poStnIn» Plačana t gotovini
6 T E V. 19.
mesečna PRILOGA »NOVICE V
v LJUBLJANI, DNE
SLIKAH« LETO 42
a M A J A i 9 2 9
l&iffi vtJtA
Naša rak-rana.
Ne pomaga nič: ponovno se moramo [ vračati k tej žalostni stvari. Mnogim to ni všeč, ker jih peče vest, a to še ni noben razlog niti opravičilo, da bi smeli molčati j mi, ki imamo dolžnost opozarjati na naj-[ večjo nevarnost, ki nam preti. Gre za alkohol.
Pred par tedni smo namreč dobili iz večje čisto kmetske vasi dopis naslednje vsebine:
>V naših krajih se ljudje kaj radi ponašajo z neko naprednostjo, če pa nekoliko pobliže pogledaš v življenje teh ljudi, boš kar hitro opazil, da o naprednosti ni nobenega govora, pač pa so to pravi vzori nazadnjaštva. Pojdi najsibo v nedeljo aU praznik proti večeru skozj vas mimo znane P. gostilne, čul boš iz nje divje kričanje, tulenje, popivanje, razbijanje, preklinje-vanje. Vprašal bo«, kdo so, ki delajo tak hrušč. Niso morda samo kaki mlaMi fanta-lini, marveč oženjeni gospodarji in družinski očetje, ki so poleg vsega drugega še v dolgovih do vratu. Pa ne pijo samo za potrebo ali z zmernostjo, temveč če sta dva ali trije skupaj, ga imajo že >Štefan;: na mizi, če pa prisede še eden, pa kar »ne-žo-, to je nekako pertlitersko steklenko. "ije se, da gostilničar z eno pomočnico komaj vsem vina nanese. Vse to pijančevanje so nadaljuje nedeljo za nedeljo tja čez polnoč, tudi v svetem postnem času je bilo enako, še celo v delavnik, posebno ob večerih se najdejo ljudje, ki imajo čas in denar za pijančevanje. Ako se jim pitje /.di Pmlolgočasno, pa igrajo karte in to za znatne vsote.c
... Pojdi skozi vas, ki šteje preko sto msnih številk, a en sam gospodar ima narejeno gnojnično jamo. Torej eden izmed stoi pri vseh drugih pa se razliva gnojnica vseh potih, ki drže skozi vas. To je naprednost!::
Še drug slučaj. Žena je šla v ponede-'J&k zjutraj v trgovino po sol, a ni imela niti pare, vzela je na dolg. Njen mož je pa Prejšnji večer s polnim Štefanom razbijal P? gostilniški mizi. V nobeni drugi vasi ne '"hs- toliko zanikarnosti in revščine kot v tej. Kar pa je pri tem najbolj žalosten! r' cla se Pijančevanje še širi in ga turovi ljudje celo podpirajo, mesto da bi
ga pobijali. V nedeljo so vprizorili .. igro v gostilni P. Seveda so pri svoji »naprednosti;: pili dve nedelji zaporedoma tja čez polnoč.«''
»In še to. Ko je g. kaplan s prižnice ostro nastopil zoper pijančevanje in kvar-tanje, so možje v zakristiji, ki so bili prizadeti, vstali ter odšli iz cerkve naravnost v — gosti!no.<:
Tako dopis. Hvala Bogu, da ni povsod tako. Vendar moramo priznati, da je žal več vasi kakor ena, kjer se godi podobno.
In to je tisto, kar nas razjeda. Seveda so tudi davki breme, toda niti senca tega, kar nam vzame pijača. In davke vendar dobimo na en ali drugi način kolikor toliko povrnjene — šole, ceste, bolnice, javna varnost itd. — vse to gre nam v dobro. Za alkohol pa izdajemo neizmerno več kot za davke. In od tega nič ne dobimo. Morda denar, ki ga izkupimo za vino. Dobro — toda ali ta izkupiček vsaj povprečno pokrije stroške, ki jih ima vinogradnik za obdelovanje vinograda? Morda eno leto, zato pa drugo leto >gor<; plača.
Kako ogromne so pa druge izgube! Gornji dopis nam pove: izmed 100 gospodarjev ima samo eden urejeno gnojnično jamo. To se pravi: samo en kmet ima smisel za naprednejše, dobičkanosnejše gospodarstvo, vsi drugi skrajno zanemarjeno. In ker imajo skrajno zanemarjeno, imajo od kmetije samo škodo. Zakaj naša zemlja je žal tako skopa, da je kmet naravnost prisiljen izrabiti vsa nova že preizkušena sredstva, da zboljša svojo kmetijo, pa mu bo še trda predla. Če pa se izmeče vsak krajcar, ki se semintja z velikim trudom izžame iz kmetije, za pijačo — potem ni denarja niti za sol in davke, kaj šele za izboljšanje gospodarstva.
Vrhutega vzame alkohol vsak smisel in veselje do umnega kmetovanja. Stalni pivec, ki ne drži mere, postane neumen, omejen, vrhutega še surov in pokvarjen. Poleg kmetije ubije s svojo propalostjo še svojo družino — ubije jo dušno in telesno.
Zato: dokler in kjer vlada alkohol, je vsak napredek kmetskega gospodarstva že vnaprej ubit: ni denarja, ni pameti, ni ljubezni do zemlje.
Mi vemo, da se nam bo ob tem članku
godilo kot onemu gospodu kaplanu, ki ga omenja gornji dopis: tisti, ki so prizadeti, bodo z nevoljo odložili »Domoljub:: — če ga sploh bero — ter jo bodo zavili v ošta-rijo. Mi se tudi na te ne obračamo: pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Ta pregovor ima žal le premalo izjem.
Obračamo se pa na mladino, ki ima v splošnem mnogo več smisla za resno delo, za napredek, za učenje, za treznost. Naj bi se ta mladina zavzela za treznost, naj bi odločno in brezobzirno potisnila ob stran vse pijane kričače, ki pogosto s svojo surovostjo in nasilnostjo strahujejo celo vas. Naj trezna mladina ne pripusti, da bi tisti, ki so najneumnejši in najbolj nazadnjaški, obvladali celo javno mnenje ter iz pijanosti, zapravljanja, kvartanja in kvantanja de-lagi čednost, dočim se mora zdrava treznost skrivati v kot, kakor da bi bila greh.
Čas, zadnji čas je, da vstanemo — si' cer bomo pohojeni.
* .
Kmetijska družba.
SEJA GLAVN. ODBORA KMETIJSKE DRUŽBE DNE 4. MAJA 1929.
Med raznimi tekočimi zadevami Kmetij, družbe je bila na dnevnem redu tudi določitev občnega zbora za poslovno lelo 1928 in pa sprejem novih članov Kmetijske družbe.
Občni zbor za leto 1927 se je vršil v letu 192? šele 28. decembra. Vsled tega je občni zbor soglasno na predlog delegata Zupaniča iz Maribora in predsednika Kmetijske družbe sklenil, da se letos vrši občni zbor že v maju, ali najkasneje v prvi polovici junija. Z oziroin na ta sklep občnega zbora je skupina članov glavnega odbora predlagala, naj se občni zbor vrši 11. julija, ker se poprej ne more vršiti. Sklicanje občnega zbora določi namreč glavni odbor iu ta se je sestal šele 4. maja, dasi bi predsedstvo po sklepu občnega zbora moralo sklicati sejo glavnega odbora že v začetku aprila. Po krivdi predsedstva se torej občni zbor ne more vršiti v maju ali juniju in je bil zato predlagan znčetek julija ker je ta čas tudi najprimernejši radi tega, ker je takrat košnja že končana, glavna žetev pa se še ne začenja. Druga skupina članov glavnega odbora pa je ta predlog, ki je temeljil na sklepu občnega zbora, kratkomalo odklonila in sklenila, da se občili zbor vrši šele prve dni septembra. Na ugovor, da je treba sklepe občnega zbora izvršiti, je večina odgovorila, da jih sklep občnega zbora ne veže.
Pri naslednji točki dnevnega reda: Sprejem novih udov in potrditev podružnic, je prišlo med posameznimi člani glavnega odbora do ostrega spopada, ker je večina članov zastopala glede sprejem"
,k>vo prigif.šenib članov posebno stališče, ki ni v skladu z dosedanjo prakso in ki (udi ni v interesu Kmetijske družbe. Skupina članov glavnega odbora je stavil* prt a log: Kakor prejšnja leu, naj tudi letos
glavuega cdbora, pa se smatrajo tik kot udje Kme tijske družbe, četudi prejšaje leto niso plačali članarine. Odklonijo pa taj se tisti, ki po S 4. družbenih pravil niso kvalificirani za ude Kmetijske družbe ia pa listi, katerim bi se dokazalo, da se niso prosto, voljno vpisali v Kmetijsko družbo.
To stališče so predlagatelji utemeljevali takole: Predsednik Kmetijske družbe sam je na lanskem obenem zboru pozval slovenske krnele, naj vstopajo v čim večjem številu v Kmetijsko družbo. Vsak kmet mora bili član Kmetijske družbe in v vsako kmečko hišo spada tudi strokovni list »Kmetovalec«! 2*1 je precejšen del kmetov v prejšnjih časih nezaupljivo gledal na Kmeiijsko družbo, ker so se posamezne podružnice, oziroma njihovi iunkcijonarji v lastnosti načelnikov kmetijskih podružnic preveč ekspcnirali za bivšo Samostojno kmečko stranko. Po nekod so smatrali kmetic podružnico kot nekako strankarsko organizacijo, ker se je iz kmetijske podružnice vodil strankarski boj proti drugim strankam. To ni bik) zdrtvo za Kmetijsko družbo in tudi ni koristilo slovenskemu kmetu V Kmetijski družbi nc sme biti ne večine, ne manjšine, odiočati morajo edinole stanovski in strokovni momenti. Vsako .strankarsko obi-ležje mora izginiti iz Kmetijske družbe! Ta namen in Ia pomen edinole ima okrožnica Kmelske zveze "d 25. februarja.
Pravila, ki so sedaj v veljavi, določajo, da sprejema ude glavni odtor, Io se pravi, večini glavnega odbora je vedno na prosto dano, ali koga sprejme ali odk'oni. To stališče pa ni pravilno, ker je Kmetijska družba namenjena slovenskemu kmetu in mora vsak kmet imeti v pravilih zasigurano pravico, da lahko poitinc ud Kmetijske družbe, kadar hoče, n« p*, d* je odvisen od dobre volje glavnega odbora. Ker je skupina, ki danes odločuje v Kmetijski družbi, proti taki spremembi pravil, ker zagovarja ta skupina avtonomijo družbe v tem smislu, da sprejme Olavni odbor kogar hoče, se je citirana okrožnica Kmetske zveze obrnila proti sedanjemu vodstvu, ki je nasprotno spremembi pravil v tem smislu.
Nobenemu slovenskemu kmetu se ne sme zabra-niti vsiop v Kmeiijsko družbo, pa naj se prijavi sam po lasmi inicijalivi, ali pa na nasvet kogarkoli. Tisti, lci m pregovorili na podlagi citirane okrožnice kmet-ske posestnike, da so pristopili h Kmetijski družbi, so izvršili veliko kulturno delo že s tem, da so spravili v kmečke hiše »Kmetovalca«, ker vemo, da manjka mnogim kmetom ravno strokovnega pouka, katerega v obilni meri nudi »Kmetovalec..
Predsednik je poročal da je iz nekaterih občin prijavljenih kar po 100 članov, da so za nekatere plačane članarine dvakrat, da so nekateri priglašeni brez vednosti, da so jih priglasili župni uradi, občine itd., da se je torej organiziralo priglaševanje članov, ki je imelo namen vreči sedanje vodstvo, nc pa koristiti Kmetijski družbi. Zalo je večina sk!eni!a, da v večjem številu prijavljenih članov ne sprejme Predsednikovo poročilo pa je v tem oziru brez prave podlage. V občini, ki šteje več tisoč duš in sicer samo kmečkih ljudi, je 100 članov, ki hočejo postati udje Kmetijske družbe, naravnost malenkost in strogo vzeto, malo častno za stanovsko zavednost kmeta. Tistih, za katere je bila članarina plačana dvakrat, je bore mak) in tudi ni to nikak razlog, da bi se do-ličnih ne sprejelo v Kmetijsko družbo. Tudi takih, katere je kdo vpisal v Kmetijsko družbo brez vednosti ali privoljenja, je mogoče le par slučajev. 2up-m uradi gotov o niso priglašali članov, kvečjemu kak župnik kot član ali načelnik kmetijske podružnice. Večino članov so priglasile kmetijske podružnice in če načelnik kake kmetijske podružnice javi centrali, d* je nabral 50 ali pa 100 novih članov, zasluži javno pohvalo, ne pa očitek, da je zapeljivee itd., kakor se je očitalo od nekaterih članov glavnega odbora. 2l
Ce glavni odbor sprejem takih članov odkloni, sam najbolj dokazuje, da jc bila okrožnica od 25. februarja nujao potrebna in da je bil že davno čas, da liko postopanje pri Kmetijski družb, preneha. Ce pa je med priglašinimi par lakih, ki ne padajo v Kmetijsko družbo, po'"" naj se ti člani ne sprejmejo Krivica pa bi bila odkloniti kratkomalo sprejem v-eh članov.
Kljub tem argumentom je večina članov glavnega odbora odklonila predlog z* sprejem novih čla-not', kakor je zgoraj omenjeno in so predlagatelji uvideli v iem sklepu večine kršitev pravil dosedanje prakse in pravice slovenskega kmeta ter so v znak protesta zapustili sejo glavnega odbora.
Pač pa je glavni odbor sprejel na novo priglašene člane iz Prekmurja, kjer so se tudi v zadnjem času vpisali v večjem številu in [ia člane iz Laškega okraja. V Laškem okraju jc srezki poglavar izdal na tamkajšnje kmete poziv, naj se vpišejo v Kmetijsko družbo, ker bodo kot člani kmetijskih podružnic imeli razne ugodnosti: skupni kmetijski stroji, skupna nabava cepiva itd., torej vsekakor hvalevreden jx>ziv srezkega poglavarja.
V večjem številu priglašeni člani iz Prekmurja so 6« sprejeli en bloc, člani iz laškega okraja so se tudi sprejeli en bloc, člani iz bivše Kranjske pa se niso sprejeli. Pravi razlogi za to postopanje so jasni in jih bodo prizadeti na primernem mestu točno obrazložili.
Novice iz Belprada.
