<r~KP............
\f=

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
V

=4
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

Therfirst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day~ except Sundays and Holidays.
*T>
4
1TXLBFOM PISARNE: 127* KEOTOJL
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 105. — STEV. 105.
TELEFON PISARNE: l*7f UOTO&
NEW YORK, SATURDAY, MAY 4, 1907. — V SOBOTO, 4. VEL. TRAVNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK IV,
Taftova kandidatura. Potovanja po zapadu.
V	MAJU IN JUNIJU ODPOTUJE VOJNI TAJNIK T AFT V ZA-
PADNE DRŽAVE.
V	raznih krajih bode govoril nepoli-
tične govore.
AGITACIJA
Wariiiiiurton. 3. maja. Medtem, ko je v^jtu taj«ik Taft za stalno sklenil, da j-Avr*) ne bode več agitiral za svojo pre«Wdniško kandidaturo, bode kljub U*mu po dogovoru s predsednikom It^j^eveltoni v maju in juniju ]»>t<>val po zapaduih državah in govoril veČ govorov, kteri l>odo kolikor-toli politi/-ui. Vojni tajnik nastopi *vojo [*>U/vaiije koncem tega meseca, ui sicer |*>tuje najprej v St. Louis.
kjer bode govoril svoj prvi g»>-v.rr. Toni povodom bode govoril o panamskem prekopu, železniškem položaju in Filipinih. V prvem tednu jiuiija govoril bode pri republikan-*kej k.mveneiji v Oklahoma City. Ta guvor	kolikortoli političen, toda
brez vmešavanja predsedniške politike. Ako bodo oklahomski republikanci pričeli razmotrivati to vprašanje, tega Taft naravno ne bode preprečil.
Dne 12. junija govoril bode Taft v Lowa City. Od tam potuje v Min-wiqxjlift Lxi St. Paul, kjer bode govoril o železniškem vprašanju in tili-puu">krtm taritu.
le Miunesote odpotuje Taft v Sioux City, Iowa, v Meade in v Kansas, Fort It ilev in Fort Worth.
SLOVENSKI
ŠVTNDLERJI DELU.
NA
Skušajo rojake ogoljufati s "Koloma no vim žegnom".
Ne-Javno je par iz Ljubljane pribe-žaiih notoričnili barab, goljufov in tatov-, kteri >o \ >taii domovini policij-sko ra.-dedovani radi raznih nemoralnih r.ioeinov in proste tatvine, pričelo rojakom po Anceriki razpošiljati o-kmznit e, » kteri mi jim ponujajo novi švindel imenom '' Kolomanov žegen". Za. ta Švindel zahtevajo po pet dolar-
Iz delavskih krogov.
Razni štrajki.
STAVBENI DELAVCI V PHILA-DELPHIJI NAMERAVAJO ŠTRAJKATI.
Uslužbenci družb ledu v Detroit, Michigan, zahtevajo večjo plačo.
ŠTRAJK TELEGRAFISTOV.
Philadelphia, Pa.. 4. maja. Zidarji, kamnoseki in drugi stavbinski delavci so pričeli štrajkati in delo pri raznih stavbah počiva. Štrajka nad 4400 delavcev in ako bodo praznovali več, ne<ro teden dni. bode moralo praznovati 30.000 druzih delavcev.
Detroit. Mich.. 4. maja. Uslužbenci sedmih velikih družb, ki -se pečajo s prodajo ledu, so o polunoči pričeli štrajkati. Oni zahtevajo, da se jim tedenska plača poveča od $17,50 na $19.50.
Sail Francisco, Cal.. 4. maja. Uslužbenci Pacific States Telegraph & Telephone Co. so pričeli štrajkati in zahtevajo povečanje plače. Službo telegrafistov opravljajo sedaj knjigovodje*
South Oinaha. Nebr.. 4. maja. Vsi delavci klavnic v South Omalii, kacih 8000 po številu, je dobilo povišanje plače od 5 do 15 odstotkov; 200 delavcev Cudahyjeve in Armourove klavnice. kteri so štrajkali, se je takoj vrnilo na delo.
Washington, 3. maja. Parniški ma-šinisti so naznanili lastnikom vlaenih parnikov in druzih ladij, ki vozijo po reki Potomac, da jim morajo do 15. t. m. povišati plačo za 25 odstotkov, ker inače bodo štrajkali. Ako pride do štrajka. bode ves promet na imenovani reki počival.
Dolgovi češke svetnice se vedno bolj množe.
SAMOMORILKI IN GOLJUFICI SO ZVONILI V KATOLIŠKEJ CERKVI, KO SO NJENO TRUPLO SEŽGALI.
Njeni dolgovi znašajo sedaj že 108,000 dolarjev.
"ČRVT V MOŽGANIH."
MOYER-HAYWOOD.
Predsednik je sprejel odbor Central Federated Union.
Washington, 3. maja. Predsednik Roosevelt je sprejel odbor delavske organizacije Central Federated Union, kteri je dospel, da zahteva od predsednika pojasnila iflede njegove izjave o "-slabih državljanih". Posvetovanje s predsednikom se je završilo povojjno in Roosevelt bode sedaj pi-
jev v nadi. da so rojaki po Ameriki j sal pismo, ktero se bode v nedeljo pri
dovolj neumni, da bodo s svojim težko pr:>luzenim denarjem podpirali goljufijo imenovanih ljubljanskih barab. —
Naslov« rojakov, kterim razpošiljajo tvoje z napačnim imenom podpisane rudeče okrožnice, so tudi u-kradii, in radi tejra opozarjamo rojake, da čim dobe kaj tacep^a, takoj un ičijo.
Goljufi s " Kolomanovim žegnom
zborovanju unije pročitalo.
General Kuroki dospel.
Seatle. Wash.. 3. maja. Japonski general Kuroki in njegovi spremije-J valci so dospeli včeraj semkaj. Parnik ' se je v sled megle v Puget Sundu za-j kasnil. Japonci in domačini so Kuro-kija uprav na kraljevi način sprejeli.
so isti, kteri so svoječasno rojake go- 1 ^ tera->	& japonski vojsko-
I jiifali s "Črnimi bukvami", med ka- ' vod->a "ost tukajšnjega mesta. Zvečer
terimi je bil tudi zloglasni Rebek, ki ** vršl1	sP™jem v Rainier-
je v Ljubi j a ni pri e. Tomažiču na Ma- |	kIubu- kJer * bil	tudi
rije Terezije cesti ukradel večjo svoto Sterner Mead.
denarja in potem ušel v Ameriko.	, , . ,
Smrt v sled strela v nogo«
Liberty, N. V., 3. inaja. Michael Noethe je v minolej noči ustrelil Phi-lipa Sullivana. Noethe, kteri je bil pijan, hodil je po Chestnut St., oborožen s puško, ko je srečal Sullivana in ga brez povoda ustrelil v nogo.
