PRVI KUPEC ZEMLJE JE OBČINA
Bistvene novosti glede prenosa nezazidanega stavbnega zemljišča - Do
uveljavitve predpisov o kmetijskih zemljiščih je promet z njimi začasno
prepovedan - Za kršitelje zakona visoke denarne kazni
Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, ki je stopil v veljavo 1. 7. 1972, je prinesel določilo, s katerim je prenehal veljati zakon o začasni prepovedi prometa z zemljišči in zakon o določanju stavbnega zemljiša v mestih in naseljih mestnega značaja.
S tem so nezazidana stavbna zemljišča spet v prometu, vendar samo v skladu z določili novega zakona, ki določa način in pogoje za prenos pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini na občino in pravico občine do prednostnega nakupa nezazidanega stavbnega zem-ljišča.
Kot nčzazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, ki so po urbani-stičnem ali zazidalnem načrtu na-menjena za graditev, pa na njih ni zgrajen noben objekt ali pa je zgra-jen pomožni objekt, oziroma so na njem opravljena gradbena dela, ki niso presegla tretje gradbene faze, kakor tudj zemljišča, ki presegajo zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta. Ka-teri objekti se štejejo za pomožne objekte ter merila, po katerih se do-loča zemljišče, namenjeno za nor-malno uporabo že zgrajenega objekta, določi skupščina obojne z odlokom.
Na koga se lahko prenese pravica?
Pravica uporabe, ki jo imajo na nezazidanem stavbnem zemljišču organizacije združenega dela in dru-ge družbenopravne osebe, se prenese z dnem uveljavitve tega zakona na občino, v kateri je tako zemljišče, če naštete pravne osebe takega zem-ljišča ne uporabljajo za opravljanje svoje dovoljene dejavnosti ali če niso opravile na takem zemljišču gradbenih del čo tretje gradbene fazc  v   treh   letih   od  vročitve do-
ločbe, s katero jim je bilo zemljišče dano v uporabo, oziioma od dneva sklenitve ustrezne pogodbe; vendar pa se ne prenese na občino pravica uporabe za nezazidano stavbno zem-ljišče, ki je rezeivat in je določeno z utbanističnim dokumentom za per-spektivni razvoj organizacije zdru-ženega dela ali družbenopravne osebe, ki ima pravico na takem zem-Ijišču, ter za nezazidano stavbno zemljišče, piedvideno za vojaške ali druge namene v zvezi z narodno obrambo.
Imctniki pravjce uporabe na neza-zidanem stavbnem zemljišču sp dolžni v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona oziroma po izdaji občinskega odloka o določitvi po-možnih objektov in funkcionalnega zemgišča priglasiti zemljišča uprav-nemu organu skupščine občine, pri-stojnemu za premoženjsko-pravne zadeve. V priglasitvi je treba navesti zemljiško-knjižne in katastrske po-datke za priglašeno zemljišče, vrsto in velikost pomožnega objekta ozi-roma opravljenih gradbenih del na zemljišču in morebitne ncamorti-zirane naložbe na zemljišču.
Občina ima že po samem zakonu piavico upoiabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če uporablja dejanski   u^iiabnik  zemljišča   hicz
pravega naslova. V tem primeru de-janskemu uporabniku ne pripada odškodnina za zemljišče, zahtevek do morebitne povrnitve neamorti-ziranih naložb pa se obravnava po pravilih civilnega piava. Odločbo o prenosu pravice uporabe na neza-zidanem stavbnem zemljišču na občino izda za premoženjsko-pravne zadeve pristojni organ skupš^ine občine, na območju katere je ne-zazidano stavbno zemljišče. To od-ločbo isti oi^an takoj pošlje pri-stojnemu občinskemu sodišču za-radi določitve odškodnine, ki jo so-dišče določi v nepravdnem po-stopku. Ce premoženjsko-pravni organ občine ne pošlje sodišču od-ločbe in spisov v 60 dneh po izdaji odločbe, se lahko imetnik pravice uprabe obrne za določitev odškod-nine naravnost na pristojno občin-sko sodišče.
Odškodnina v nominalni vrednosti
Odškodnina za prenos pravice uporabe in neamortizirane naložbe v zemljišče se plača v nominalni vred-nosti, ki jo je dotedanji imetnik pra-vice uprabe plačal po pogodbi ali po
(NadaJjevanje na 2. stroni}
(Nadaljevanje s 1. strani)
drugem pravnem poslu, s tem da se vrednost revalorizira po stanju na dan 1.7. 1972.
Čc se imctnik praviee uporabe in občina ne dogovorita drugače, je občina dolina plačati odškodnino za prenos- pravice uporabe in po-vrnitcv neamortiziranih naložb na zemlji.šču v enem letu po pravno-močnosti odločbc o prenosu pravice uporabe. Vknjižba prenosa pravice uporabe na stavbnem zemljišču se opravi na predlog občine po pred-pisih o vknjižbi nepremičnin v druž-bcni lastnini.
Organizacija združenega dela in druga družbenopravna oscba, ki ne priglasi v prcdpisanem roku nezazi-danega stavbnega zemljišča, katc-rega ne uporablja za opravljanje svoje dovoljene dejavnosti, na njcm ni v predpisanem roku opravila grad-benih del do tretjegradbene faze ali ga uporablja brez pravnega naslova, se kaznuje z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev za gospodarski prestopek, odgovorna oseba tc orga-nizacije ali diužbenopravne osebe pa
z denarno kaznijo do 5.000 di-nanev.