Pogajanja z Romunijo ki jih kakor znano že dalje časa vodijo zastopniki obeh držav v Beigradu, so se radi pravoslavnih velikonočnih praznikov odložila do 10. maja. Doslej se je sklepalo o pravni moči, o civilnih in kazenskih stvareh, o terjatvah in dolgovih, o bivših av-stroogrskih kronali, o preprečevanju dvojnega obdavčenja z neposrednimi davki, o delavskem zavarovanju, o bolniški pomoči, o zaposlitvi delavcev in o železniškem prometu. Merodajni krogi so z dosedanjimi uspehi posvetovanj radovoljni
Ljudskošolski zakon.
Prosvetno ministrstvo je predložilo pravosodnemu v pregled osnutek ljudsko-šolskega zakona. Vsebina tega zakona je v glavnem sledeča: Zasebnih šol naj bi ne bilo več. Verouk estane obvezen predmet na ljudskih šolah, vendar bodo nagrade za ta pouk plačevale cerkvene občine, odn. bodo morale v vsakem pogledu skrbeti za pouk v verouku detične cerkve. — Pouk v ljudskih šolah bo trajal osem let, od 7. do 15. leta in sicer bo čas šolske obveznosti razdeljen na dva dela, ki sta: a) ljudska šola, ki bo trajala prva štiri leta in b) višja narodna šola naslednja štiri leta. V ljudski šoli se bo vršil pouk nepretrgoma na leto po deset mesecev, za višjo narodno šolo p« so določene olajšave in skrajšan pouk. Posebna važnost se polaga na to, da se vrši pouk zlasti v večjih krajih, obrtnih in trgovskih središčih dopoldne in popoldne V višjih narodnih šolah se bo pouk usmeril na zahteve širokih slojev tako, da bo imela šola v mestih in trgih obrtni in trgovski značaj, na kmetih pa bo usmerjena na potrebe kmetskega Življenja. Siromašne operne bodo dobivale posojila, pa tudi podpore za zgradbo šol. šolske občine bodo morale učiteljstvu preskrbovati stanovanja m kurivo. Z ljudskim šolstvom so združeni tudi zavodi in tečaji za gospodarstvo
Z našo
■etno
mošfovo esenco ..pfostir
■i lahko vuik'l» z malimi stroški l.ripruvi i2Vr .„ obatojno in zdrav« 'lomuto iiiju.o. Cena i mcVi. nlcl na 100 litrov Din » - no potti Din ii Dobi sc samo v droKcrljt A. Kitne tinova I Ink' Ijano in Urogeriji VVolfraui nasl. M. Km,, m,,i bor. MotpoaLu 33
za manj nadarjeno in pohabljeno mladino itd. Pri nas uvedene ponavljalnc šole se bodo s tem zakonskim načrtom ukinile. — Pripomnimo, da je vse tu navedeno zaenkrat samo še načrt zakona in da spremembe v vprašanjih verskega pouka, verske uprave itd., niso izključene, posebno ako bi zahtevala sv. stolica pri drugih pogaja, njih za sporazum.
Ureditev cerkvene uprave.
V tem oziru obstoji glede katoliške in pravoslavne cerkve načrt, da da država cerkvam popolno avtonomijo za upravo cerkvene imovine in popolno skrb za vzdrževanje božjih hramov, cerkvenega uradni-štva, duhovnikov in sploh vsega cerkvenega osobja. Država bi s svoje strani dajala prispevek kot dosedaj, s to razliko, da bi vso vsoto, ki pripada na posamezne cerkve (katoliško, pravoslavno), tej cerkvi izplačala. Stvar cerkve pa je, kako jo dalje uporabi in razdeli za razne svoje potrebe. V kolikor te vsote ne bi zadostovale za vzdrževanje cerkev, bi država dovolila, da se razpiše cerkveni davek, katerega bi država pobirala. — Tudi končna ureditev cerkvene uprave se bo gotovo izvršila sporazumno s sv. stolico.
Odposlanstvo slovenskih gostilničarjev
sc- je javilo v Beigradu in doseglo, da se bo plačevanje povišane trošarine, ki bi se morala plarati že 15. maja, odložilo do konca leta. Dovoljeni bodo tudi obroki. Register na pivo se ukine, glede registra na vino in žganje sc bodo vršili še razgovori. Odpisala se bo oblastna trošarina, ki se obračunava pri državni trošarini. Odposlanstvu je bilo tudi obljubljeno, da dobe gostilničarji poseben odsek v obrtnih in trgovskih zbornicah, če pa pride do ločitve zbornic, pa svojo gostilničarsko zbornico.
Kako se more popravili
neurejena sioika
Način je zanesljiv in lahak. Devetdeset odstotkov ljudi trpi na neurejeni stolici iu prebavi, na preobilni kislini v želodcu, »a; petosti in vzdiguvauju. Vsi ti si lahko takoj olajšajo bol, ako vzamejo po vsaki j«" malo žličko praška Mafllta v pol faše vode. Prašek Maflna takoj nevtralizira preobilno kislino, preprečuje razkroj hrane m tvorbo plinov, pomirja in zdravi vneto membrano želodca in tako brez bolečin P°: pravlja prebavo. Kupite še danes I za'°J praška Magna pri Vašem lekarnarju, jemljite ga po navodilu, ki je priloženo vsa kemti zavoju, in Vaša prebava bo urejena in zdrava.
Dobiva se v vseh lekarnah In drogerijah, 1 zavojček s točnim navodilom Din 4'-
V vsako hišo ..Domoljuba"!
H A i I I
d Nj, Vel. kralj Aleksander je odšel za pravoslavno velikonoč na s vej dvorec v Belje v Baranjo, kjer že par tednov biva ostala kraljevska dvojica. Odtod se kralj vozi na izlete po vaseh in se razgovarja e kmeti o poljskem delu, o letini in o razmerah, v katerih žive. Po pravoslavnih velikonočnih praznikih odpotuje Nj. Vel. kralj z vso svojo obiteljo za več dni v Zagreb in nato na Bled.
d Prometni minister dr. Korošec je za pravoslavno velikonoč (od 3. do 7. maja) došel v Slovenijo. Obiskal je svoj rojstni kraj Biserjane pri Sv. Juriju ob Ščav-nici, nato je prispel v Maribor, kjer si je med dragim ogledal delavnico državnih železnic, preteklo nedeljo pa se je mudil v Ljubljani.
d Poveljstvo divizije je prevzel novi komandant Dravske divizijske oblasti, general gospod Sava Tripkovič.
cl Duhovske vesti. Umeščen je bil 30. aprila t. 1. Franc Sušnik na podeljeno mu župnijo Sela pri Kamniku. — Za župnika v Dragatušu je bil imenovan Jak. Omahna, župnik v Osilnici. — Dne 1. maja je bil slovesno umeščen na župnijo Dobrno pri Celju g. Franc Urleb, do sedaj župnik v Črešnjicah.
d Sedemdesetletnico rojstva je praznoval večkratni gvardijan minoritskega samostana v Ptuju, g, P. Alfonz Svet. Njegovi številni častilci so priredili slavljencu skromen slavnostni večer, ki je pokazal, kako veliko spoštovanje uživa jubilant v vseh krogih.
d Ljubljanski proračun je g. župan dr. Puc prinesel osebno v Belgrad v svrho potrditve. Ni še gotovo, ali bo ta proračun potrjen ali ne, ker so hišni posestniki, kakor tudi razni gospodarski krogi vložili proti potrditvi ugovor.
d Nabori v leln 1929. V območju komande Ljubljanskega' vojnega ekruga se bodo vršili letošnji nabori kakor sledi: V Ljubljani za nabornike sreskega poglavarstva Ljubljane (izvzemai one, ki pridejo na Vrhniko): na dan 15., 16., 17., 18., 21., 22., 23., 24. in 26. maja t. 1. — V Ljubljani za nabornike mostnega magistrata: dne 25., 26., 27., 28. in 29. maja t. 1. — V Novem mestu: dne 81. maja, 1., 3., 4. in 5. junija. — V Trebnjem: dne 6. junija. — V Žužem-borku: dne 7. in 8. junija. — V Kočevju: dne 10., 11., 12. in 13. junija. — V Sodra-'/ici: dne 14. in 15. junija. — V Velikih Laščah: dne 17. in 18. junija. — V Ložu: dne 19. in 20. junija. — V Cerknici: dne 21. in 22. junija. — V Logatcu, dne 24. in 25. junija. — Na Vrhniki: dne 26. in 27. junija. — V Lukovici: dne 29. junija in 1. julija. — v Kamniku: dne 2., 3., 4., 5., 6. in 8. julija. _ v Kranju: dne 9., 10., 11., 12., 13. in 15. julija. — Na Jesenicah: dne 16., 18. in 19. julija. — V Radovljici: dne 20., 22. in 23. julija. — V Škof ji Loki: dne 24., 25., 26. in 27. julija.
d Za popravo katoliških cerkev je minister odobril sledeče vsote: Za Bel-
N 0 V E 6 A
grad 20.000, za Smederevo 5000, za Travnik 15.000, za Široki brez 15.000, za frančiškansko cerkev v Šarengradu 5000 Din.
d »Naj bo za enkrat.« Dne 1. maja se je peljal Nj. Vel. kralj v avtomobilu skozi Novi Sad. Na nekem mestu pa je uslavil avtomobil neki stražnik, ker ni vedel, d? se vozi v avtomobilu kralj, in je energično pozval šoferja, da mora voziti po drugi strani mostu. Kralj se je nagnil iz avtomobila in smehljaje dejal: »Nas boste pa vendar pustili skozi.« — »Naj bo zaenkrat, izjemoma vas pustim,« je odgovoril stražnik. Ko je pozneje zvedel, kdo je bil »general«, ki se je vozil v avtomobilu, je lepo prosil svoje predstojnike, naj mu ne štejejo njegove stroge službenosti v zlo.
d V čast padlim vojakom. Da bi se omogočila ureditev našega vojaškega pokopališča v Parizu in postavitev spomenika našim padlim vojakom v Franciji, bo Društvo rezervnih častnikov izdalo v kratkem jubilejne znamke. Kakor je ministrski svet odobril, bodo imele znamke troje vrednosti: 50 par, 1 Din, 3 Din. V skupni vrednosti 4 milijone Din. Znamke se bodo prodajale 50 parske po 1 Din, dinarske po 2 Din, tridinarske po 4 Din. Ta nadvrednest bo na znamkah natisnjena v korist rezervnih častnikov, oziroma za zgraditev spomenika v Parizu.
d Mežiška dolina praznuje dne 9. junija t. 1. desetletnico osvobojenja. Ker je naročitev posebnega vlaka preko Savinjske in Mislinjske doline zvezana z ogromnimi stroški (ca. 15.000 Din), se izplača le, ako je večja udeležba napovedana. Zato prosi odbor cenj. naslov, da najkesneje do 15. maja t. 1. javi približno število udeležencev, da more odbor vlak naročiti. Vozni red namenjenega posebnega vlaka bo objavljen v vseh slovenskih časopisih.
d Nov planinski dom je zgradilo Slovensko planinsko društvo v Kamniški Bistrici na prostoru, kjer je preje stala stara planinska koča. Nova koča je bila 5. maja na slavnosten način izročena prometu.
d Pol milijona dinarjev letno bo dajalo prosvetno ministrstvo Kranjski hranilnici v Ljubljani kot najemnino za po-s'opje ljubljanske realke.
d Zrakoplovni promet med Belgradom in Zagrebom se od 1. maja dalje vrši takole: odlet iz Belgrada ob 15, iz Zagreba pa ob 9, in sicer vsak dan razen ob nedeljah.
d Usoda dvorane bivše narodne skupščine. Dvorano v stari zgradbi narodne skupščine v Belgradu so odstopili v uporabo srbskemu Sokolu »Dušanu Silnemu«. Preuredba dvorane bo stala 43.000 Din in bo služila za sokolske vežbe.
d Za predstojnika na ljubljanski borzi dela je postavljen g. France Žužek, doslej uradnik pri borzi dela.
d Približno. 40.000 vagonov bi morala dobiti Jugoslavija pri razdelitvi voznega parka bivše avstroogrske monarhije, in
sicer od Madžarske, ki pa voz noče izročiti. Vsa zadeva pride pred poslaniško konferenco v Parizu, ki bo odločila o tem važnem vprašanju v maju ali juliju.
d Razne občine 5e vedno pošiljajo brzojavne zahvale Nj. Vel. kralju, ker je blagovolil prevzeti zaščito nad našo slovensko univerzo.
d Svojo bolniško blagajno so si ustanovili ljubljanski vseučiliščniki.
d Pogreba vojvode Stepanoviča, ki ga je vodil patriarh Dimitrije, se je udeležil Nj. Vel. kralj Aleksander, nadalje ministri Uzunovič, Srskič, Kumanudi, Korošec, Drinkovič in Hadžič, številni zastopniki narodnih, patriotskih, telovadnih in drugih organizacij in ogromne množice ljudstva.
d Najbolj prometna železniška postaja naše države je Zagreb, za njim Ljubljana in nato Belgrad. Belgradu slede: Subotica, Sarajevo, Novi Sad, Vinkovci, Maribor, Kikinda, Sombor, Novi Vrbas, Osijek, Skoplje, Celje, Niš, Brod ob Savi, Sušak itd.
d Proslava 500 letnice mučeniške smrti sv. Device Orleanske, ki jo je priredila Slovenska orliška zveza 30. aprila v beli dvorani Uniona, je prav lepo uspela. Program, ki je bil prav srečno izbran, je prav vse izredno zadovoljil. Deklamacija »Pesem Devici Orleanski« (iz »Vigredi«), ki jo je dovršeno podala gdč. B. iz šent-peterskega krožka v prelepem novem or-liškem kroju, je udeležence postavila v pravo razpoloženje. Mistično, skrivnostno, a vendar tako preprosto in domače sveto življenje orliške zavetnice in njeno muče-ništvo je v toplih besedah podal o]? reki skioptičnih slik dr. p. Roman z njemu lastnim pesniškim zanosom. Glasbene točke, ki jih je izvajal akademski trio, so mnogo pripomogle k lepo uspeli proslavi. Številno občinstvo je s svojim lepim obiskom dokazalo, kako pravilno razume in zna ceniti visoke ženske ideale in one, ki stremijo za njimi.
d 731 odpovedi stanovanj se je nabralo v Ljubljani letos od i. jan. dalje
d Ljubljanske služkinje so imele v nedeljo svoj dan. Nabirale so prispevke za svoj dom, ki ga hočejo zgraditi in za katerega so potrebni svet blizu šentpeterske cerkve že kupile za 150.000 Din. Obenem io imele popoldansko pobožnost v frančiškanski cerkvi, v unionski dvorani pa shod, na katerem sta govorila vseuč. prof. dr. Ehrlich o organizaciji služkinj, g. pomožni škof dr. Rozman pa o Devici Orleanski, ki so si jo služkinje izbrale kot svojo patrono. Naj bi Bog blagoslovil njih delo.
d Romanje na Sr. Višarje priredi Slovenska kršč. ženska zveza 3. in 4. avgusta, pod vodstvom stolnega kanonika dr. Kli-norja. Tega romanja naj se zlasti udeležijo žene in dekleta. Vožnja, vizum iz Ljubljane do Žabnice stane 75 Din, tja in nazaj. Ker je število udeležnikov omejeno na 800, zato opozarjamo, da se naj zglasijo udeleženci do 1. junija v Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Navesti je treba vstopno postajo, ime in priimek, rojstno leto in stalno bivališče. Potni list bo namreč skupen.
d Sava je pričela naraščati, in sicer v spodnjem teku vsled naraslih pritokov Une, Vrbasa in Drine. Poljedelsko ministrstvo je odredilo v ogroženih obsavskih krajih stalno varnostno službo in poklicalo je tudi vojaštvo na pomoč, da zgradi nasipe,
d 600 zabojev perutnine zaplenili.