Sullivan je izkrvavel in umrl ter ostavlja vdovo in petero otrok. Noethe ja so zaprli: on izjavlja, da je bil strel slučajen.
Mož in žena zaprta v postelji.
Craston, Ia., 3. maja. Mr. in Mrs. Hugh Taylor iz Portlanda, Ore., sta v nekem tukajšnjem hotelu odšla včeraj zvečer k počitku v mehanično se zapirajočo postelj, k ako rš ne so v navadi "Sploh po Zjed. državah. Pri tem se je mehanizem nekoliko pokvaril in oba sta ostala zaprta v postelji tako da sta morala držati noge navzgo? in glave navzdol. Oba bi se brezdvommo zadušila, ako bi neka služkinja ne slišala obupne klice na pomoč gospe Taylorjeve. Končno so odprli vrata sobe zaprte zakonske dvoj'iee in ju srečno rešili. Ko so ju rešili, je bila gospa Taylorjeva nezavestna, toda, ko ao jo prinesli na sveži zrak, se je kmalo zavedla.
Taylorjeva sta na svojem ženi to-vanjfikem potovanju in sta sek> zahvalna služkinji, ktera jim je nfik življenje.
Hotel zgorel.
Raleigh, Pa., 3. maja. Semkaj se telefonično poroča iz Durham®, N. C., tla je tamošnji hotel Carolina v ognju in da je celi okraj mesta v velike j nevarnosti. Od tu je odšel posebni vlak r. gasilci na pomoč v Durham. Imenovani hotel je velikansko leseno po-1 s I op je, ki stoji blizo kolodvora. Par sto korakov daleč od imenovanega hotela, je največja tobačna tovarna na svetu, ki je last American Tobacco Company.
Ko je nastal požar, je bilo v hotelu 75 osob, ktere vse so se rešile. Mnogo ljudi je zgubilo vse, kar so imeli.
Led na jezeru Cayuga.
Tnterlaken, N. Y., 3. maja. Včeraj cveoer je tukaj kazal toplomer na zero in danes je bilo jezero Cayuga, *kakor daleč je bilo videti, zamrzneno. Mraz
bode napravil sadnemu drevju veliko _
žiia, rtrok«
ali pa t Ameriko neti. s važne cene na: PRANK mkk SL, New Yerfc, N. Y, ta bode* najpošteneje in najbolje
______ _ _ Sakier je priznani zastop-
t vscfc un-wimih oarobrodnih druflr
Včeraj je pet newyorskih odvetnikov imelo posvetovanje pri zapuščinskem sodniku Hoesu glede zapuščine češke "svetnice" Marije Vitoušove, ktera je v minolem tednu izvršila samomor. Odvetniki so se končno zje-dinili v tem, da se pokojničin testament izroči sodniku v potrditev, na kar se imenuje začasni oskrbnik zapuščine. kteri bode opravičen odpreti blagajno svetnice.
Dolgovi pokojnice znašajo sedaj že $108,000, toda ta svota se bode povišala na $150,000, kajti vsaki dan so javijo novi upniki. Največjo terjatev ima nek grocer, namreč $23,000.
Odvetnik Weiner zastopa terjatve v skupnem znesku $36,000, Viktor H. Duras $10,000, C. J. Novotny $50,000, Wm. Wein $8500 in A. J. Spitz $4000. Mnogo upnikov nima niti pobotnic, ker so se zanašali na "častno besedo* svetnice in jej izročili svoje prihranke. —
Vitoušova je imela od katoliških fanatikov velike dohodke. Nek mož, kteremu je iz možganov odstranila črva, jej je za to plačal $1000.
* * •
Da se dolgovi saj nekoliko pokrijejo, bodo sedaj prodali zvonove oerkve Ivana Nepomuka, ktere župnik, imenom Prout, je bil iskren prijatelj samomorilke. S čim bodo sedaj Čehi zvonili, še nihče ne ve, najbrže se bodo ravnali po znanem nasvetu necega hrvatskega župnika, kteremu so bili svoječasno zvonovi ukradeni.
Zadnjikrat so li zvonovi zvonili, ko so peljali samomorilko v kroma torij,
da jo -sežgo.
Zopet zima v,
zapadnih državah.
IZREDEN SNEŽNI VTHAE. V C HI CAGU. — BOŽIČNO VREME.
Snežni viharji ▼ Misaouriju Eansaau.
ZIME NE BODE KONEC.
in
»Chicago, 111., 4. maja. Včeraj ponoči je tukaj divjal pravi snežni vihar, kteri je storil vsem majnikovim izletom konec. Iz severozapada je pihal izredno mrzel veter in v mestu je izgledalo vse tako, kakor sredi zime. Snega je padlo toliko, da je bil promet zelo oviran.
Omaha, Nebr., 4. maja. V minolej
Južne republike. Posredovanje Zjed. držav.
NICARAGUAJCI SO PRETEPLI ZAMORSKEGA DRŽAVLJANA ZJED. DRŽAV V HONDURAS.
Energičen nastop poveljnika Fullama od topničarke Mariette.
NICARAGUAJSKI POLICAJI ZAPRTI.
Puerto Cortez, Honduras, 4. maja. Nicaraguajski vojaki so dne 27. aprila pri Puerto .Cortezu napadli zamorca Generala Davisa, kterega so tako pretepli, da ne bode okreval.
Poveljnik Fullam od ameriške top-noči je tukaj in drugod po Nebraski ničarke Mariette, je ukazal zapreti ni-
zalo snežilo. Poaiekodi je padlo 4 palce snega, kar se v maju še ni pri-I>etilo. V Lincolnu, Neb., kaže toplomer le 27 stopinj nad ničlo. Tam je divjal tudi snežni vihar. V Des Moines, je tudi snežilo.
St. Joseph, Mo., 4. maja. Tukaj divja sredzimski snežni vihar. — V Kansas City, Topeka in Wichita, Kans., je padlo obilo snega.
Pričakujejo od "čudeža" pomoči.
Carey. (>.. ;>. maja. Yef- »to pohabljenih. hromih in bolnih ljudi iz vseh krajev dežele, prišlo je semkaj molit v cerkev Matere božje v nadi, da bodo ozdraveli. Daljna pot jim ni pomagala in vsi so odšli ravno tako pohabljeni, kakor so prišli.
Pomanjkanje premoga in lesa.