Ce želi nezazidano stavbno zem-ljišče prodati obcan, ki ima na zem-ljišču lastninsko pravico, je dolžan ponuditi to zemljišče najprej v na-kup občini, na območju katcre leži zcmljišče. Ponudbo, ki mora vsc-bovati ceno in druge pogoje prodaje zemljišča, mora občan sporočiti občini prek krajevno pristojnega so-dišča. Če občiha v "60 dneh od dncva, ko ji je bila ponudba vročcna ponudbe ne sprejme, lahko lastnik proda zcmljišcc drugemu kupcu, in to po istih ali za prodajalca ugod-nejših pogojih. Laslnik mora po-nudbo ponoviti, čc ponudencga zemljišča nc proda v encm letu ocl dneva, ko je občina ponudbo odklo-nila.
V primeru, čc lastnik-prodajalec občine ne ponudi zemljišča ali ji ponudi po višji ceni ali po drugih, slabših pogojih, po katerih je bila ponudba opravljena, ali čc je z za-menjavo, darilom ali na drugačcn način prodaja prikrita, lahko občina vloži tožbo na razveljavitev pogodbe o prodaji zemljišča v enem letu od
dncva, ko je bil opravljcn zemljiško-knjižni prenos.
Brez dokaza o ponudbi zemljišča občini v nakup ni mogoče overiti podpksov na pogodbi o prenosu zemljišča, niti ni mogoč zcm-Ijiškonjižni prenos tcga zomljišča. Izvod zemljiškoknjižnega sklepa, na podlagi katerega sc prcnesc lastnina na zemljišča. ki ga proda lastnik občini, mora sodiščc vročiti pri-stojnemu javnemu pravobranilstvu.
Občan, ki skletic pogodbo o prc-nosu zemljišča v nasprotju z zgoraj navedcnimi določili, sc kaznujc za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev, civilnopravna oscba, družbcnopolitična orga-nizacija in društvo pa z denarno kaz-nijo od 1.00C do 10.000 dinarjcv.
Do uvetjavitve predpisov o pro-metu z zcmljišči ima laslnik stavbe, zgrajcne na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabljati zem-ljišče pod stavbo in zcmljišče, ki je potrebno za normalno rabo stavbe. Ta pravica traja, dokler stoji stavba in je same zase ni mogoče prenašati; zato preidc ob prenosu lastninskc pravice   na   stavbi   na   pridobitelja
stavbe &di ta pravica.
Prejšnji lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča, 'ki je prišlo v družbeno lastnino po zakonu o na-cionalizaciji, ima še nadalje pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga mora_ po odločbi pristojnega organa izročiti uporabniku.
Prejšnji lastnik lahko izroči tako zemljišče že pied prejemom od-ločbe pristojrtcga oigana, občina pa je dolžna zemljišče od njega prevzeti in plačati odškodnino po zakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu pra-vicc uporabe.
Prcjšnji lastnik nezazidanega stavbnega zcmljišča lahko svojo pra-vico uporabe zemljišča prcncse s pravnim poslom (darilno pogodbo) lo za zakonca, potomce. posvojence, staršc in posvojitelJL, *¦ pa tc pravicc ne morcjo s prcvnini joslom prc-nesti na drugcga. Pravico iz prcj.š-njega odstavka lahko podedujejo za-
koniti dediči prejšnjega Lastnika in zakoniti dediči zakonca, potomcev, posvojencev, staršev in posvojiteljev, na katere je prejšnji lastnik prenesel to pravico.
Pogodbe o prenosu pravice upo-rabe od prejšnjega lastnika na za-konca, potrnce, posvojencc, starše in posvojitclje ter o pridobitvi kme-tijskega zemljišča je treba predložiti najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pristojnemu občinskemu javncmu piavobtanilstvu, ki jih je upravičeno izpodbijati v roku 3 mcseccv od prejema pogodbc, če so sklcnjene v nasprotju z določili novega zakona. Brez potrdila javnega pravo-branilstva o picjemu pogodbe zem-ljiškoknjižno sodišče nc sme opra-viti zcmljiškoknjižncga prcnosa.
Do uveljavitve prcdpisov o kme-tijskem zcmljišču jc promct s kme-tijskimi zcmljišči začasno prepo-vedan, razcn ptomct, ki ga oprav-
ljajo občinske skupščine in promet s kmetijskimi zemljišči, potrebnimi za graditev infrastrukturnih in vojaških objektov ter pridobivanja zemljišč z dedovanjem. Promot s kmetijskimi zemljišči, katera pridobi kmet, ki se izključno ukvaija s kmetijstvom ali kmetijsko delovna oiganizacija, če kmetijska zemljišča šc naprej upo-rablja za kmetijsko obdelavo in če so po sprejetem urbanističnem do-kumentu tudi v bodoče namenjena za kmetijstvo, jc mogoč.
Za kmetijska zemljišča po tem za-konu se štejejo vsa obdelovalna in neobdelovalna (neplodna) in gozdna zemljišča ter gozdovi, ki služijo kmetijski ali gozdni proizvodnji, če nc ležijo v mcjah, zajetih z urbani-stičnim ali zaidalnim načrtom in tista, ki so po teh načrtih določena za kmetijsko oziroma gozdno dejav-nost.