Kakor poroča »Deutsche Tageszeitung«, je zaplenila zdravstvena policija v neki berlinski hladilnici čez 600 zabojev perutnine iz Jugoslavije. Ugotovilo se je, da je bilo vsled vkladanja v mokrem stanju meso več ali manj močno plesnivo odnos-no preperelo, vsled česar se je moralo takoj 550 zabojev uničiti. Le 50 zabojev je bilo mogoče izvzeti in dovoliti uživanje tega mesa. Uničena perutnina je bila vredna 610.000 dinarjev.
d Nemški avtomobilisti so po 14 dnevnem bivanju v Jugoslaviji 28. aprila zapustili našo državo, ko so se pripeljali s Sušaka preko mostu na Reko, kjer pa posebnega sprejema ni bilo.
d Število jetičnih slučajev se je v pro-šlem letu v Zagrebu znižalo, dočim so na-' šteli na raku bolnih več oseb kot prejšnje leto.
d Ameriški pevski zbor »Dayton Westminster Chor« je došel v Zagreb, kjer je priredil koncert. Zagrebčani so ameriške pevce lepo sprejeli.
d Vsako četrt ure po ena težka nesreča. Od leta 1921. do 1927. smo imeli v Jugoslaviji 42.100 težkih nesreč.
d V Ljubljani je umrl g. Franc Fabian, lastnik ugledne ljubljanske trgovske tvrd-ke. Pokojnik je bil globokoveren krščanski mož.
d Smrt dveh župnikov. V Dupljah pri Tržiču je umrl župnik v pokoju g. Vinko Čibašek; na Jančah pa je nenadoma preminul tamošnji župnik g. Janez Dobnikar.
d V Dravo je padel in utonil pretekli teden 52 letni nadsprevodnik v p. Franc Dormiter v Mariboru. Šel je obiskat svojo sestro v Št. Peter, nazaj grede pa mu je ob Dravi zdrsnilo, da je pade! vanjo ter utonil. Truplo so našli v ponedeljek.
d Vlak jo je povozil po obisku pri sinu. Tovorni vlak, ki je vozil iz Sibinja proti Brodu, je povozil 48 letno Bojano Sego, doma iz Dalmacije. Ženska je obiskala svojega sina, delavca v brodski tovarni vagonov. Ko se je vračala, je zašla pod vlak, ki jo je povozil, ji odrezal obe roki in jo težko ranil na glavi. V brezupnem stanju je bila prepeljana v bolnišnico.
d Vas pogorela. V ponedeljek 6. maja proti večeru je pogorela vas Klinek pri Mirni. Pogorelo je 5 gospodarjem vse. Nepoškodovani sta ostali samo hiši obeli Vidmarjev. Kako je nastal ogenj, trenutno še ni znano.
d Hišo in hlev je uničil požar posestniku Tajnetu v Vincarjih pri Škofji Loki.
d Dirka v smrt. Dva vojaka — Furek, menda tam od Ptuja in Fr. Potočnik iz Kamnika — sta se peljala v nedeljo z motorjem iz Ljubljane proti Črnučam. Tik pred savskim mostom na ovinku je kolo odskočilo v stran, vojaka sta zletela na cesto, Furek s tako silo ob obcestno ograjo, da mu je eno uho čisto odletelo in si 41
jc razbil lobanjo. Potočnik pa si je zlomil nogo. Furek je čez par minut izdihnil, Potočnika pa je neki avto, ki je slučajno pri-vozil mimo, prepeljal v bolnico.
d Tri delavce je podsulo. Te dni se je v tupinolomu cemcntne tovarne v Splitu utrgal breg in podsul do smrti tri delavce, dva pa težko ranil.
d Ker je bil obrnjen s hrbtom proti lokomotivi, ni opazil 27 letni poštni uslužbenec Ivan Horvatovič na kolodvoru v Slavonskem Brodu, da vozi za njim vlak. Stroj je nesrečneža pograbil in mu v trenutku odrezal glavo in levo roko.
d Kot drobna jabolka debela toča je padala v Slovenski Krajini 1. maja in zbila na tla vse, na kar je padla. Vse mlado zelenje je uničeno. Zlasti hudo so prizadete mlade setve in vrtovi v soboški okolici.
d Konj utonil. V Ljubljani se 'e na Sv. Petra nasipu splašil vprežen konj nekega orožniškega podpolkovnika. Na vozu sta sedeli tudi dve dami. Ko je podpolkovnik videl, da je nesreča neizogibna, je zaklical damama, naj skočita z voza, kar sta storili, na kar je skočil še sam, en trenutek na to pa se je konj zaletel v Ljubljanico, kjer se je pobil in utonil. Voz je ostal nepoškodovan.
d Z nožem v trebuh je zabodel neki pretepač v znani gostilni v Vevčah pri Ljubljani 28 letnega krojača Matevža Bohinjca, ki pa bo vzlic težki rani menda okreval.
d Dva orožnika sta gnala 15 iantov
na sodnijo v Brežice. Uklenjeni so bili po dva in dva in vsi skupaj, privezani na eno verigo. S seboj so morali nositi fantje tudi gorjače in kole, s katerimi so se prejšnjo nedeljo v Zdolah med seboj stepli. Pred tepežem so se seveda napili.
d Na 15 let težke ječe je bil obsojen pred zagrebškim sodiščem Šunič, morilec časnikarja Ristoviča.
d Štiri ženske so poskusile samomor tekom 24 ur v Zagrebu. Številni samomori zlasti v Zagrebu so posledica nesrečnih obiteljskih in socialnih razmer naših velikih mest. Med samomorilkami je žal veliko število slovenskih deklet, ki pridejo v Zagreb za zaslužkom, a se v svojih nadah neredko prevarajo.
d Odpornost domačega kozla. Po Solčavskih planinah sta se pasla lansko jesen dva domača kozla. Eden je star dve leti, drugi eno leto in mlajši je imel celo zvonec okrog vratu celo zimo. Ostala sta celo zimo zunaj na prostem, ker radi visokega snega je bilo nemogoče ju spraviti v hlev. Živali sta se lepo izmikali vsaki zimski nevarnosti. Skrivali sta se sedaj v votline, pa zopet po goščavah. Po izkopnelem snegu sta se vrnila lepo re-jena na dom, kjer sta dobila soli in se nista ljudi prav nič bala. Iz tega vzgleda je razvidno, da je domači kozel ravno tako odporen napram mrazu kot gams ali srnjak,
d Kakšno vreme ho jutri? Vremenski vsevedež Vam pove vreme za 18 do 24 ur naprej Ako pošljete 25 Din po položnici št. 14.263 ali v znamkah, Vam ga dopošlje-mo poštnoobratno. Obenem bomo priložili poljubno knjigo, ki so ji Vi lahko izberete
in sicer eno izmed sledečih: Fantič, Slo. vensko dekle, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčke, Linami! in antidinarnit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, št. 13.
d Najvažnejša, četudi ne najnovejša vest je, da se perilo namoči "tez noč v raztopini Ženske hvale, nato pa se izpere s Schichtovim terpentinovim milom. - Va rujte sc ponaredb!
Kmetska posojilnica ljtiblj. okolice, r ■i. z n. z. v Ljubljani je imela 2. t. m. svoj 49. redni občni zbor. Iz poročila ravnateljstva tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani, posnemamo sledeče: Upravno premoženje se je v preteklem poslovnem letu zvišalo na 179,576.410.54 Din. Hranilne vloge so se dvignile na 171,893.172.24 dinarjev, ter so prirastle v primeri s prej-šnjelctnim stanjem za okroglo 20 milj. Din. Ker se je povpraševanje po kreditih v preteklem letu silno stopnjevalo, zlasti radi kulantne obrestne mere, ki jo nudi zavod v zaščito domačega trga, so posojila dosegla ob sklepu leta 150,542.797.23 Din. Povišek posojil proti prejšnjeletnemu stanju vsebuje predvsem le kratkoročne, sezonske kredite. Rezervni zaklada so se dvignili na častno vsoto 7,352.330.75 Din. Čisti dobiček izkazuje po strogo izvršenih odpisih 509.929.23 Din. Občni zbor je voti-ral poleg raznih drugih znatnih vsot za narodne dobrodelne namene tudi 50.000 Did za Univerzitetni sklad v Ljubljani. Število deležnikov se jo zvišalo na 5410.
<1 Mutoriklifitil Glasom uredbe, ki je izšla i Uradnem listu št. 116 iz leta 1928., morajo vsi vozači motornih koles položiti v tekočem letu izpit. Pripravo za izpit omogoči knjiga inž. Štolfa: išo-fer<, ki jo je založila Jugoslovanska knjigarna, ker najdete v njej v lahko razumljivem sestavku vse potrebno o konstrukciji, delovanju, stregi in motnjah eno- in dvoval.jnega ter štiri- in dvotaktnega motorja; dalje o vžigalni napravi, o uplinjaču, o mazanju in hlajenju, o sklopki, menjalniku hitrosti, o zavorah, kolesih, pnevmatiki, električni razsvetljavi itd. Poglavje o bencinskih stacijah zanima vsakega motociklista. Zakonski in cestnopolieijski predpisi, katerim je posvečeno celo poglavje, dalje poglavje o pravilni vožnji kakor tudi priključena slovenska tehnična terminologija so za motociklista isto tako važni kakor za avtomobilistn. Radi tega, motociklisti, sezite po tej izborili strokovni knjigi. Knjiga stane v platno vezana 140 Din ter se jo more naroČiti tudi pri inž. Jos. Štolfa, Ljubljana, Ilirska 15.
llustrovanl CENIK
dobite ia9lonj.~3MS* Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov In harmonik ». I.orjjer MARIBOR $lev. I07-8
Violine Ud Din 95 -, RoCne harmoniko od Din 85'-, TaniDurlco od Din 38'—. Gramofoni od Din««"— dalle.
ZVEČER za
namakanje
ZJUTRAJ za
izkuhavanfc
pa je pranje gotovo 7
PO D 0 n 0 V IN I
VINICA.
I'o dolgem času se oglasimo zopet v našem ■✓Domoljubu ki ga imamo zelo radi, saj je on naš najboljši svetovalec.
Žal, da nimamo povedati nič dobrega. Lanska suša nam je dobesedno uničila pridelke, česar pa ui storila suša, je dopolnila zima, ki je bila taka, da najstarejši ljudje ne pomnijo enake. Ljudje nimajo niti za seme ne krompirja ne koruze, 'najmanj pa fižola. In s čim naj se preživijo do no-vine? Vsaka naša družina je priinorana omejiti M' v prehrani na najnujnejše, številne družine p« stradajo, ker ni hrane in ni zaslužka. Prosili smo pomoči razne oblasti in vse so pomoč tudi obljubile. Le da bi pomoč ne prišla prepozno.
Tudi veliko smrtnih žrtev je zahtevala letošnja zima. Med drugimi sta umrla kar dva občinska svetovalca. Bahor Mate iz Hrasta St. 20 in Trempus Ivan iz Ogulina SI. 1. Dne 27. marca je umrla farovška mama ga Neža Kos v starosti 79 let. Bila je dobrega iu usmiljenega srca in pri ljudeh zelo priljubljena, kar je pokazala obilna udeležba duhovnikov, društev in faranov pri pogrebu.
Lani smo popravljali farno cerkev. Ker se je vsled slabih temeljev podirala, smo jo podbetoni-rali v globino skoraj treh metrov. Za prav toliko smo jo tudi dvignili, ker je bila preje silno nizka. Enako smo dvignili tudi cerkveni stolp. Na vsaki strani smo sezidali kapelico, tako da bo cerkev, ki je bila dosedaj pretesna, za dogleden čas dosti irostrana. Letos moramo še cerkev preslikati, po-0?,iti Samotni tlak in napraviti nove klopi. Potem liomo pa imeli cerkev, ki bo res v čast božjo in ponos faranov. Vse popravilo bo stalo blizu pol milijona dinarjev. Skoraj polovico od tega se bo nabralo s prostovoljnimi prispevki. Jako velikodušni so se izkazali naši Amerikanci. Bog jiin stotero iiovrni. Delo je izvršil g. Ivan Sršen, stavbenik iz Domžal res solidno. •
TUNICE.
Poprava pogorele romarske cerkve sv. Ane v l unicah so bo pričela prihodnji teden. Do sedaj so se izvršila pripravljalna dela: napravili so se po-Irebni načrti, domačini pridno dovažajo les, katerega so nnžagali že 80 kub. metrov. Dobrotniki pa zbirajo denarne prispevke. Nekaterim se čudno »ti, čemu bo tolika množina, toda kdor si sam ogleda pogorišče, vidi, da bo še veiiko manjkalo. Zanimanje za popravo je splošno, ne samo pri domačinih, ampak tudi pri okoličanih, ki večinoma radi darujejo les in denarno pomoč. Le s pomočjo dobrotnikov bo mogoče popraviti ogromno škodo. Žallbog imamo poleg dobrotnikov tudi nekaj nasprotnikov, ki pridno širijo razne lažnive vesti, ljudi begajo, da ne potrebujemo lesa, ker je ves potrebni les darovala neka graščina. Zal, da stavbeni odbor do danes še ni zvedel za takega dobrotnika. Druge skrbi, kam bodo Tunjčani z dobičkom, ki ga bodo naredili s pogoriščem. Tunjčani so pri-
pravljeni z vsakim, ki to hudobno trdi, skleniti pogodbo, po kateri bodo ž njim delili ta dobiček, proti temu, da bo tudi on pomagal kriti primanjkljaj, fti je neizogiben.