Winnipeg, Manitoba. 3. maja. Pomanjkanje premoga in lesa postaja po vsej Manitobi vedno bolj občutno, kar velja o vsej severozapadnej Ca-nadi. Tu ni nijednega mesta, v kte-rem bi imeli za teden dni kuriva. V Calgari, Alberta, so morali več tovarn zapreti. V Brandonu velja sveži les $12 seženj in ga je le težko dobiti. Premoga ni nikjer dobiti, kajti železnicam primanjkuje lokomotiv za razvoz premoga.
Med sodno obravnavo osivel.
Atlanta, Ga., 3. maja. Lasje Arthur-ja Gloverja, kterega sedaj tukaj v drugič sodijo radi umora Maud Dean Williamsonove, so postali popolnoma beli, odkar se je pričela obravnava proti njemu. Zdravniki so zaman iskali uzroka tej pojavi v najboljši dokaz njihove sposobnosti.
Morilec Rogers se je vrnil v Middle-town.
Middletown, N. Y., 4. maja. Chas. H. Rogers, ki je obtožen, da je umoril brata Olneya na njnmej farmi in Alice Ingeriekovo, hčerko gospodinje imenovanih bratov, so danes dovedli semkaj iz Los Angeles, Cal. Umor se je izvršil dne 6. oktobra 1905 in od tedaj naprej so Rogersa iskali po vsej deželi Morilec je pri trojnem roparskem umoru dobil le $16.
Štatistika ubojetev v Rusiji meseca mana.
" Novoje Vremja" poroča,, d« je bilo meseca marca ubitih y R«iji 625 ljudi. Samb med delavci jih je bilo u-bitih sto, dočim je bilo istotolftb vlitih policijskih uradnikov, vojakov in stražarjev. Od morileev jih je 85, dočim jih je bilo 61 ranjenih. Največ umorov je bilo v zadnjih des stih
Avstrijski grof ustreljen kot tramp.
V CALIFORNUl SO USTRELILI AVSTRIJSKEGA "GROFA" OTO WALDSTEINA.
O njem so deputy j i mislili, da je morilec in so ga ustrelili.
KASNEJŠE SPOZNANJE.
San Francisco, Cal., 3. maja. — V Willowsu so minoli ponedeljek ustrelili nekega roparja, kterega je pa včeraj gospodična Mary Fitzgerald spoznala za avstrijskega "grofa" Otona AValdsteina, nečaka pokojnega kardinala Sehwarzen'oerga. Truplo so sedaj izkopali in identifikacija je bila lako popolna, da je pomota izključena. •'Grof" je umrl v boju za svoje življenje, kajti mislil je, da ga je napadla roparska tolpa, dočim so depuitvji mislili, da je on ropar Smith morilec Ivana Markoviča iz Oak-landa.
"Grof" je radi neke ljiibavne afere pred šestimi leti ostavil Avstrijo in odšel v bursko vojno, od kjer je jn-Lšel v Ameriko. Na dan pred svojo smrtjo je ostavil svojo službo v Placer county in je bil na poti semkaj, ko ga je dohitela smrt. Pokojnik je, kakor vsak "grof", zapravil svoje preanožesnje.
Pet mornarjev utonilo.
Pass Cristian, Miss.. 3. maja. Kapitan James in štirje njegovi mornarji od parnika Sioux so v ponedeljek najbrže utonili, kajti danes so našli trupli dveh mornarjev imenovanega parnika, dočim so tretje truplo videli nedaleč od obrežja. Imenovani kapitan in njegovi mornarji so minoli ponedeljek odveslali od tukaj k svojej jadranki, ki je bila usidrana ne daleč od tukaj.
caraguajske častnike m vojake, ktere bodo, ako Davis umrle, sodili radi u-mora. Davis ni častnik, temveč mu je ime "General". On je uslužben pri parobrodnem društvu Thacker Bros. in je 27. aprila zvečer stal blizo kolodvora La Guna, kjer se je razgovarjal s tremi drugimi zamorci, državljani Zjed. držav.
Nek pijan nicaraguajski vojak je prišel k njim in zahteval, da mu povedo, o čem govore. Davis mu je dejal, da mu to ni mar, na kar je vojak Davisa napadel z macheto. Davis mu je orožje vzel, ga vrgel na tla in odšel v bližnjo hišo.
Nek vojakov tovariš je odšel na po licijsko postajo, na kar so policaji in vojaki obkolili hišo ter odvedli Davisa v ječo. Ko je Davis zahteval, da se tudi nicaraguajskega vojaka aretu-je, so ga do nezavesti pretepli. Ko co mislili, da je mrtev, so ga položili v nek jarek, kjer so ga našli njegovi tovariši.
V desetih minutah so se izkrcali mornarji topničarke Mariette, kteri so aretovali policijskega šefa in druge policaje jih uklenili ter odvedli na topničarko. Tudi nicaraguajski častniki in vojaki so morali v ječo.
Mt •xico Ciudad. Mexico, 4. maja. Guatemala je naprosila tukajšnjo vlado oprošcenja glede napada na mehi-kansko poslaništvo.
Vprašanje glede izročitve generala Jose Limač-a še ni rešeno. Limas je ob-dolžen, da e priredil umor bivšega predsednika Manuel Barillasa.
Guatemala Ciudad, 4. maja. Med aretovanci, kteri so na sumu, da so hoteli 29. aprila umoriti predsednika E-strada Cabrera, sta tudi dva držav Ijana Zjed. držav, Cooke in "Wilkinson.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron,
za $ 20.50 ....... .... 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1017.00 ............ 5000 kron.
Mtariaa ia vketa pri ftah faotah Doma za irtizan vaote popolnoma izplačaj« «ra vinarja tOtttak
Kašt femame poilljatve fzplaioje c. kr. poitad krarfbd mi v 11. če
vtauk.
Milja aaai poalatf j* aaJpriM-
a4e $16.90 ▼ gotovini t pzipatača-a
asum^
Goljufije v Pennsylvaniji
Harrisburg, Pa., 4. maja. Iz preiskav o goljufijah pri gradnji tukajšnjega kapitola je razvidno, da se je pri tem vsestranski goljufalo. Tvrdka John H. Sanderson & Co. v Philadel-phiji je dobila za opravo neke sobe $117,258, dasiravno je za to izdala le $2060
Smodnik.