Častilcem sv. Ane sesporoča, da bo binkoštno j nedeljo in ponedeljek opravilo ob 10, da imajo priliko obiskati božjo pot sv. Ane in se sami prepričati o žalostnem razdejanju. Bog povrni vsem dosedanjim dobrotnikom in nam nakloni še novih.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Na prijetnem hribu na Libergi bomo dno 12. maja slovesno posvetiti nov bronast veliki zvon, ki tehta 740 kg. Udeležite se te lepe slovesnosti, ne bo vam žali
V Šmartnem bodo letos veliko zidali in prezidavah. Trgovec g. Razboršek pripravlja veliko tovarno za čevlje, tovarnar gospod F. Izgoršek razširja delavnice in skladišča, mizarski mojster g. J. Izgoršek prireja na Ustju na »marofu« stanovanje in delavnico, župan g. Drčar prezidava oziroma, prenavlja bivšo Planinškovo hišo, g. Ko-lar, sedlar pa svojo. Povsod se kaže podjetnost.
Hudo nasprotstvo prestaja zadnje čase naša Kmetijska zadruga. Ovadba za ovadbo roma na oblasti — uspeha seveda te ovadbe ne dosegajo, ker so brez prave podlage in se v njih očividno kaže zlovoljnost in škodoželjnost do zadruge. — Uspeh gonje proti zadrugi je ta, da je zadnje tedne pristopilo do 40 novih članov, po večini gospodarjev. Boj proti zadružništvu v naši državi, ki je takorekoč dom zadružništva, ne bo uspel. Oblasti bodo sigurno ščitile zadruge proti zlovolj-nemu oškodovanju od strani sebičnežev in nevo-šljivcev. Zato se bodo vsi zavedni kmetje in delavci tembolj oklenili gospodarskih in denarnih zadrug, na katere so opravičeno ponosni, ker so njihova last.
Naša »Hranilnica in posojilnica« se lepo razvija, zaupanje do nje je čiindalje večje, kar kažejo vodno naraščajočo vloge, katerih stanje znaša že precej nad štiri milijone dinarjev. Prosvetno društvo je zaključilo delo na odru z lepo igro: >Živa pokopana*. Dvorana je bila popolnoma napolnjena.
SV. KRIŽ, POSTA MORAVČE.
Na Vegovem domu bo v nedeljo dne 12. maja telovadna akademija moravških in vrhpoljskih Orlov. Akademija bo po litanijah ob 2 popoldne; prej pa se vrši po 10. maši prosvetni tabor pred cerkvijo pri Sv. Križu. Govorita pisatelj Pavel Perko in urednik Franc Terseglav; eden pred cerkvijo, drugi pa na Vegovem domu. Lepa prilika za majevo razvedrilo v naravi.
BUKOVICA PRI ŠKOF JI LOKI.
Prostovoljno gasilno društvo na Bukovici pri Sk, Loki priredi v nedeljo dne 16. junija blagoslovitev nove brizgalne in gasilnega doma, združeni) z vrtno veselico. Vsa tovariška društva se prosijo, da se oziral«) na našo prireditev!
LINTFORT (Nemčija).
Slov. kat. delavsko društvo je izgubilo letos že dva člana in eno članico fn sicer: Simonič Fran, umrl 12. aprila v starosti 58 let, Kranje Jurij, umri 24. aprila v starosti 52 let in Hauptman Terezija, umrla 5. marca v starosti 69 let. Bili so pravi in goreči Slovenci ter zvesti društvu in cerkvi do zadnjega diha.
PRESKA.
Naše gasilno društvo je praznovalo na Flori-janovo nedeljo blagoslovitev nove motorne brizgalne na štirikotnem vozu — istočasno s proslavo sv. Florijana, zaščitnika gasilstva. Ob 8 je bila sv, maša, nato pa na prostoru pred društvenim domom blagoslovitev nove motorne brizgalne po č. g. župniku V. Oblaku. Brizgalni je kumovala gospa N. Sajovic, soproga trgovca v Medvodah. V prelepih besedah je g. župnik orisal pomen blogoslovitve gasilnega orodja: »Zastonj se trudijo zidarji, ako Gospod ne zida hiše.« Med prireditvijo je gasilski moški zbor zapel nekaj pesmi. Po blagoslovitvi je bila gasilna vaja z novo brizgalno in strokovno predavanje o motornih brizgalnah za moštvo gasilskih društev.
METLIKA.
V proslavo zlatomašniškega jubileja sv. Očeta priredi fant. Mar. družba dne 9. maja ob 8 zvečer in 12. maja ob 3 popoldne (po večernicah) sveto-letno akademijo. Na sporedu je med drugim govor: Papež rešen vatikanske ječe in izvirna dvo-dejanska igra: Ti si skala. — Med odmori igrajo tamburaši. Dobiček gre za kritje družbenih potreb, preostanek pa za novo cerkev Kristusu Kralju v Hrastniku. Prostovoljni darovi se hvaležne sprejemajo.
SKOCIJAN PRI MOKRONOGU.
110 let bo minulo letos, kar se je rodil v ško-cijanu apostolski vikar dr. Ignac Knoblehar, kateri je učil božjo besedo ob Nilu. Kot smo poročali, vzidamo ob tej obletnici na rojstno hišo spominsko ploščo našemu rojaku, alriškemu misijonarju in učenemu raziskovalcu. Naročeno ploščo že imamo. Stroški še niso kriti, zato prijatelji in rojaki vsak najmanjši dar dobrodošel. Tudi izklesani levi, ki so biti vzidani v rojstno hišo — pravijo, da so izkopanine iz rimskih časov — so lepo prenovljeni. Te bomo vzidali poleg plošče kot kot »častno stražo in spomin na vročo Afriko«. Za dan odkritja se vse pripravljal Cerkveno opravilo izvrši g. prošt Cerin. Kot govorniki so nam pa ob-ljubili, da počaste spomin zaslužnega moža univerzitetni profesor dr. Ehrlich in dr. Bohinjc. Natančneje že se sporočimo. Upamo, da bo ta proslava za nas vse, zlasti za dolenjsko stran v nedeljo 20. maja 1929 vredni znak hvaležnosti, ki jo po vsej pravici zasluži naš rojak dr. Ign. Knoblehar.
Ona: »Neznosno siten in pust postajaš. Kmalu ne bo več mogoče živeti s teboj.c
On: : Kako kmalu pa?«
*
Ona: »Zakaj pa si v koledarju dan 18. januarja podčrtal?« — On: »Zato, ker si ta dan izjemoma dve uri molčala.«
B'
PO SVETU
Katoliška cerkev.
s KatoliSko vseučilišče na Japonskem.
Na Japonskem je okoli 100.000 katoličanov, h katerim pa štejejo najboljše družine. Posebno blagodejno deluje na Japonskem vseučilišče, ki ga volijo redovniki iz Družbe Jezusove. Med drugimi je dal na to vseučilišče svojega sina tudi državni nadzornik vseučilišč, ker se je prepričal, da je to vseučilišče eno najboljših. Dolgo časa država ni hotela priznati temu vseučilišču pravice javnosti. Odkar pa je vseučilišče dobilo pravico javnosti, se število slušateljev stalno povišuje.
s Razno. Zelo veličasten sprejem je doživel te dni kardinal Gasparri, ki je zastopal sv. očeta v Monte Cassino pri proslavi jubileja benediktinskih redovnikov.
—	Iz Rima vedo poročati, da bo prva pot papeža izven Italije vodila v Jeruzalem.
—	Ruski boljševiški kolovodje so sklenili odpravo božičnih, velikonočnih in bin-koštnih praznikov, V imenovanih praznikih bo šolski pouk kakor vsak drug dan. Kakor nalašč so boljševiški preganjalci cerkve ravno na katoliški velikonočni praznik 82 letnega škofa Slivovskega zaprli in nato odpeljali v pregnanstvo.
Italija.
s Razno. Novi italijanski državni grb ima v sredi na modrem polju savojski vladarski križ, ki ga podpirata z obeh strani dva fašistovska svežnja s sekiro. — Na-gloma je umrl v Trstu Jožef Ferfolja. Zapušča ženo s šestimi otroci. — V Stude-nem je preminul mizar Ivan Lenarčič. —
V	Tabru pri Brezovici so tatovi odrezali in odnesli vrvi od zvonov. — V Hotični so uzmoviči kar cel zvon odpeljali, — Umrl je 63 letni Franc Bezeljak, načelnik gasilnega društva v Črnem vrhu. — Na Brusovšu je preminula 71 letna Apolonija Seljak, v Čekovniku pa Ivan "Mohorič. —
V	Ledinah je umrl večletni cerkovnik Ivan Sedej, v Javorjevem dolu pa 92 letna Ivana Likar. — V Godoviču je preminul 92 letni Anton Bolčina, v Zadlogu 90 letni Matej Kavčič, na Medvedjem brdu 88 letni Martin Petrovčič, v Črnem vrhu 90 letni Jernej Čuk, v Mrzlem logu 83 letna Jera Rupnik, v Novem svetu pa 99 letni Štefan Menart. — V Vipavi je umrl znani gostilničar Ivan Ferjančič. — V Budanjah se je smrtno ponesrečil delavec Pavel Gorup, umrla pa sta Ana Ferjančič in France Hladnik. — Uzmoviči so odnesli posestniku Ivanu Kutinu iz Volarjev 15 kvinta-lov sena. — V Kalu nad Kanalom so pokopali nekdanjega župana Štefana Okro-gliča. — V Čepovanu je umrl 81 letni cerkovnik France Podgomik. Cerkveno službo je opravljal nad 50 let. Italijanska orožnika Palla in Pasquelini sta šla ponoči v družbi učitelja Ceschinija skozi vas Stein-haus v provinciji Bozen. Nenadoma je padlo več strelov. Vsi trije so bili težko ranjeni in so še isto noč umrli. Sumijo, da je streljal neki Jurij Hofer, katerega sta
orožnika že dalj časa najstrožje nadzorovala.
Avstrija.
s Nova vlada. Po enomesečni vladni krizi, je končno došlo med strankami večine do sporazuma in 4. maja je bila izvoljena nova avstrijska zvezna vlada z 89 meščanskimi glasovi proti 59 glasovom socialnih demokratov. Vlada je sestavljena takole: Državni kancler in zunanji minister je postal kršč. socialist Streeruwitz (kršč. soc.), podkancler in notranji minister pa deželni svetnik Schummi s Koroškega. Med prvimi, ki so čestitali novi vladi, je bil bivši državni kancler dr. Seipel.
s 150 slovenskih pevcev je nastopilo
28. aprila na koncertu v Borovljah. Zastopanih je bilo 11 zborov, in sicer iz Rožne doline, s Podjune in iz okolice Vrbskega jezera. Združeni pevci so jako lepo peli pred mnogobrojnim občinstvom, in sicer samo koroške narodne pesmi, ne sicer umetniško na višku, pa lem bolj prisrčno. Splošna želja je, da bi koroški Slovenci čim večkrat nastopili s podobnimi koncerti. Koncerta v Borovljah se je udeležil tudi odposlanec Pevske zveze.
Boif}a?ska.
s Ssjno dvorano narodne skupščine uničil požar. Pretekli teden je nastal radi kratkega stika v sejni dvorani bolgarskega sobranja (skupščine) v Sofiji požar, ki se je zelo hitro razširil radi lesenega opaža po vsej dvorani. Gasilci so sicer pogasili ogenj v štirih urah, vendar je škoda velika, zakaj velika sejna dvorana jc zgorela popolnoma in uničene so vse slike kraljev in kraljic. Skupščina je sedaj na\ dopustu in sc sestane koncem maja,
Romunija.
s V boju za lepo ciganko. V King-polungu je prišlo nedavno do krvavega boja med dvema ciganskima taboriščema. Dva mlada cigana sta se potegovala za lepo cigansko dekle, pri čemer sta se sprla in spopadla. V boj so posegli cigani obeh taborišč z noži, sekirami in koli. V boju je bil en cigan ubit, osem težko, petnajst pa lahko ranjenih.
Francija.
s Proslava petstoletnice sv. Ivane Arške, Pred 500 leti, 1, 1429. je osvobodila sv. Ivana Arška francosko mesto Or-leans od sovražnikov in pregnala v Francijo prodirajočo angleško vojsko. Narod jo je smatral za orožje Previdnosti. Pozneje je padla v roke Angležem, ki so jo obtožili čarovništva in jo sežgali na grmadi. Kralj Kari VIL je leta 1516. ukazal, da se vsa zadeva strogo preišče in Ivana iz Arka je bila nato proglašena za nedolžno. Papež Pij X, je Ivano leta 1909. proglasil blaženim, papež Benedikt XV. pa jo je leta 1920. povzdignil med svetniške vrste, — Že pred tremi tedni so se pričele velike svečanosti v Parizu. Prirejajo viteške igue iz tistih časov. Svečanostim, ki se bodo še vršile, bodo prisostvovali vojska, ministri. politik in sam predsednik republike
Dumerk. Za razne proslave v čast sv. Iva. ne iz Arha fe dovolila vlada skoraj dva milijona frankov podpore. Na glavnih svečanostih, ki se bodo vršile v maju v mestu Orleansu, bo zastopal sv. očeta kardinal Lepicier, ki je po narodnosti Francoz, Tako hočejo slaviti Francozi svojo narodno junakinjo in svetnico.
Nemčija.
s Žrtve komunističnih nemirov, Dočim je 1. maj kot delavski praznik potekel skoro po vseh državah v redu in miru, je prišlo v Nemčiji, predvsem v Berlinu do hudih izgredov. Po komunistih hujska-ne množice so se spopadle s policijo, delale barikade, streljale od vseh in na vse strani. Največ žrtev je bilo v pomožnih bojih. Nemiri so se nadaljevali tudi naslednje dni do 4. maja. Razburjenja še danes ni konec, ker so začeli nekateri delavci stavkati. Dozdaj je bilo vsled spopadov s policijo, ki je doslej položaj obvladala, 21 mrtvih in 115 težko ranjenih,
Belgija.
s Težka železniška nesreča, Na železniški progi Pariz-Bruselj je v bližini postaje Hal, ki je oddaljena prilično 15 km od belgijskega glavnega mesta, zadel pariški brzovlak ob neki tovorni vlak. Posledice trčenja so bile silne in grozne. Več vagonov brzovlaka je bilo naravnost zmečkanih, iz razvaiin so pa potegnili 11 mrtvih in 15 težko ranjenih. Med potniki je bil tudi bivši italijanski finančni minister grof Volpi, ki jc pn ostal nepoškodovan.
Rusija.
s Verska postava, katero so sovjeti te dni izdali, določa, da morajo biti vse verske družbe na policiji naznanjene. Lastnih cerkev ne smejo imeti; prostore za svoje molilnice morajo najeti. S poukom ali z dobrodelnostjo se ne smejo baviti.
Amerika.
s Strašen vihar (ciklon) je divjal pretekli teden v državah Tennesse in v Vir-giniji in je napravil v mnogih krajih veliko škodo. V mestu Rieloo je vihar porušil šolo, v kateri je bilo 300 otrok. Mrtvi sta dve učiteljici in 19 otrok, 7 otrok je smrtno nevarno ranjenih, več kot 100 pa lažje ali težje ranjenih. Več otrok je vihar odnesel nad 30 metrov daleč. Porušena so tudi mnoga druga poslopja. V mestu Em-brockville v državi Tennesse sta ubiti dve osebi in pel ranjenih, pet hiš pa je porušenih. V Woodvi!le v Virginiji je vihai podrl šolo in cerkev. V Mor£antown v zahodni Virginiji je bilo težko ranjenih 15 oseb, lahko ranjenih 50 oseb in 40 porušenih. Tudi v Floridi in Ohio je vihai zahteval žrtve.
s Roparski napad s trojno puško. » Newyorku (Njujorku) se je dogodil roparski napad, ki po svoji drznosti prekaša malone vse dosedanje. V neki zelo živahni ulici je ob belem dnevu pet s strojno puško oboroženih banditov napadlo avtomobil, v katerem so triie nameščenci niu-
jorške telefonske družbe peljali 38 tisoč dolarjev, ki so bili namenjeni za delavske mezde. Roparji so oddali okrog 50 strelov in so dva družbina nameščenca težko ranili. V splošni zmedi, ki jo je divji in drzni napad povzročil, se jim je posrečilo polastiti se denarja, ga spraviti na drug avtomobil in zbežati. Številni navzoči mimoidoči so bili tako osupnjeni in prestrašeni, da je drzna roparska petorica lahko brez ovir zginila.
s Razno. V severnoameriškem mestu Cincinnati bodo zgradili cerkev s petimi nadstropji. Spodaj bo dvorana, v prvem nadstropju cerkev, zgoraj pa stanovanja za duhovnike. — V Sheboygan Wis. je umrl Jože Zore. — V Farrell Pa. je na-gloma preminula Antonija Gašper iz vasi Šmarje, fara Št. Jernej na Dolenjskem. •— Na Stembo Ave Sharon Pa. se je obesil Frank Vicozi iz Iške vasi pri Ljubljani.
Drobne novice.
1387 časopisov izhaja v češki Pragi.
Češke romarje pod vodstvom nadškofa dr. Kordača je sprejel papež.
Za zgradbo podzemskih železnic bo najelo ameriško mesto Njujork ca. 3 milijarde Din.
260 metrov visoko hišo bo zgradila banka Manhattan v Njujorku v Ameriki.
Za 91 milijonov zlatih mark več uvoza kot izvoza je imela v marcu 1929 zunanja trgovina Nemčije.
£ombe se je razletela v poslopju italijanskega konzulata v Tunisu v Afriki.
Osem ministrstev poleg ministrskega predsedipštva opravlja Mussolini.
V Londonu je umrl na hripi veliki knez Mihael, brat zadnjega ruskega carja.
Dva berlinska zdravnika sta iznašla aparat, s katerim se lahko filma gibanje notranjih človeških organov.
Komunisti so porogovilili pretekli teden tudi na Češkem in v Indiji, kjer je bilo v mestu Bombayu pri spopadih 14 mrtvih in 150 ranjenih.
Potres je porušil v Turkmenistanu dve mesti. Sto hiš popolnoma razdejanih, ena oseba ubita, 26 pa ranjenih.
Sedem italijanskih fašistov je bilo ranjenih pri nekem spopadu v Bruslju v Belgiji.
4 milijone ljudi brez dela je sedaj v Ameriki.
50 vladnih ogrskih poslancev pride sredi maja na obisk v Italijo.
13 milijonov rib so nabrali pri zadnji poplavi ob nabrežju ameriške reke Missi-ssipi.
800 milijonov Din znašajo stroški zadnje revolucije v Mehiki.
76 in pol ure je neprenehoma igral na klavirju neki Ledollsky na Dunaju.
Podmornic imajo ta čas: Angleška 50, Amerika 122, Francija 52, Italija 42.
Petega otroka bo v kratkem povila soproga Mussolinijeva.
Radio.
Sporedi od 9. ilo 15. maja.
Vsak delavnik: 12.90 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra (v četrtek: ,lonny Jazzband). — 22 Poročila in časovna napoved.
Četrtek, 9. maja: 10.30 O sadjarstvu. — 11 Koncert — 15 Reproducirana glasba. — 15-.30 Dela na domačem vrtu s posebnim ozirom na pri. delovanje zelenjave. — 16 Planinski spomini. — 16.80 Koncert Radio-orkestra. — 20 Plesna glasba, Jonny jazzband. 21 Pevski večer trnovskega cerkvenega zbora. — 22 Poročila in časovna napoved.
Petek, 10. maja: 18 O primerjajočem venv slovju. — 18.30 Gospodinjska ura. — 19 Franco> ščina. 19.30 Zračni promet pri nas in drugod. — 2C Dvofakov večer II. Sodelujejo: ga Osterc-Valjalova in ga Medvedova. — 21 Radio-orkester.
Sobota, 11. maja: 18 O Športu. — 18.80 Nemščina. — 19 Plitvičlia jezera in gorski Kotor. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravnatelj Pintar. — 19.80 Delavska ura. — 20 Koncert pevskega kvarteta ^Ljubljana«. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22.15 Prenos inozemskih programov.
Nedelja, 12. maja: 10.80 Oskrbovanje cvetlic, grmičevja in ostalega drevja. — 11 Koncert. —■ 15 Prenos revanžne tekme Primorje : Maribor. — 16.30 Humoristično čtivo. — 17 Otroška akademij« I. dekliške ljudske Šole v Ljubljani pod geslom i Naša zemeljska in nebeška mati. — 20 Koncert muzike Dravske divizije. — 22 Poročila in čaeovne napoved.
Ponedeljek, 18. moja: 18.80 CešiSna. — 16 Francoščina. — 19.30 Zdravstveno predavanje. — 20 Nemška glasba, izvaja Radio-orkester.
Torek, 14. maja: 18.80 Zgodovina Slovencev.
—	19 Nemščina. — 19.80 Nase sosedne države: Geografski oris Dunaja. — 20 Drama. — 21 Kon-eert Radio-orkestra. — 22.15 Prenos inozemskih programov.	,
Sreda, 15. maja: Opoldanski program odpade.
—	17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Otroški ko* tiček. — 18.80 Iz rastlinstva. — 19 Srbohrvaščina, -- 19.30 Zgodovina Slovencev. — 20 Duetni (pevski in instrumentalni) večer. — 22 Poročila ir časovna napoved.
Poročne prstane
v veliki izbiri priporoča Josip Janko, urar v Kamniku, na Šutni nasproti farne cerkve.
RAZNO
Dobra kupčija. — Mita se je napotil prvič v nc-bto. Kolovratil je po ulicah in občudoval visoke hiše ter druge zanimivosti. Nadvse so mu ugajale bogate izložbe. Pri-&el pa je tudi mimo izložbenega okna, ki je bilo prazno, notri pa je stal gospodar 111 gledal na cesto. xNo, kaj pa tukaj prodajate?« je obetal radoveden. »Rutice I« mu je trgovec odvrnil šaljivo. »A lakot Vaša trgovina pa sijajno uspeva, ker ste razen ene že vse prodali ...t
Predsedniki Zedinjeuib uržav po poklicu. Od dosedanjih predsednikov Zfdinjenih držav Amerike je bilo 29 odvetnikov, dva inženirja, en novinar, en krojač, dva častnika in še eden nekega drugega poklica. Inženirja sta bila: prvi Vašington in poslednji, sedanji predsednik Hoo-Wer (čitaj Huver).
V UrstS oživela. V Barceloni je te dui umrla za nrtpo neka žena. Položili jo na mrtvaški oder ,n tik pred pogrebom
I.
V enem najodličnejših stanovanj ženevskega hotela Imperial je počivala na divanu mlada gospa. Ko je tako ležala in naslanjala glavo, pokrito s črno čipkasto čepico, na rdeče blazine in so ji padali plavi lasje v mehkih, težkih kodrih, roke pff ji v trudfii ljubkosti počivale v naročju, je bil pogled nanjo mičen, dasi ni bila lepa. Vse na njej je bilo kakor dih da se je človek malone ustrašil toliko nežnosti, ki jo razodevajo tako pri ljudeh kot pri rastlinah, žal, le kratkotrajna cvetovi.	, ,
Vzrok njenemu nemira pa je bila menda ruai slabost, zakaj pogledi so ji živo begali po sobi; ob vsakem šumu se je ozrla na vrata, kakor da nekoga pričakuje, takoj nato pa nestrpno zopet na malo potno uro, ki je stala na mizici ob divanu. Kazalec na uri se je pomikal počasi, prepočasi, tako da ni mogla niti več obvlada« svojega nemira. Nalahno se ie dvignila in poklicala staro ženo, ki je imela delo v sosednji sobi in je nje široko postavo bilo večkrat
videti skoz odprta vrata.	.
»Ana,« jo je poklicala in vzlic naporu je bilo komaj čuti njen glas. »Ana, ali se gospodična Nora
še ni vrnila?«	, . ... , .
»Mala gospodična pri gospodu,« je dejala starka v slabi nemščini. Nje temna polt in nenavadne poteze niso kazale, da bi bilo Evropejka. »Na malo gospodično tudi gospod zelo pazi, ni potreba, da se gospa vznemirjajo,« je dodal«, da bi jo pomirila. »Ze
pridejo, ko bo čas. Gospod ravnatelj se nikoli ne vrne pred enajstima.«
»Gotovo jo je spet vzel s seboj,« je komaj slišno šepetala mlada gospa. »Ne ve, kaj dela. Moram go voriti z njim.M oj ubogi otroki«
Morda je bilo vzrok šepetanje ali pa razburjenja — siuh, močan kašelj ji je pretrgal besedo in jo tako pretresel, da ji je glava trudno omahnila.
»Zakaj se vznemirjajo gospa po nepotrebnem!* jo je karala starka. »Gospa bodo sami krivi, ako bodo zboleli in gospod bo potem hud. Ko je bila gospa Se sama mlada gospodična, je bila vedno pridna in potrpežljiva ... sedaj pa je takoj kakor plamenček.«
»Tedaj mi tudi ni bilo treba za nikogar skrbeti, stara Ana; bili sta mama in ti, ki sta skrbeli zame... In bila sem zdrava,« je dostavila z lahnim vzdihljajem.
»Še danes bi bdli lahko zdravi, če bi hoteli,« je godrnjala starka dalje, : seveda, nemirno življenje pa človeka ubija.«
»Ne, ne življenje; saj mi tako zelo strežete. Toda tu notri me duši,« in pritisnila je roko na grudi. »Vrh tega pa še ta moreča skrb, to ne de dobro... Toda slišiš, Ana, zdaj gresta,« je dodala živahneje.
Slišati je bilo tihe, lahne korake. V istem lnipu so se odprla vrata in pridrvela je majhna deklica ter se naglo privila k materi.
»Mama, mama,« je zaklicala brez sape, izvrstno znam. Stoje sem jahala kot gospodična Beti in skoz obroč sem skočila!«
»Kako si razgreta, Nora,« je rekla mati in ji gladila temne lase s čela. »Alfred, že spet si jo vzel s seboj!« se je očitajoče obrnila k velikemu, postav-, nemu možu, ki je bil vstopil takoj za otrokom.
»Kako ti je, srček?« jo je vprašal in se ljubea —fl*
Tujina - mačeha.
3. Tretji vzrok odpada od vere pri naših izseljencih so verske razmere med katoličani v tujini.
V Združenih državah so verske razmere med katoličani skrajno ugmlne. Toda naši izseljenci, zlasti prva leta, so živeli popolnoma svoje življenje. Svojih sosedov katolikov niti poznali niso. Tudi cerkvene ureditve so tam drugačne, in jih naši ljudje niso bili vajeni. Tako n. pr. šesta cerkvena zapoved podpiranja cerkve. Plačati morajo že pri vhodu v cerkev za sedež. Tam namreč vsi sede. Naši pa tega niso navajeni in so se težko privadili k temu, da bi sedli. Po kakih kotih, kakor doma, po kakih stopnicah na kor, tam bi najraje postavali, in oprti na cerkvene zidove »podpiral cerkev, ne pa ?. denarjem. Tega jim pa tamkajšnji red ni dovolil in vse to je bilo za nje dovolj, da niso šli v cerkev. Tudi niso imeli po naselbinah duhovnikov, ki bi razumeli njihov jezik. Sami se pa tudi prav nič niso brigali, da bi si ga sami preskrbeli, kakor so si ga druge katoliške narodnosti.
Vendar pa se je tam zadnja leta znatno obrnilo na bolje. Tisoči se vračajo nazaj, ko so se toliko naučili jezika, da so začeli spoznavati razmere in videli, kakor verni so katoliki in kako ljubijo svojo katoliško cerkev. To ni ostalo brez vpliva nanje. Tudi imajo lepo število slovenskih župnij in precej mešanih, kjer je slovenski duhovnik, četudi spadajo v župnijo tudi druge narodnosti.
Posebno so poživili katoliško zavest
med Slovenci katoliški shodi, kateri so največ zasluga našega rojaka g. Antona Grdi-ne iz Clevelanda. Ta mož je vrhovni predsednik K. S. K. Jednote. In to svoje vplivno mesto je znal prav spretno izrabiti za to, da je zanesel v množice izseljencev smisel za katoliška društva in ž njimi katoliško zavest. V petih letih je dvignil organizacijo katoliških Slovencev više, kakor so jo pa preje v tridesetih letih.
V Nemčiji so našli izseljenci duhovnike, ki so videli njih versko revo, in so začeli slovenskega jezika učiti. In tiseče so rešili.
Drugod ni tako. Silno slabo je v Franciji in v južni Ameriki, ker so tam že med domačini verske razmere skrajno slabe. Saj tudi domačini ne hodijo v cerkev in ne živijo po svoji veri. Da bodo po teh krajih te domače verske razmere slabo, da, uso-depolno vplivale tudi na vero naših izseljencev, je jasno in prežalostna poročila izseljeniških misijonarjev, ki tam delujejo, ali ki so tam bi!i, to kažejo.