Na kolodvor v Brno na Moravskem je prispel s tovornim vlakom vagon smodnika. Voz je bil adjustiran in plombiran, kakor zahtevajo predpisi. Tudi predpisane spremnice so došle z njim. Takoj so voz odpeli ter ga previdno odpeljali na stramski tir. Nato so vojno oblast obvestili, da je došel smodnik. Prišel je poročnik s šestimi vojaki, ki so celo hoč stražili voz, kakor zahtevajo predpisi. Daleč na okrog se ni smel nihče pokazati z gorečo stih k! ko ali pipo. Drugo jutro je poslala vojaška oblast oddelek vojaških vozarjev z nekterimi vozmi, da odpeljejo smodnik. Najprej so pregledali plombe, ki so bile nepoškodovane. Nato so previdno odprli voz in vanj so stopili vojaki, da iz klada jo sodčke a smodnikom. Toda sodčki niso bili podobni takim, v kakor snih se navadno prevaža smodnik. Poveljnik je dal previdno odpreti jedem sodček. V njem je zagledal — kuhane češplje. In istotako so bili tudi ostali sodčki napolnjeni a tako sladko kašo. Pravi vos s smodnikom se je vozil celo noč brez opreznosti naprej, dočim ao iešplje skrbno sfcra-iili vojaki.
Vesti iz Rusije. Delo vojnih sodišč.
DOSEDAJ JE BILO PO VOJNIH SODIŠČIH OBSOJENIH IN USMRTENIH 1144 OSOB
Vojna sodišča sedaj ne delujejo več tako, kakor preje.
GOLO VIN PRI CARJU.
Petrograd, 4. maja. Včeraj je časopisje objavilo statistik« obsodb po vojnih sodiščih, ktera so včeraj prenehala poslovati. Iz teh podatkov je razvidno, da jo bilo 1144 osob usmr-tenih, 79 poslanih za vs« življenje v sibirske rudnike, 710 obsojenih v manjše kazni in 71 oproščenih.
Od 5. marca naprej je bilo po teh sodiščih obsojenih le 39 osob v smrt.
V baltiških pokrajinah je bilo 324, na Poljskem 212, na Kavkazu 196 in v pokrajini Jekaterinoslav 105 osob obsojenih v smrt.
Petrograd, 4. maja. Car Nikolaj je povabil predsednika dolenje zbornice, Golovina, k velikonočnim slavnostim v Carskojem selu.
Bazne novosti
iz inozemstva
RAZSTRELBA VELIKE ZALOGE SMODNIKA V KANTONU NA KITAJSKEM.
Gibanje proti Evropejcem v Rawalpindi, Indija.
REŠENI MORNARJI.
Raznoterosti.
se je
Povodenj v kleti.
Za renske vinorodne kraje je nastavljen za vinskega kontrolorja strogi Weiser, ki se ga posebno boje •ponarejalci vina. Nedavno je prišel nepričakovano v neko palacijsko vas. Vest o njegovem prihodu je prestrašila vse vinske trgovce. Posebno hudo se je prestrašil jeden. Tekel je v klet ter izpustil iz vseh sodov vino. Nesreča pa je hotela, da je kontrolor vstopil najprej v njegovo klet. Ko je videl polno klet tekočine, vprašal je začudeno: "Kaj pa to pomeni?" Zmedeni trgovec je odgovoril: "Oh, pomislite, gospod kontrolor, cela klet ini je začela pod tekati." Kontrolorju pa se stvar ni zdela prav verjetna, zato je pomočil prst v tekočino in ga obliznil. nato pa spregovoril strogo: "To je vendar vino!". Zviti trgovec pa je napravil skrajno nemnen obraz in odgovoril: "Gosi>od kontrolor, ako bi vedel, da bodete to-le smatrali za vino, bi ga gotovo ne bil izpustil."
"Nepisani zakon."
Ironton, O., 3. maja. John Davis je v minolej no<"i ustrelil dr. Wayne Mc Coya iz South Pointa. Davis, kteri je ušel v Kentucky, izjavlja, da je našel McCoya po noči, ko se je vrnil domov, v sobi svoje žene. radi česar ga je u-strelil.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
La Savoie 3. maja iz Havre.
2426
TIBET 2abrtop^rnatdob^ra
k cero dražbo ho£ešnaj-
ceot je in bodel naj so-idneje postrežba pri Fr. Sakurju, 09 Green^ch Str., New York, xatr
.jit	S*.	09
Cretic 3. maja iz Liverpoola z potniki.
Dospeti imajo:
Silvia iz Hamburga. Andaimia iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Bluecher iz Hamburga. Trave iz Bremena. Ryndam iz Rotterdama. Vaderland iz Antwerpena. Campania iz Genove. Kaiser Wilbelm II. iz Bremena. Carpathia iz Reke. Furneasia iz Glasgow a.
Odpluti so: Kroonland 4. maja v Antwerpen. Celtic 4. maja v Liverpool. Lucsnia 4. maja v Liverpool. Patricia 4. maja v Hamburg. Barbaroma 4. maja v Hamburg.
Odpluti bodo:
Kaiser Wilhebn der Groese 7.maj a
v Bremen. Baltic 8. maja v Liverpool. Bluecher 9. maja v Hamburg. La j&avoie 9. maja v Havre. Grosser, Knrfuerst 9. maja v •»•n.*
Cretic 9. maja v Genovo. Umbria 11. maja v Liverpool. New York 11. maja v Southampton. Koenigin Luise 1L maja v (Gfenovo.
11. maja v Antwerpen.
_____
Hongkong, 4. maja. V Kantonu se je razletelo skladišče smodnika. Iz razvalin so dosedaj prinesli 21 mrtvecev in več sto osob je bik> ranjenih. {Vsled razstrelbe se je jiodrlo 15 poslopij v bližini, dočim je nad 100 druzih poškodovanih. Tudi 2'H> rev-ljev masivnega mestnega zidu podrlo.
Alahabad. Indija. 4 maja. V Ita-walpindi. Pendžab, so se pripetili resni protieviDpski izgredi. I>t>nia;"im so požgali dva bungalova. uplenili misijonsko cerkev, pošto, hlev avtomobilov z vsemi avtomobili, elektrarno in ]K>bili okna vsem Evropejcem. 1*0 vsej Indiji se agitira pixiti Evropejcem. Mesto Rawalpindi ima 90,000 prebivalcev.
Deal; Anglija, 4. maja. Parnik, kteri je obtičal na peščeninah pri Goodwinu, je parnik Terek o<l fiote ruskih prostovoljcev.
Rouen, Francija, 4. maja. Francoska jadranka Quevilly doepela je sem iz Philadelphije in do vedi a seboj mornarje potopljene ameriške jadranke Everett Webster.
Rim, 4. maja. Italijansko časopisje poroča, ba se bodo letošmje vojaške vaje vršile na Beneškem med rekama Brenta in Piave z osredjem Monte-belluno, kjer se bodo čete nahajale sredi avgusta. Poveljnik bode general Gobbi.