4. Glavni vzrok je pa pomanjkanje lastnih slovenskih izseljeniških misijonarjev. Vendar o tem Več pozneje.
Zato branimo našiin ljudem, da bi so izseljevali. Naj bodo rajši doma bolj revni, kakor pa da bi v tujini imeli morda nekoliko boljši kruh, zato se pa izgubili časno in večno. 0 tem bi se moralo mnogo govoriti in pisati našemu narodu.
Res se povsod lahko Bogu služi. Res se dobe povsodi, tudi v Franciji in v južni Ameriki, izseljenci, Iri vkljub vsem tem težkočam ostanejo verni in dobri. Toda po veliki večini pa padejo. Vpliv razmer, v
katere pridejo, je tako močan, da se le težko ubranijo, da lih ne potegne za seboj in uniči.
(Dalje.)
Želite imeti srečo 2. i unija ?
Letos 2. junija se bo vršilo v Ljubljani žrebanje za velike nagrade, ki jih je razpisa! najboljši slovenski dnevnik Slovenec« za svoje naročnike. Nagrad je 33,
Za prvo nagrado je določen velik modem radio, najboljši, kar se jih danes sploh dobi. Popolnoma je opremljen. Iz, žrebanec si ga bo samo postavil v sobo — in mu bo pel. Pa še kako pel! Kot bi imel godbo v hiši, tako bo odmevalo. Lahko pa tudi popolnoma mirno, kakor bo kdo želel, kajti aprat se da zelo lahko uravnavati. Za tiste, ki se na radio razumejo in znajo ceniti vrednost dobrih aparatov, povemo, da je to šestelektronski aparat znamke Radione z univerzalnim aparatom za priključitev na električno omrežje, zvočnikom Amphion in z dvojno anteno, eno za normalne, drugo za kratke valove. V prodajalni oddajne postaje, ki nam bo ta aparat dobavila, stane 16.280 Din.
Kot drugo nagrado smo določili celotno opremo za spalnico, ki jo bo izdelala znana tvrdka »Javor« v Logatcu.
Spalnica bo iz javorovega, češnjeve1 ga, hrastovega ali jesenovega lesa, poljubne barve, vse, kakor si bo srečni iz* žrebanec želel, gladko politirana ter z masivnim okovjem. Garnitura bo imela tu-
nivo sklonil nad njo ter jo poljubi! na čelo, ne da bi se zmenil za njeno opazko.
»Alfred/: je ponovila in ga otožno pogledala.
Zmignil je z rameni in se nestrpno okrenil. Deklica pa je zopet obrnila materin obraz k sebi in šče-betala dalje: »Mama, poslušaj me vendar: stoje sem jahala in skoz obroč sem skočila, pa še veliko boljše kakor mali Wimbleton, ki bi bil skoraj pade'.«
»Preobleči se moraš, Nora,« jo jc prekinil oče. : Pojdi k Ani, da ti pomaga.«
»Precej, očka; še prej pa poslušaj, mama. Ko smo prišli na jaliališče, me je očka posadil na novega ponija...«
»Helena, kako moreš tako nespametna, da zadržuješ otroka? : se je gospod nestrpno obrnil k njej. »Nora, rekel sem ti že enkrat, da pojdi.«
»Pojdi, dragica,« je zdaj dodala tudi mati. »Mi boš pozneje pripovedovala.« Deklica se je ustrašila izredno strogega očetovega glasu in je odšla iz sobe.
Mlada žena se je zopet tiho naslonila nazaj; mož je molče obstal pri oknu. »Alfred,« je rekla mehko čez nekaj časa in ko se je okrenil, mu je ponudila roko.
Prijel jo je in jo dvigni! k ustnicam. »Ali se spo-prijazniva?« je vprašal in jo skoraj nagajivo zrl s svojimi temnimi očmi.
Pridi sem, že tako dolgo nisi bil pri meni,« je rekla ljubeče in ga pritegnila k sebi.
Primaknil je stol tesno k divanu in sedel nanj, tako da jo je mogel objeti in je njena glava slonela na njegovi rarni.
»Pridigi pa vendarle ne uidem,« je spet začel napol v sali, »in zlasti še sedaj, ko se ti ne morem izmuzniti. Že iz oči ti berem: »Zakej si. vzel Noro a seboj?« 5'
»Prav si bral,« mu je odgovorila. »Zakaj si vendar to storil, ko sem te pa tako prosila, da nikar?«
»Zfiikaj? Ve ženske ste naravnost strašne s svojim zakaj. No, pač zato, ker ji ne morem odreči. Otrok je izredno darovit; vitek je kakor vila, drzen kakor moški, zakaj bi si ne smel privoščili veselja, da bi ga izobrazil v svoji stroki? Umetnica prve vrste bo,« je nadaljeval skoraj navdušeno.
»Moja hči, pa cirkuška jahačica?« je bolestno poudarila Helena.
»Saj si se ti tudi poročila s cirkuškim jahačem.«
., , ;>Q, to je nekaj povsem drugega. Mož more vsak poklic dvigniti. Tebe so razmere silile k temu. Ti si umel celo brezpomembni igri vdihniti umetnost, znanost!« Njene oči so ponosno zrle soproga.
»Razmere so me silile, da. Toda kdo ve, če bi mo bil kak drug poldic sčasoma tako zadovoljil kakor to svobodno in neodvisno življenje.«
»Prej si bil drugega mnenja,«, mu je tiho ugovarjala.
»Prej? Meniš tedaj, ko sem te snubil... ko še nisem imel pred keboj jasne bodočnosti, ko so mi misli na preteklost grenile mlado življenje in me je sedanjost najbolj živo spominjala na vrednost izgubljenega. Tedaj sem res da rarzil svoj položaj,« je rekel in si z roko zastrl oči, kakor da ga še vedno plašijo one temne slike. »Toda zdaj,« je nekoliko zatem nadaljeval, »zdaj je to že davno pozabljeno.«
Plaho ga je pogledala. »Pa kaj te je prav za prav pn tvoji izobrazbi in vzgoji sililo k temu nenavadnemu poklicu?« je vprašala tiho.
»Nenavadnemu poklicu?« je ponovil trpko. Evinega deleža, radovednosti, nisi imela preveč, ženka, da si me tako malo izpraševala po moji preteklosti. Alt si se mar bala izvedeti jo?« je pristavil šepetaje.
krsto zabili. Na grozo vseh navzočih se je pa iz krste zaslišal nekak šum. Za ča3 so vsi odre-veneli, nato so pa krsto odprli in videli, da je ženska živa. Bolnico so položili v posteljo, vendar je groza, ko se je v ki sti zavedla, nanjo tako delovala, da je čez nekaj ur dejansko umrla.
Turčija bo odpravila polmesec. Turška vlada namerava spremeniti zastavo turške republike. Prejšnja zastava z zname-menjem polumeseca se odpravi in nova zastava bo rdeča z zlato zvezdo. Polumeseca ne bo več.
Star učitelj. Učiteljski stan je sicer težaven, a zdravju ni škodljiv. Marsikateri iz tega poklica doseže lepo starost. Na Nemškem biva Gustav Krause, ki je zdaj HU leti star. Učil je po šolah 53 lei.
Huda beseda. - Znanec zdravniku: »Kdo pa ie ta gospod, ki je odšel od tebe?« - Zdravnik: »Mol klijent! Že 20 let je » moji zdravniški oskrbi.« - Znanec: »Ta človek |« pa zelo trdne narave!«
Stragno golazni! - Dva potnika sta se pogovarjala o nesnagi po hotelih. Ker se je prvi zelo pri« toževal nad Zagrebom, mu je drugi odgovoril.
di jamstvo tvrdke; dobi jo tisti, ki bo izžreban.
Spalnice sestavljajo: 2 omari, ena za perilo, druga za obleko, 2 nočni omarici z apotekcami in brušenimi stekli, 2 postelji, 1 psiha z brušenim ogledalom in obruše-nimi stekli, 1 miza, 2 fotelja, tapecirana z brokatom, I stolček k psihi, istotako tapeciran. Barva brokata po izbiri, 1 stojalce ta cvct.lice, 1 okvir za sliko.
Kdor bo izžreban, prejme našo nakaznico na tvrdko Javor v Logatcu, ki bo iočno vpoštevala vse želje glede izbire in spalnico na zaželjeno mesto odpremila, tako, da izžrebanec ne bo imel z njo ni-kakih skrbi.
Tretja naša nagrada pa je dana izžrebancu na izbiro: ali lep, modem šivalni stroj, pokrit, ali pa pripraven čistilnik za žito (trier). Če bo tisti, ki bo izžreban, čistilnik že imel, bo dobil stroj, če bo pa želel čistilnik, ga bo pa tudi dobil, da mu v bodoče ne bo treba čistiti žita s starim pihalnikom.
Ostalih 30 nagrad pa so celoletna naročnina na leposloven list »Dom in svet« ali novo krasno družabno revijo »Ilustracija«. Eno ali drugo, kakor bo kdo želel
Kdo ima pravico do žrebanja?
Vsak naročnik dnevnika »Slovenca«, bodisi da je že dosedaj bil na list naročen, bodisi da naročnik šele postane. Če kdo želi tekmovati za nagrade, pa na list še ni naročen, naj nam koj po dopisnici to sporoči. Samo pohiteti mora, ker čas za lo je le do 1. jimija. Z naročnino je pa tako; Novi naročniki morajo plačati list vsaj za
tri mesece naprej, to je najmanj 75.— Din, dosedanji naročniki pa morajo na dan žrebanja imeti poravnano naročnino vsaj še do konca meseca junija. Drugače pri žrebanju ne pridejo v poštev.
Drugi pogoj je pa ta, da se udeleže ljudskega glasovanja, ki ga je razpisal »Slovenec« po sledečih pravilih: »Slovenec« bo obdaroval tri izmed sledečih ustanov z darili pa Din 6000, 4000 in 2000: vse-učiliški sklad, slovenski slepci, slovenski misijoni na Kitajskem, hiralnice, orlovski stadion in društvo Zoo. Kdo naj dobi na-vedna darila, določijo naročniki »Slovenca« z glasovanjem. In sicer jim pripade zb vsak mesec plačane naročnine po 50, od junija dalje pa po 100 glasov, novi naročniki pa dobe za vsako mesečno naročnino 100 glasov. Ta stvar ni tako težavna kot se zdi na prvi pogled. Vsakdo naj za čim več mesecev poravna naročnino, najmanj seveda do konca junija, novi naročniki pa vsaj za tri mesece, po dopisnici pa nam sporočite čisto kratko: »Glasujem
za......« In če list šele sedaj radi nagrad
naročite, pripišite: »Kot nov naročnik Vas prosim, da mi pošljete položnico, da takoj poravnam predpisano naročnino.«
Vsem želimo prav veliko sreče 2. junija. Seveda samo tistim, ki se bodo di žali naših nasvetov in tekmovali za razpisane »Slovenčeve« nagrade kot dosedanji ali pa novi naročniki.
~ ure za birmo
zlatnino in srebrnino —■ kupite najcenejše pri IVANU PAKIŽ, Ljubljana, Pred Škofijo 15.
NAZNANILA.
n KatolUko prosvetno društvo v St. Jur/n pn
Grosupljem priredi dne 9. maja 1929 ob 10 in ot 3 popoldne. Meškcvo igro »Mati«, v nedeljo dn< 12. maja pa ob treh popoldne. Vabljeni!
n Breznica. Na Vnebohod dne 9. maja ob 16 popoldne bomo ponovili igrokaz »Lepa Vida«. Ker so slike lepe, igralci zelo marljivi in razsvetljava najnovejšega izuma, ne bo nikomur žal, če si to pet dejansko igro ogleda. — Za gorka in mrzla okrepčila je vedno poskrbljeno. Železniška zveza na vse strani ugodna.
n Izobraževalno društvo v Sv. Jakobu ob Savi priredi v četrtek 9. maja in v nedeljo 12. maja, obakrat ob 3 popoldne, veseloigro v petih dejanjih; »Številke gospe Rožmarinke.« Vabimo!
n Prijateljem sv. Primoža nad Kamnikom. — Romarski shod pri »v. Primožu nad Kamnikom 1)0 na 6. nedeljo po veliki noči, letos dne 12. maja, Sv. maša bo ob 10. Romarji imajo to ugodnost, da dopoldne obiščejo sv. Primoža, popoldne pa se lahko udeleže v Mekinjah slovesne procesije z Marijinim kipom, ki gre iz farne cerkve na Zdušo. Za nameček pa uživajo še cel dan lepoto majni-kove pomladi. Zato posetite ta dan v obilnem šte. vilu prijazno goro sv. Primoža, ne bo vam žal.
n Gasilno društvo v Globodolu pri Mirni peči praznuje 20. maja desetletnico. Ob 10 sv. maša. Nato blagoslov novega gasil. doma. Ob 1 popoldne pričetek veselice. Šaljiva pošta, srečolov in prosta zabava, Sodeluje godba iz Novega mesta.
n Prostovoljno gasilno društvo Sinkov turn priredi dne 12. maja ob 3 popoldne v Kosezah pri Orlu veselico.. Godba, srečolov, šaljiva pošta itd. Vstopnina 2 Din. Prebitek je namenjen za nabavo gasilnega orodja.
n Napovedana knjiga »Državoznanstvo« gd dt. Ogrina Frana (Kamnik), v samozaložbi, izide kon. cern meseca maja. Ker jo obseg te knjige vsled novih zakonov narastel (160 strani), se je morala cena povišati in znaša (za broširan izvod) v sub-skripciji (do 25. maja) 40 Din, sicer in v knjigarnah 80 Din, po pošti 2 Din več. Knjiga obsega razen splošnih pojmov o državni ureditvi pregled naše državne organizacije in zakonov (deloma s popolnem besedilu) do konca marca t. 1., slednjič misli o novi državni ureditvi.
'Kaj bi to! Na Romunskem je v hotelih taka nesnaga, da imajo še itenice — uši!«
Pri očalnrju. »Kako vidi vaš ino/. z očali, ki jih je kupil pri meni?«
—	Prav dobro, samo hoji se, da bi jih ne razbil. Zato vzame vedno steklo i/, njih pre-ueii jili natakne na nos.«
Zakaj se hoče poročiti.
-	Bogat oče revnemu snubcu: »Kaj, vi se hočete poročiti z mojo Merko, pa še toliko nimate, da bi sebe preživ-ljali!<< . Snubec: »Pa prav radi tega se hočem poročiti!«
Kava je dobra! Kava ie nekam ob dober glas P"šla, ker so razkričali, T )e v "jej dosti strupa »kofeina«. Dva profesorja f /Jjujorške univerze pa 'rana ravno nasprotno, .»vita, da 90 odstotkom 'Judi kava ne more škodovali. Trebalo bi izpii. 150 skodehe kave, da bi ko-'«"1 učinkoval. Nasprotno fjasprotno pa kava bla-zilno vpliva na živce, teši rakoto in trudnost in pomaga celo prebavi. Treba pa jo je pravilno kuhati: r «obrega zrnja zmleto Ki»vo je treba pustiti pri
»Ne,« je rekla mirno, »brez zaupanja v srcu ni ljubezni. Preteklost je bila tvoja; moja je bila sedanjost in bodočnost; to je bilo dovolj.« Nekaj gen-ljivo zaupnega je bilo v teh besedah.
Sladka ženka/ je rekel prisrčno in jo poljubil na čelo. ;Helena,« je nadaljeval potem resneje, »smel sem molčati. Zakaj čeprav je v mojem življenju dokaj temnih ur, vendar ničesar, kar bi onečaščalo tvojo ljubezen; nič drugega, samo en pogrešen koiak, kar se pa cesto pripeti, če nam življenje ne nakloni dobrot. Saj veš, da ime, ki se ž njim' nazivljem, prav za prav ni moje. Moj oče je bil iz stare plemiške rodbine. Tudi po njegovih žilah je krožila nemirna kri; bil je iz maloštevilnih starih rodbin, ki so se udeležile revolucije. V dobi naslednjih vojsk za svojega dolgoletnega bivanja v Nemčiji se je tam poročil; v eni poznejših bitk pa je padel na bojišču in zapustil mojo mater s tremi otroki skoraj brez vseh sredstev. Moji prvi spomini na domačo* hišo niso srečni. Prevelika so bila nasprotja, prerazliene čudi; tudi bedno življenje nas je trlo. Ker me je veselila le vojaška služba, so.mi pozneje materini sorodniki, ki so bili na višjih vojaških in uradniških mestih, priskrbeli vstop v neko vojaško šolo, kjer so me vzgajali po kraljevi milosti. Svoji materi sem se zdel previhrav. Kar jo je nekoč slepilo pri očetu, tega se je bala pri sinu — bila je v nasprotju z menoj tihe in mirne narave in me zato ni razumela. Nasprotno pa sem si v zavodu s svojim francoskim imenom, s tujim in nenavadnim licem ter z živahnostjo kmalu pridobil prijateljev. Žal, da so v mojih neumnostih videli le duhovitost, tako, da sem se že zgodaj imel za nekaj izrednega in bil sem na tihem silno ponosen na svoje prirojene Irancoske. lastnosti. Moj neposredni predstojnik je bil morda bolj malenkosten človek nego je
bilo treba. Bil je star vojak iz*osvobodilnih vojn, ki je poleg tega mrzil mojo francosko ničemurnost. Nobene prilike ni zamudil, da bi ne pokazal nad menoj svoje oblasti. Pri neki strogi službeni kazni, ki se mi je zdela kirvična, je vzkipela že do vrha nakopičena jeza. Bil sem užaljen in sem zahteval od svojega predstojnika zadoščenja. On se je skliceval na najino službeno razmerje in s svojo predrznostjo sem si nakopal le še ostrejšo kazen. Ker samega sebe nisem več obvladal, sem porabil prvo priliko, da sem ga v cjružbi očitno prezrl, tako da je zdaj on od mene mogel zahtevati zadoščenja. Streljala sva se in moja krogla je zadela tako nesrečno, da je še isto noč umrl. Ker se je tedaj jako strogo izvajal zakon proti dvoboju, mi po vsem tem niti v armadi niti v deželi ni bilo več obstanka. Moji prijatelji so mi pomogli k begu in odpotoval sem v Ameriko. V prvem trenutku sem čutil, kakor da spet diham svobodo. Bil sem mlad, imel sem bujno domišljijo in odpiral se mi je nov svet. A kmalu se je pokazala bridka resničnost, kajti bil sem brez vsakih sredstev, brez vsake pomoči in popolnoma sam nase navezan. Potem, ko sem se bil na najnižjih mestih trdo boril za življenje, sem se slučajno seznanil z neko lovsko četo, ki je iskala svojo srečo v izkoriščanju prostranih lovišč in v lovu na divje konje. To je bilo nekaj zame. Pridružil sem se jim — bilo je krdelo neotesanih, brezskrbnih tovarišev, ki so se bili natepli iz najrazličnejših stanov. S svojo spretnostjo v jahanju in streljanju sem si pri njih kmalu pridobil ugled. Na divjih konjih sem spoznal najprej svoje mojstrstvo v ravnanju z živalmi. Marsičesa sem se naučil od svojih drugov, ki so se s tem poslom že dolgo ukvarjali, nemalo pa od Indijancev, Ifi smo ž njimi vedno občevali na svojih pohodih po prerijah. Za marsi-
4'
Detektor imam
Pri Levčevih, ki so niši sosedje, imajo velik vrt, na vrtu drevje, med drevjem kakih Ai m visok kostanj, od katerega stoji v razdalji iS metrov vitek jesen, ki ni dosti nižji od imenovanega kostanja.
»Bi dovolili, da uapaem anteno med icnu dvema drevesoma?«, sem karrrvx. prijazno vprašal Levčevo mater.
I, napnite v božjem imenu!«, so odvrnili. »Toda. kdo bo pa plezal tako visoko?
»Jaz, mati, jaz osebno!*, sem samozavestno odvrnil.
Sosed Lovrenc mi je posodil dolgo lestvo, ki pa je bila še prekratka in sem moral pri rezati nanjo se našo, ki je" nekoliko krajša.
Dva krepka moža sla nato pomagala prisloniti podaljšano lestvo na vitko jesenovo deblo, nakar sem se pričel vzpenjati po klinih navzgor. Mojo akrobatsko spretnost je občudovalo devet žensk in kakih 15 otrok. Vsi so mi vzpodbudno vzklikali, naj imam pogum. Kakih 29 klinov visoko sem rts imel sijajen pogum, potem pa so se mi jeie nenadoma tresti hlače in se nisem upal dalje. Skleni! sem po drugi poti doseči jesenov vrh.
»Piezal bom po deblu«, sem povedal naglas in previdno zlezel po lestvi navzdol.
»Cujte, piezal bo!«, so zavreščali otroci in ploskali z rokami.
Plezal sem s koncem antene v žepu dobrih 10 metrov visoko. Ozrl sem se navzdoi in se spomnil, da nisem življenjsko zavarovan. Istočasno me je prijel v desnem kolenu krč, moral sem se spustiti j po deblu na zemljo, šlo je tako naglo, da take na- : glice moje hlače niso mogle prenesti in so se ogorčeno pretrgale v dolžini 15 cm na notranji strani levega stegna
Toda brez antene ni radia. Ta mise! me je vzpodbujala k vztrajnosti*
»Po Levčevega Franceljna!", sem velei najbližjemu zijal«.
So se mu tudi tresle hlače, Franceljnu Levče-vemu. ko se je po lestvi vzpenjal proti vrhu. ampak odneha! ni. Pritrdil je anteno poldrug meler pod vrhom jesena in se kakor maček spusti! po deblu na ila in še hlač ni raztrgal.
»Bi splezal ni kostanj tudi?«, sem ga poprosil.	, .
»He. seveda bom. ko vi nimate »korajze«
Nič mu nisem zameril tega poniževanja, dasi mi je bilo nekoliko nerodno. In pa. kostanj in jesen sta Levčeva. Komu gre lorej prednost da pleza nanj, meni. ali Levčevemu Franceljnu?
Na kostanju je visel l-rancelj [»Idrugo uro. Zapletla se mu je bila antena v tako čudovile vozle in 'zanjke. da bi bilo siromaku skoro |x?šlo potrpljenje pri razmoiavanju. Končno je srečno opravil tudi to in vrgel sproščeno žico na tla.
> Au, »rukaaa«!«, je zavpit. Dober meter pod Franreijtiom je lik cb kostanju speljana električna žica. preko katere je padla bakrena antena. Nastal je električni spoj, da je Franceljna neprijetno po-žgačkak) v dlan in prsle. Z dolgo preklo sem ločil dotikajoči se žici in rešil Franceljna nadaljnjih neprijetnih občutkov.
S kostanja na našo streho in od lam skozi okDo v stanovanje je šlo dokaj naglo. Anteno smo lorej napeljali.
Moja tašča je blaga, plemenita duša. ampak napram radiu skrajno nezaupljiva. Ves čas, ko srno napeljavaii anteno, nas je nekam čudno pogledovala.
Kaj neki je materi?.', sem pobaral tasta.
-Ne vem. kaj ima. Čakaj, jo bom vprašal.
Mak) potem je prišla tašča vedrega lica okoli vogala in smehljaje dejala:
-Veš, sem mislila, da bo »kričatos kakor lisic lajne v Tivoliju. Potem bi nikoli ne bilo miru pri hiši. Ce je pa tako, kol pravi oče. pa naj le bo.-
Radio ie bil gotov. Srce mi je objela mračna skrb, ali bo zadeva funkcionirala. Nestrpr.o sem pričakoval opoldanskega programa. Neprestano sem pogledoval na uro. V duhu sc pregledal vso napeljavo, in ko se mi je zazdelo, da bi tu ali lam uiegniio biti kaj narobe, sem šel in se še enkral prepričal, ali je vse v redu. Predvsem so nus skrbele izolacije antene.
Po! ure. Ves sem drhtel od nestrpnega pričakovanja. V slušalkah sumljiva tišina. Najmanjšega znaka električne struje nisem čutil. Tedaj pa ...
-Halo, radio Ljubljana!«
Kakor razodetje z onega sveta so se mi zdele mirne, rafločne besede napovedovalca radijevih programov :iz Ljubljane. S takim občutkom ne tom
nikoli čul še lako lepe godbe. Nepopisna radost in zadovoljnost sta mi prešinila vso dušo. Planil sem kvišku, odložil slušalki in hitel ven na eesto k sosedu:
»Posrečilo se je, lunkcionira, krasno se čujel Imenitno!
Prišli so sosedje in si drug za drugim natikali slušalki na ušesa. Kakor zamaknjeni so pslušali in se odprtih ust čudili. Saj nobeden od njih še ni bil poslušal radijevih koncertov.
»No, vidite, pa ga le imam, radio!«, sem s? hvalil ponosno.
»Res, imale ga, ampak mene je zalo pošteno »rukalo« na kostanju, je pripomnil Levčev rranoelj, ki mu vsekakor gre tudi nekoliko zasluge,, da imam detektor.	—n,
MEH l\ SPIM
Pri telefonu: Prosim povejte gospodu zdravniku, da naj takoj pride k nam. Naš mali sinko je pogoltnil šivanko.
Hišna: Gospod zdravnik je zelo zaposlen, ali nimate nobene druge šivanke pri hiši?
*
Gospod odvetnik, prišel sem, da vam stavim neko vprašanje. Saj vprašanje ni? ne stane ?<
Vprašanje ne, pač pa odgovor. *
Ali je res, da je Žvagen vse svoj« imetje sirotišnici zapustil?
•Res je.c Kaj pa je prav za prav zapustil? Devet otrok.: *
Ko so po premirju Angleži med drugimi zasedli tudi mesto Kelmorajn, si je neki angleški oficir hotel ogledati eno iz-
katero jahalno posebnost, ki danes preseneča občinstvo, sem hvaležen tem rdečekožcem. Tako sem preživel več let. V divjini ne opaziš razlike stanov. Nekega leta pa so vojni in sovražni napadi nekaterih indijanskih plemen vendarle ogrožali in kvarili naš lov; tedaj so se nekateri moji spremljevalci domislili, da bi izkoristili nenavadno izurjenost svojih konj občinstvu v zabavo — misel, ki jo je prineslo naključje in trenutki brezmejnega obupa. Ker se nam hipno ni nudilo nič boljšega, smo se v tem zedinili in prvi poskus v majhnem ameriškem mestu nam je tako lepo uspel, da smo se odločili za nadaljevanje tega podjetja, čeprav so bile te predstave še tako preproste, so bile tam povsem nove. Kmalu so občudovali našo iznajdljivost, izurjenost in lepoto konj ter skrajno drznost ljudi. Tako smo hodili cd mesta do mesta in želi denar in slavo. Dokler smo prirejali svoje predstave v malih krajih, pred neizobraženim občinstvom, sem se le malo zavedal svojega nenavadnega položaja. V zadnjih letih povsem svobodnega življenja sem bil preveč otopel. Ko pa smo se spet približali krajem omike in družabnega življenja ko sem videl pred seboj gledalce iz krogov, v katerih sem se nekdaj sam kretal, tedaj se je vzbudilo v meni cuvstvo ponižanja in sramu, da mi ga ni mogoče izraziti. Posebno bridko sem to občutil, Helena ko sem spet videl pred seboj že povsem odtujeno 'prikazen ženske v onem čaru, ki ga ji daje vzgoja in dika, ko sem nekega večera v krogu dam, navzočih pri nasi predstavi, zagledal tvoj sladki obrazek. V tisti un mi je postalo takoj vse jasno, kaj sem izgubil: odličnost imena in stanu, ki mi je vsepovsod odpiral pot v enake kroge. Bil sem neizmerno nesrečen. Kakor tu se danes, je bila tudi tam navada, da so mladeniči iz odličnejših rodbin v dopoldanskih urah o
obiskovali naše jahališče. Tako sem se seznanil s tvojim bratom, ki je radi podobnosti s teboj vzbudil mojo pozornost. Pri kupovanju nekega konja sva se nekoliko natančneje spoznala, napravil sem nanj vtis izobraženca in on se mi je prijazno približal. Neskončno mi je bilo prijetno, ko sem spet občeval s človekom svoje vrste. Ko je zvedel tvoj brat del moje življenske zgodbe, mi je postal zvest prijatelj. Radi bogatih dohodkov, ki smo jih imeli, mi ni primanjkovalo sredstev za življenje v njegovih krogih, kamor me je bil uvedel. Tu šem spoznal tebe, Helena in radi svobodnih'ameriških običajev sem se ti lahko približal, i
»Vse drugo, srček, pa veš,: je nadaljeval Alfred. »Saj si se predvsem ti sama borila za najino ljubezen in si me s svojo zvestobo spet dvignila, ko sem bil sam v sebi razdvojen, ko sem že skoraj obupal v mislih, da te ne bom mogel snubiti s prejšnjo pravico svojega stanu in imena. Tvoji starši so videli v meni le pustolovca, moža dvomljivega poklica. Da bi imel vsaj malo več pravice do tebe, sem sklenil prevzeti vodstvo podjetja in mu z velikopoteznim razmahom priboriti ugled. Moji tovariši so bili že davno uvideli, da sem bil jaz središče vsega, da je moj duh vse vodil; tako sem se brez težave ž njimi pogodil in z lahkoto uresničil svoje načrte. Kot gospodar družbe sem se čutil samostojnejšega in vedel sem, kaj lahko dosežem ... m od tedaj, Helena, sem žel samo uspehe. Bil sem srečen, da sem tebi, svoji sladki ženici, mogel dati mesto, ki sem ga želel zate v svoji ljubezni in te obdati z vsem, kar bi moglo zahtevati tvoje ugodje... Mar nisva bila srečna?:: Ljubeznivo io ie pogledal.	J '
Naročajte ..Domoljuba"!
ognju šc točno pet minut polan, odkar je jela vreti. To je pravi recept. '
recept. Toliko vsem ljubim
v tolažbo »kofelarcam
Kitajski načini. Okoli novega lela, ki ga Kitajci praznujejo ob prvi pomladanski polni luni, so ob-lastva v pokrajini Hupeli naznanila velike manifestacije za javno snaga Znano je namreč, da Kitajec in snaga ne gresta prav skupaj. Na vse zgodaj so vojaki segnali sku-paj zborovalce za javno snago in hajd, vsak z metlo v roki, so morali začudeni zborovalci iti pometat vse trge in ulice.