Berolin, 4. maja. V nemškem državnem zboru pride v razpravo predlog o personalnih mesto sedanjih realnih koncesijah za lekarniško obrt. Ako predlog postane zakon, ImkIo Poljaki občutno zadeti.
Milan, Italija. 4. maja. Z ozirora na sestanek angležkega in italijanskega kralja v Caeti piše "Seeolo": Vse simpatije Italije so kljub trozvezi za Anglijo in Francijo, s kterima državama se more v zvezi z Cirško in Španijo zagotoviti mir, dočim so ho-gemonična stremljenja Nemčije in po-željivost Avstrije na Balkanu glavni vzroki pritiska, ki leži nad Evropo.
Nantes. Francija, 4. maja. Dosedaj so se bolniki narkotizirali (uspavali) s kloroformom in eterorn. Profesor Ledne v tukajšnjem mestu poizkuša uvesti narkozo z elektriko.. Poizkuei pri živalih so se mu dobro obnesli. Dal se je tudi sam narkotizirati in je izjavil, da je spanec, povzročen po elektriki, zelo miren in brez neprijetnih posledic. Zdravje vsled njega n<e trpi prav'nič.
Poznanje, 4. maja. Pred okrajnim sodiščem v Šremu se je vršila obravnava proti poljskemu župniku ©ko-niewskemu, ki je bil tožen, "ker je pozival k preziranju vladnih ukaaov in raz prižnico kritiziral vladne ukaze tako, da je bil javni mir v nevarnosti 'Župnik Okoniewski je bil obsojen na 4 tedne zapora; kot glavna priča je bil učitelj iz njegove župnije. Od vseh prič je samo ta priča bila prepričajia, da župnikove besede raz prižnice so mogle povzročiti motenje javnega miru!
Dunaj, 4. maja. Iz najnovejših statističnih podatkov dunajskega magistrata je razvidno, da bo Dunaj imel koncem junija 1907 dva milijona prebivalcev. Sedaj jih ima 1.998,479.
Bre-
Železniška nesreča.
Brzovlak OršovaSegedin je pri postaji Dorožma na Ogrskem ponesrečil Več vozov je skočilo vsled neke poškodbe na osi poštnega vagona iz tira ter se razbilo. Deloma razbit je spalni voz. Ubiti sta dv« oeobi, zakonski par, ki se je nahajal v spalnem vozu, tri oeobe so težko, 20 eeofe pa lahko ranjenih.
Fovodaji v Navij Aadtfi
Y New Hampshire in Vermont* so vse Teke teko narasle, da je promet v rasnih krajih sek> oviran. Celo na Maine Central in na Boston t Maine železnicah so morali z oeobnim prometom prenehati.
"GLAS NARODA"
U«t slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja &!ovrn»ko tiskovno društvo
FRANK SAK El^, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
rnkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1!»06.
4a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
• pol leta............. 1.50
la Evropj. za vse k to.......4.50
" " " pol leta.......2.50
' " " četrt leta...... 1.75
V Evropo poSiljimo list skupno dve
številki.
; LAS K A KODA" izhaja vsak dan iz-•zemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
»Ejcd every diy, except Sundays and Holidays* Subscription yaarly $3.00.
Published by the iLOVENIC PUBLISHING COMPANY
incorporated under the 1 ws of the
Slate of New Yo? k.
Advertisement on agreement.
?a og'i:se do deset vrstic se plača 30
en tov.
Do^iri brez podpisa in osobnosti se
*c natisnejo.
l>*-. r i i se blagovoli pošiljati po €e"ey < '»<ler.
I*i sircmf-mbj kraja naročnikov •*■<■ ■ mo, da se nam tudi prejšnje bivali-č- m/ ' ; e.a hitreje najdemo aslov-tik Dopisom in pošiljatvam nare ite aslov:
"Olns Naroda"
<09 Greenwich Street, New York City. . Telefon 1U79 Rector.
Koncem tedna.
V krasnem majniku. ko vse zeleni —'pričelo je na li- ><"e delavcev štra.j-
kati, da tako motijo delo narave... » ♦ »
Pri zborovanju ravnateljev tra>ia za jeklo so včeraj svojemu predsedniku Coreyu istočasno čestitali radi ločit m' zakona in zopetne j>oroke —
dve čestitki dvomljive vrednosti.... • • •
"Tei pčre, tel lils" glasi se francoski pregovor: mlada hčerka vedno mlade Lillian Russell se je v drugič omo/.ila. "Kakor tnati, tako hči", moral bi se glasiti zgorajšnji pregovor ...
• * •
ftorzet je te dni rešil nekemu dekletu življenje — krogija ljubosumnega. zaljubljenca je obtičala v kor-zetu. Tako se čestokrat reši jeden c idtim strupom, vsled kterega na
tisoče družili zgubi zdravje... • * •
Samoumevno je, da so pretep med našimi mornarji in eubanskimi policaji zakrivili — Cubanci: kajti mi
«do veliki in Vi ste majhni — * # *
"Ni itam potreb« mnogo žalovati, ako se Lika priljubljena igralka loči ud t>dra, ^ajti v*aka prej ali slej smatra umestnim, da postane »opet igralka." (Evening Sun" od 1. maja.)
May seje poslovila od obiskovalci**- frledisča: ko se ljudje poslav-
ljaj«. s Naiv*l a.
nasvidan je.
("Glas
V Brooklynu H'ila s K it a,je il si j«
o je neka Nemka po n. "Čemu ne", mi-1 kitajski misijonar, ki se je z njo oženil. "Kitajec je ravno tako dober, kakor kak drugi mož." Čemu net tako pravim ti»di jaz: Kitajec je mnogo boljši, kakor nikak drugi mož...
• * •
"Teddy Roosevelt svojemu zasebnemu tajniku Loebu, ki postane železniški predsednik: "Sedaj f>dide in me vev ne hvali." ("New-Yorker-Staats-Zeitung.") Kolegom: nai ki>mi»linn*!it irlede duhovitosti!...
Mr.
"Ženske
Ciidno l bane pri pozaibi.
risbane je objavil članek v tneriškemu žeustvu in piše: največje v stvarjenju — rja j., prihodnjo generacij«,." nam dozdeva, da Mr. Bris-t«*m p. n. možke popolnoma 4' Why, are they not in
tisoč dolarjev, a v darovih je bila tudi obširna. Za cerkev sv. Janeza Nep. na 72. ulici v New Yorku je baje darovala več tisočakov, pa ne
one, ktere je sama zaslužila.