Lovski ocvirek. Lovec,
prišedši iz Alrike, se ba-ha, koliko goril jc spravil tamkaj s sveta. »Tak !ov je pa gotovo silno težak in nevaren,« se oglasi neki poslušalec. »Ne posebno.« odgovori pripovedovalec. »Treba je samo izrabiti posnemovitost opic.« »Kako to?« »Prav preprosto. Na kraju, kjer sem domneval, da so gonič blizu, sein sprožil brez krogle »abasono pištolo nase. Nato sem odšel, p"-stivši tamkaj ostro nabasano orožje. Kadar sem se vrnil, sem našel skoraj vedno kako mrlvo gorilo tamkaj, ki se je sama ustrelila.«
mnnanshn darilo
v veliki izbiri po znižani ceni
L. Vilhar, urar, Uubltona
Sv. Petra cesta 36
med številnih cerkva. Cerkvenik ga je pri-vedol do oltarja, ki je posvečen svetemu Mavriciju ter ga opozoril na srebrno miš, ki je tam na oltarju. »Nekoč je bilo v našem mestu toliko miši, da so postale prava nadloga. Pa so Kelmorajnci napravili srebrno miš ter jo podarili svetemu Mavrici ju. Odtedaj so miši izginile.«
: Ali. pa to tudi verjamete?« je vprašal angleški oficir.
Prav posebno ne, gospod oficir, kajti sicer bi že davno na oltar postavili srebrnega Angleža.c
»
Zet piše tašči:- »Ne, ne, predraga mama ,vaš obisk nam bo zelo ljub in drag, že v naprej se veseliva vašega prihoda. Opozoriti pa vas moram, da imamo v našem trgu ošpice in čudno, tudi več starejših ljudi jim je že podleglo.«
*
»Tega pa nisem vedel, da sta vidva s Petrom brata. Saj si vendar skoraj za polovico manjši od njega.« — »Saj je prav tako, jaz sem namreč le njegov polbrat.«
Natakarica: »Kosilo dobite pri nas za 50 dinarjev, pa tudi za 30.« — Gost; »In kakšna razlika je med tema dvema?« — Natakarica: »20 dinarjev.«
sV
»Natakarica, to je pa že od sile. Včeraj sem našel črn las v juhi, danes pa belega!« — Natakarica: »To ni nič čudnega, ker smo danes dobili novo kuharico.«
Mali oglasnik
Prodajalce posnemal-
HlliOB išče velika Šved-
-- ska tovarna v
vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25
Bajenca
za kovaško obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Matevž Krmclj, aekirni kovač, Log p. Skofja Loka.
. H« tlahogg.
ograje, stopnice, cevi uudi Cementarna Go stinčar, St. Jakob ob Savi.
jggijapsIieBa valenco
IZ dobre in poštene družin« —. sprejme takoj Valentin Markelj. čevljarski mojster, Ljubno p Podnart na Gor.
lIČBIlkO P°5tenil1 kmeč-
---kih siaršev'(tu-
«i siroto) sprejmem v spec. trgovino na deželi. — Ponudbe pod »Oskrba" na upravo Domoljuba št. 4942.
EeBliarsiii vajenec
priden in pošten, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Jernej Bertoncelj, Zg. Dobrava, pošta Podnart, postaja Otoče.
V službo vzamem
pridnega, poštenega in treznega kmetskega lanta poštenih kmeisk. staršev, za prevažanje sodavice. Vojaščine mora biti prost. Naslov v upravi št. 4719.
Hadhlapec ali žaffap
neoženjen ali oženjen brez otrok, s prakso v limeljarstiu in z dobrimi, večletnimi spričevali, za srednje posestvo v Sloveniji se išče Plača in vslop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod hmeljarstvo" štev. 4834.
Hlode hraslove 29
cm naprej kupi vsako množino parna žaga V. Scagneti Ljubljana, za gorenj.kolodv.
Najboljša In vetvrst. vina
dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem ___društvu v Dolenjem Logatcu.
Edino najboljši šivalni stroji in pletilni švlt. »DubiecT stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelinca
OrMzner, Adler
Najnižje cene I Tudi na obroke I
Uubliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. __neVtečla garancija.
Chinoferrin
železnato kina-vino je izborilo, zdravniško priporočeno zdravilo proti slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici Krepi t«lo in se toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila po težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino
le CH1NOFERRIN-KLEŠCIC. - Proizvaja ga: Mr. Mirko Kleščič, lekarnar, Samobor pri Zagrebu.
Nobene pleše več!
Bajne lase, krasne brke I
Mnogo tisoč dam in gospodov se ima zahvaliti za bujno rast las zdravniško priporočenemu »Tilo« flui-du za moč las. »Tilo« odstrani pfhajin preprečuje izpadanje las, predčasno osivelost, kohkost in cepitev las, poživi in osveži lasišče ter povzroči naglo, obilno in bujno rast las, da po kratki dobi dosežejo dyojno dolžino. »J$oja frizura je bila že po štirikratni porabi Našega »Tilo« fluida za moč las trikrat bolj bujna«, piše gospa Ti, Cena 16 Din, 3 steklenico 34 Din, 6 sieklecie 55 Din. Dr. Nikol Kemeny Košice, poštni predal 12/L.2 ČSR.
OKopavliie iH>irebu|e|o dušika
Ce hočemo, da se bodo krompir, koruza iu pci-a hitro iu povoljno razvijali, jih moramo pri okopavanju pognojiti s
Cll;§:fi1151 ^ §® i 1 f f OIU,
Ju jo najboljše 1 ir.ua jhiire jI©mkujoče dufiif-nato gnojilov Na hMit&v vftftmemo le
•:00 kg, na oral 120 kg toga gnojila. Oilskt sollter so dobi pri Kmetijski družbi v Ljubi J«: 1, pri njenih zalogah in povsod lam, kjer urodajajo umetna gnojila. Navodilu podaja brezplačno
Pefldelegacifa pr. (11. sol.
Lfuftliana. lavCarfeva nI. I/H.
AJDOVU mom
po 5 Din; lini z d r o b iz argentinske koruze po Din 4.30; lina moka št. O iz banaške pšenice po Din 4.30. - Razpošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik na Gorenjskem.
Nova avtoppomef. zveza
Novo mesto, Šmarješke toplice, Smarjeta, škocjan, Krško in obratno — prične s 15. majem 1929,
Odhod: Novo mesto ob 7 zjutraj, dohod v Krško ob 8.50 zjutraj, — Odhod iz Krškega ob 15.40,
dohod v Novo mesto ob 17.30. AVTOPODJETJE JOSIP KOS — NOVO MESTO,

Težki čas
so danes in kdor hoče dobro izhajat', mora biti povsod varčon, posebno priprl nakupovan ju raznih potrebščin, batoro so najceneje v veletrgovini Stermeckl. nadalje točen pri izvrševanju svojega poklicu. z.a!;ar pa Je potrebna dobra žepna ura, budilka in tudi atenska ura, katero pa lahko nabavite za zelo nizko ceno in da bode res dobra in točna, edino v veletrgovini
H. Stermeckl, Celje
itev. 19. Slov. Da se ura ne izgubi, je treba verižice, lepo dekle ali mlada iona pa rabi uhane in prstane, kar riaidete v velikem linstrovanem ceniku s nreko tisof! Bilkami, ki so poSiie na zahtevo vsakemu zastonj. Za ure se garantira 8 leta. Kar ne ngajn t	sc zamenja aH vrne denar.
Zahvala. Ob prerani izgubi naše nadvse ljubljen*
Micke Kunstelj
učenke VI. razreda osnovne šole na Bledu
se zahvaljujemo za izkazano sočutje, za poklo-njene vence in šopke cvetja, za spremstvo na njeni zadnji poti in ganljivo slovo ob grobu. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini iz Boh. Bele in Bleda, cenj. učiteljskemu zboru iz Boh. Bele in Bleda, tudi žalostni šolski mladini, zahvaljujemo se cenj, uradništvu ter vsem sorodnikom, prijateljem In znancem in kličemo vsem: Bog plačaj)
Žalujoči starši in sestro.
Hranilnica in posojilnica
v $oh. $istriei
sporoča, da uraduje vsako nedeljo in vsak četrtek od 8 do 12 dopoldne, razen tega pa tudi ob dneh, ko ima svoj uradni dan v Boh. Bistrici oki? sodišče v Radovljici in ob semanjih dneh, in sicer v obeh slučajih dopoldne in popoldne.
Nagboitsi »i naseftoRMCnciši ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
Skodovl lavodi v »umu
se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Objsnite se na:
zastopstvo SKoflffivlti zavodov. LiaMtaaa. Selenbnrgova ulica šf. 1. Telefon 296«.
pšenlino moko
Vedno svežo in lepo
staro in novo KORUZO, debele otrobe, knene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite .vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotcdrSici.
NajpopoinilSI
ST0EWER
Šivalni stroji •
t* ttvilf«, krojače iu ievliurjo ter k«
nak dom. Proden si nabavite •trof, ofilojte si to izrednost pri tvrdkl
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno {avstro. .
4
Mm uliti
IM IrasčiSfesRShg »rim
BIRIHHHSKH D H R I L H
Preieniva
iliH
m
frači&ul!
MiN
Birmanske ure za dečke od Din 49-60 naprej
Največja zaloga ur, zlatnine in srcbrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Šviei
Birmanske /.upcstne ure od Din 98'— naprej
H.SUTTHER
MulsISana 1
Srebrne vra me verižice (Colliers) od Din 20-— naprej
Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85'— naprej
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto
Prišel ie m, do kupite
ALFA* ročne separatorje ALFA- separatorje na strojni pogon ALFA- naprave za mlekarstvo ALFA- parilnike za krmo ALFA- transportne vrče za mleko . ALFA- molzne stroje Tudi rezervni deli se dobe vedno pri
AlfA d. t. separator ji in »(roti za mlekarstvo
ZAGREB, Boškovičeva ulica 46
ali njenih zastopnikih
Franc Krištof, Ljubljana. Sv. Petra c. 60 Franc Bore, Šmarca pri Kamniku Bož. Guštin, Maribor
Kinko Slapšak, Trebnje
nt. Zemljič, Sv. Lenart v Slov. Goricah
»ovso«. lotil» nolmanjfl vasi igeemo pro-tioioice in zastopnike
tur- V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! ^»C Izdajatelj: Dr. Vraar Ktlnvea.
Nreže sa postelte
dobite najceneje - ker se tudi sprejemajo v popravilo - pri prvi Ljublj. izdeloval, žičnih pletenin Andloric & Strgulcc, Komenskega 34, Ljubljana.
Pronetot zasod za premog
d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah in ssmo na debelo
Pf&IIIBflL domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
KonaSki presnag Vseh vrst
Koks. livarniSki, plavžarski in plinski
Brlkefc.
Prometni zavod u premo« l. d.
o Ljubljani'
MikloSičeva cesta SI. 15, I. ni 'dstr.
H čez 30 let staro pošteno podjetje ■• Ig w	pri	fljJS
i »Cešnlku« 1
§§ Ljubljana, Lingarjeva ulica m
9 Najboljši nakup dobrega in trpežne- K B ga blaga za ženske in moške obleke. H
|| Sukno, Stoli, kamgarni fe H samo češko in angleško. S|-H Prepričajte se!	Oglejte si zalogol B|
Najuspeincjie sredstvo za rejo domače Hvali je brezdvomno
a MASTINs
ki pospeSuie rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 Skat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
M nMf Wi po prra negovaniu telesa!
Napake, katere dajo človeku nepovoljno zunanjost, treba odstraniti nc ssmo radi lepote, nego i U *ilrav-utveulh in duSevuili razlogov. - Omili sc lepim ter dobro negovanim, povečuje veselje (lo življenj«.
Troti vsem napakam kožf:
1'etlerjeva kavkaSku 'Elsa- poiuadn za obra/. iti kožo. Njeno delovanje izuenadil Ona čuva, obnavlja ter pomlajuje uvelo, tišajasto, hrapavo kožo obraza, vralR ia rok. Preizkušena pri solnčnih pegah, sojodeih, mozoljih itd. — I.oneok Din 12'—,
Za nego la», za kožo glave, za bujno rast las, za npročnvanje prhljaju, izpadanja lun ln prorano oslvelostl: Fcllerjeva joka Elsu'- pomada za rast las (Tn-nolilna pomada). — Lonček Pln 12'—,
Po Iioitl 2 lončka ene ali po t lonček obeli Elsa-pomad z zavojiiino iu poStniuo Din 40'-.
Prava mila lepote In zdravja:
Fellerjeva »Elsa*.-mila so izvrstno parfimiraua tev Stedljiva v uporabi, onleiuenjujejo kožo in vsebujejo dobro delujoče sestavine, potrebne za zdravje in lepoto!
lina C vrst Elsa-mila:
Klsa-lllljlno milo; EUa-rnmenJakovo milo: F,l*a-gll( erlnovo ntllo; Elsa-boraksovo milo; Elsa-katrauovo milo; Elsa-mtlo za britje.
Zahtevnjto povsod samo lVllerJeva milo z značko »Elsn<-.
Po pošti za preizkus 5 komadov Eisa-milu po izberi skupno z ?avojnlno ln poStnlno Din 52'-,
Prlporofn se denar poslati vnaprej, ker po povzetju stane poštnina Din II - več.
Naročila naslovilo jasno na
EU6EH V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsafrg št. 16, Hruatsha-
Urednik: Kram Zibret.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cth