* * *
Razstava na poslopja v Jamestown se ni končana, najbrže bodo konei razstave.
V Evropo.
John Dobernidge, Esq., odpotoval na Riviero.
Coroner Wodrton preiskuje izvanre-de»n slin" a j: žena neke^ra hotelirja v New Yorku je umrla — brez zdravnikove j »omoči...
• • «
Pokojnica je bila pristašinja "Orri-tiari Science*', ktera uči, da človel tudi lahko brez diplomiranega in a\ orizovaric"-« zdravnika lahko
Oženiti -e z vdovo svojega očeta in postati očim svojih polubratov, kakor aeki Hfoairtanan v Philadelpiiiji — to
je odvisno ofl ukusa...
• « «
Kulturni napredek v New Jerseyu: aa mesto veial dobe tam sedaj elek-tri&ai stoL V naftsflje newjerseyddm morilcem ▼ eaOnjem trenotku življenja ne bode treba sveta več kaaati jezika----
• • •
Ja-ti eiektrokueija napredek eavili sacije, ne vemo, in. o tem M se morali ia formirati na "onena svetu' • * •
Čeika eoperniea Ifsri— VHodl je omvu delavk opeharila za i
Middle-Atlantic,
30—10 st. zap. širine in 32 poludn.
I Wireless-Marconi-kejbelgram. \
«|» t 11 t9 11 ^ i	• ^ <» * s <'J'
THE PEOPLES VOICE,
N. Y.
Editer:—
Good-bye. potujem v Europo; Corner Lot Louis gre z menoj. Direkšn: Ri ri era.
Vzrok: of course moja stara. Divorce... lawverji so mi bili vedno za petami.
lliša v West Hobokenu inr vsa property prodana za alimente.
Kar je o-talo, naložim v Bazelju pri American Transportation Co., potem potujeva z Lot Louisom v Monte Carlo. Ako dobiva pri igri, se vrnem; ako ne, izvršim suisajd. Testament:
Delnice od Navigejšn Co. bodo Vaše, da mi lahko sledite, ko bode zope. kak štimer najet.
Mojo rudečo srajco izročite slovenskim paraderjem v Clevelandu, O., za prihodnjo nedeljsko parado.
Raztrgane hlače pošljite v Chicago anarhistom (iz teh hlač izpade vsaka bomba).
Vse drugo naj bo Vaše. Give my regards to Broadway; pis-mo sledi.
Yours,
.	John Dobernidga. Esq.
I z Balkana.
Slavnoeti. — Tisočletnica krščanstva.
— Vseučiliško vprašanje. — Srbi in Bolgari. — Raznoterosti.
Sofija Bolgarija, 15. aprila.
Dva stara in zaslužna bolgarska rodoljuba sta te dni slavila jubilej >vojega mnogoletnega delovanja za bolgarsko književnost Ln narodno pro-bujo. Ilija Bleskov, stari učitelj in plodni bolgarski pripovednik, je slavil 501etnico svoje pisateljske delav-, nosti. To je bila prava narodna slav-nost, ktere so se udeležili vsi sloji od dvora doli do kočarja. Nebroj znakov priznanja je prejel slavljenec od kneza Ferdinanda, od vlade, raznih društev in zasebnikov. To je bila najlepša nagrada zaslužnemu možu, ki si je s svojim peresom zaslužil odlično mento v bolgarski literaturi. Bleskov je že v 68. letu, a se še dobro drži in ni še odložil svojega, spretnega peresa.
Drugi jubilar je Drandar, tudi jeden izmed stare pisateljske garde, ki ima mnogo zaslug za bolgarsko književnost. Drandar je ploden in vrlo ugleden pisatelj v Bolgariji. Dne 14. aprila je v svojem ožjem krogu slavil 401etnico svojega uspešnega dela. V znak priznanja ga je ta dan knez Ferdinand odlikoval z redom za zasluge.
Cela Bolgarija pa se t-odaj pripravlja na splusiio narodno in kulturno slavnost. V maju bode namreč 1000 let, ko so Bolgari pod knezom Borisom sprejeli krščanstvo. Velik odbor, v kterem so najuglednejši možje, dela velike priprave za to slavlje, ki bode 15. maja v Sofiji. Vspored te slav nosti ni še izgotovljen v jiodnob-nem, pa«" v glavnih obrisih. Ta dan bode med narod razdeljenih 50,000 izvoflov spominske knjige, v kteri se opisuje doba kneza Borisa, in 50,000 podob kneza Borisa. Slike so izdelane po na#Tba slikarja Mrkviike v ee-ikem »umetniškem savodo ▼ Pragi. Največji lav bolgarski pisatelj Ivan Vazov je zložil himno aa kneza Borisa. To himno je ngl ubilo 39 glasbenikov, odbor veHakov ubere najboljšo. lafeti bočejo bodi jabilejske znamke ter razne droge preffanete v spomin na tisofletmeoi V narodaen ^edaliMo bedo priredili predstavo v proslavo kneza Borisa. Ta dan bodo povsod po eerkavb božje sloBfee, t fo-
pomenn slavnoeti. Isti dan bode položen temeljni kamen za spomenik, ki ga postavi vsa Bolgarija knezu Borisu. K tej slavnosti bodo povabljeni zastopniki vseh slovanskih narodov, osobito kuRubnnih zavodov in glavnih Časnikov. Povabljeni bodo tudi slovensla časniki in "Matica Slovenska".
Ker bodo k teslavnosti povabljeni tudi zastopniki vseh slovanskih vseučilišč, zato želi bolgarska vlada. da se do tega časa zopet otvori bolgarsko vseučilišče. Zato je novi bolgarski minister za nauk pozval k sebi nekaj odpuščenih profesorjev, da se pogaja ž njimi. Profesorji pa so izjavili, da se hočejo vrniti na vseučilišče le s pogojem, ako se vseučilišču povrne zakonita avtonomija. Vlada je sieer temu pritrdila, toda s pogojem, da se profesorji Fadenhecht, To-dorov, Evlan, Danilov in rektor Kirov ne povrnejo na vseučilišče. Ti profesorji širijo, kakor vlada trdi, republikanske ideje med mladino. Profesorji pa so sklenili, da se povrnejo na vseučilišče ali vsi ali nobeden. Tako so pagajanja pretlrgana. Bolgarija pa še nadalje ostane brez vseučilišča. Tudi okoli 150 bolgarskih visokošolcev je zborovalo v Sofiji. Odobrili so postopanje profesorjev in izjavili, da se ne povrne na univerzo noben dijak, dokler se vseučilišču ne dovoli popolna avtonomija in dokler ■niso dopuščeni zopet vsi profesorji brez izjeme. E>nako resolucijo so sklenili bolgarski dijaki v Belgradu. Preiskava proti Petrovu, morilcu bivšega ministerskega predsednika Petkova, je končana in obtoženec je izročen vojaškemu naglemu sodišču. Na smrt pa obsojenih pa utegne biti obsojenih še nekaj drugih osob, ki šo več ali manj nedolžne. Obtožen je Kokomov, direktor "Balkanske Tribune". Obsodba se izreče začetkom maja po novem zakonu zoper anarhiste.
Tem povodom je bil včeraj v Sofiji v eirku "Bolgarija" velik shod meščanov, kterih se je zbralo nad 3000. Govorili so zastopniki petih strank: Dr. Mustafov v imenu progresistov, Najdenov v imenu radikalnih demokratov, Manol Blatanov v ime.nn demokratov, Arzen Cameov v imenu so-cijalnih demokratov, Boris Kazov v imenu narodnjakov. Sprejeta je bila soglasno resolucija v kteri shod pro-testuje proti uporabi zakona zoper anarhiste in zahteva, da se uboj ministra Petkova sodi pred državnim sodiščem. Shodu je predsedoval bivši minister Tišev.
Vršil se je se manjši shod proti Sibom. Glas, da bode v Debru, v Stari Srbiji, postavljen Strb za me-tropolita, razburil je macedonske kroge, ki so sklicali shod, da protestu-jejo (proti srbskemu uspehu. Vka-varni '' Novi Radopi" se je zbralo nekaj nad 150 osob, večinoma Makedoncev, ki eo izjavili, da bi srbski metro pol k, provzročil razpok* med Srbi in Bolgari v okolici Debra, zato naj bi bolgarska vlada odvrnila to "zlo".
Ko Bolgari v Sofiji na shodih govore proti Srbom, je bolgarska vlada predložila pritožbo onim vladam, ki so podpirale beTolinsko pogodbo. V tej pritožbi navaja, da Srbija pošilja čete preko meje, da koljejo Bolgare v Macedoniji. V tem smislu so se pritožili tudi bolgarski zastopniki pri raznih vladah, češ, da Bolgarija ne more mirno gledati, kaj počenjajo Srbi v Macedoniji.
Pri tej priliki se spominjam idealnega bori tel j a za svobodo Makedonije polkovnika Jankova, ki je pred jednim letom poginil s svojo četo v selu Vlahi pri Nevrokopu. Daroval je življenje za svoj narod. Včeraj je bila obletnica v katedrali kralja Milana, kjer se je zbralo mnogo občinstva.
Po najnovejših poročilih bolgarski vojvoda -Razvigorov ni poginil v Šti-pu, ampak se težko ranjen rešil.
To leto se za vrenje 30. leto od ru-sko-turške vojne za osvobojenje Bolgarije. Med drugimi je padel knez Sergij Maksimilijanovie Romanov 25. oktobra 1877. Tem povodom postavijo spomenik knezu Sergiju, vnuku carja Aleksandra H.
V	jeseni bodo v okolici Plevne velike vojaške vaje v zvezi z velikimi vojaškimi slavnostmi. VSofiji bodo odkrili spomenik carju Aleksandru II. Pričakujejo večje odposlanstvo carja Nikolaja IL
Na bolgarskem gledališču v Sofiji je bila angažovana slovenska umetnica gospa Zvonarjeva, prva. umetnica na odru. Zavist in tudi surovost upravnika jo je prisilila, da zapusti Bolgarijo.
"Siavjansko dražestvo" v Sofiji želi, da v šiiroke mase zanese poznanje slovanskih razmer, narodov, dežel itd. Sato bose izdajati vsako leto "Slavjauski kalendar", v kteraa bodo dotični spisi raznovrstna vsebine
V	koledarju aa leto 1908 bode kratka zgodovina vseh jogo4ovaaskih deisL
Bolgarska vlada bode Afl«tro-Ogr ski pouadila trgovsaako pogodbo a ve-
Grobovi.
Spisal Vitomil Jelene.
n.	-
Vsi svetniki
Vseh mrtvih dan!
Kakor sence v megli vstajajo pred
nami oni, ki so bili nekdaj med nami, ki so nam -vče-raj stiskali roke, a drugo juitro so ležali pred nami mrzli; niso opazili naših potrtih postav, niso videli naših eolz prave žalosti, niso slišali naših obupanih vzdihov. ..
Neobčutljivi za vse, kar se godi krog njih, leže na visokem odru pred nami— mi pa stojimo povešenih glav ob njih odru -..
Spomnili smo se vseh onih, ki smo jih ljubili, ki so ljubili nas, in nehote nas zavede naš korak do njih grobov___
In v ti ozki jami leži zasuto srce, ki je bilo nam tako drago, v tem malem prostoru so zakopane nade in ■upi, ki so bili tako veliki, tako veličastni ...
Za vedno počivajo nade, ki niso nikdar mirovale,, ki so se vedno dvigale kvišku, kakor smel siv sokol —
A naenkrat jih je zadela psica in vse -nade eo ležale uničene na tleh, da se nikdar več ne dvignejo.
Ko sva stala z ljubico ob grobu, spomnil sem se nekdanjih dni, spomnil sem se prijatelja Avgusta—
V daljnem kraju na tihem pokopališču se dviga s cvetjem porastla gomila, ob nji pa plakajo mati in ljubeče sestri...
Kakor je ljubil moj prijatelj življenje in vse, kar mu je nudil svet, vendar zaman — ni mogel živeti.
In zakaj f
Ustrašil se je svoje bodočnosti, ki mu je bila vendar tako lepa in vabljiva ... čakal ga je tihi dom, poln sreče, blagostanja...
On pa je šiloma pretrgal vse vezi, skočil iz življenja, kakor ranjen lev in padel...
Stal sem ob njegovem odru... pod belim pajčolanom je ležalo njegovo telo..ležale trdo sklenjene roke, ki sem jih se prejšnji večer stisnil, na obrazu, prej veselem in smehljajočem pa je bila skrita bolest... Gledal sem ljudi, ki so hodili kropit... kakor težki udarci so mi bili njih šepeti___
Gledal sem to groaoo tragedijo, ki se je razvila naenkrat pred mojimi očmi—
Ne vem, zakaj in kako, moj prijatelj Avgust se je naenkrat ustrašil življenja.
Polašeala se ga je oervoznost in bal se je katastrofe, najsibodi take
ali take___ prevzel ga je nenadno
čut, da ga preganja ves svet... čutil se je tako neizmerno nesrečnega, a sam ni vedel, zakaj...
Sam je spoznal, da. ga najmanjša katastrofa lahko unifti... V duhu se je predstavljal uničenega, a ni imel več toliko moči, da bi se otresel takih misli, da bi stopil kvišku, da bi se potrkal na prsi in zaklical z močnim lasom: "Kdo mi kaj more t"
Sam ni vedel, kako in kaj je prišel vanj ta grozni strah...
Hotel se je veseliti, toda vedno je pričakoval, da ga nenadno nekaj zgrabi za vrat, da ga potlači k tlom obrazom, da bodo hodili po njem ljudje...
Tega se je ustrašil, bal se je svojega poraza in slednjič obupal...
In danes se je prikazal pred menoj prijatelj'Avgust... videl sem te — mrtvega, in kdo ve, li ne vabiš polu-mrtvega prijatelja k sebi...
Daleč, tam za sinjim morjem, se dviga tvoja gomila... ne morem do nje... moji vzdihi plavajo z vetrovi
tja do tvojega groba___in ako za-
šušti nad njim vrba žalostinka ali pa se strese vitka cipresa, imsli si, prijatelj, da so to moji vzdihi, ki so ti jih prinesli južni vetrovi tam od juž nih morskih pokrajin... ako poškropi lahetn dež tvojo gomilo, vedi, Avgust, da so to moje solze, ki jih pia-kam za teboj___
Loči naju morje, a kdo ve, kaj je to morje, večno, neizmerno vodovje, in kdo ve, kaj mas čaka...
Kakor ogromna, nerazrešljiva sfinga se odpira <pred nami nami življenje po grobu, in kdo ve, ako ni vse to življenje veeni nič...
Ti pa mirno spavaj, prijatelj Avgust. .. Kimalo bodo nad nama obema šuštele vrbe-žalostinke, kakor sedaj nad teboj— kdo ve, ali se vidimo kdaj...
'Saj življenje je sfinga... večna in nerazrešljiva.
Šla sva z ljubico spoknpališea...
ona polna življenja:___ veselih lie,
opojnih oči...
■Tiho sva šla ob morski obali, ko je šumelo morje... jaz sem gledal v njena oči in hispaaei po loži in življenja, ki je sijalo is njih... ona pa aa je vrgla na-ans in sm strastno ob-
Sofija dobi miatiwiw^a
diplo-
osobi
skega, ki ja sedaj ravnatelj r
JU lab bodo nfitdji mladini predavali o minitffretm
ona se, je veselila svojega življenja,
jaz pa sem počasi umiral___
■Zasmilila se mi je moja ljubica.
N Ona ljubi človeka, ki ga tišči v prsih-., ki počasi umira... Kaj ijnbiš na meni T Morda ljubiš moje srdite oči, moja upala lica, morda moje izsesano telo...
Ljufbica, pred teboj se odpira grob... in ako me res ljubiš, vrzi vanj, pred-no ga zasujejo, drobno rožo in potoei za ime-noj solzo!
Samo "tega te prosim, ljubica, ki si •polna življenja, polumrtev človek!...
Iščem gospo MARIJO KERHIM, ker ji imam poročati nekaj važnega. Če kdo izmed rojakov ve za njen naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasi. Ivana Ravnikar, 444 South Pierce St., Milwaukee, Wis.	(4-8—5)
^iovensk katoii die o
c r-
svete Barbari

ta Zlsdlnjerie države Severn© Amerik«,
Sedež: Forest City", Pa.
■wsasno ■■ au lanuarla I903 -v- drSavi
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
Kje je JANEZ P AGON? Doma je iz Bre^nice pri Zirih, Kranjsko. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Andrew Pagon, P. O. Box 61, Gor-mania, W. Va.	(4-8—5)
Kje je MATEVŽ NOVAK? Doma je iz Velike Legonje, okraj Vrhnika. Bival je pred šestimi tedni tu v Rankin-Blraddocku, Pa., in je izginil se ne ve kam. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: Anthony Urbas, P. O. Box 334, Braddoek, Pa.	(4-8—5)
Kje so ti-le tički? Dva brata GODEC, po domače Florjančkova. iz Laz, fara Krka, in ANTON KTJKELJ iz Cešenc pri Zagracu. Bili so pri meni na stanu in hrani. Slednji si je z izgovorom, da gre v Cleveland na obisk, izposodil od jednega so to varila lepo nedeljsko suknjo in čevlje in jo popihal brez da bi se vrnil in druga dva pa takoj za njim. Ostali so mi dolžni na hrani in stanu. Kdor rojakov ve za kterega izmed teli, maj mi blagovoli naznaniti naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen. Frank Kozlevčar, 570 10th Ave., South Lorain, Ohio.
(3-4—5)
Iščem mojega moža IVANA RABIJA, doma iz sel a Možence, občina Ribnik pri Karlovcu, Hrvatsko. Preteklo je že 13 let, odkar nisem nič slišala o njem. Pred tremi leti je bil pri Marko Hočevarju v Ely, Minit, kot bartender vslužben in kakor sem zvedela, se še sedaj tam nahaja. Zato prosim rojake Hrvate in Slovenee, ee kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; za njegov trud naj mi posije račun, nakar mu takoj odpošljem denar. Z »bratskim .pozdravom se bilježive njegova žena Kata Rahija in hči Eva Starčevie, 10,812 Forem Avenue, South Cbieago, I1L
(2-18—5)
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. ,
V	POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa.	,
ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. #. Box 897. F«* rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
NAZNANILO.
Od "Mestne hranilnice ljubljanske" prejeli smo nekaj "RAČUNSKIH ZAKLJUČKOV", v kterih je označen izkaz, koliko je bila vredna vsaka posamezni a vlažna knjižica z obrestmi vred koncem leta 1906, in sicer do št. 56013. Vložniki jih dobijo pri nas brezplačno^ doposlati nam je le 5e. v znamkah za poštnino-Frank Sakser Company. (3-10—5)
NAZNANILO.
Društvo N. H. Z. postaja št.
203
v East Mineralu, Kansas,, priredi dne 26. maja 1907 DRUŠTVENO VESELICO pri bratu Filipu Brinjax.
Tem potom vabimo vsa slovenska društva in vse brate Slovence ter Hrvate, kteri bivajo tu in v okoliei, da (nas z obiskom počastiti blagovolijo.
Začetek ob 9. uri dopoldan. Za dobro postrežbo in fino zabavo skrbel bode	ODBOR.
Z bratskim .pozdravom
Emil Štirnae.
Kakor v
s ni je,
> bilo, k
adek> lju-
&a'
sva na njnao
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grin;
----
Prodaja bolo vino po 7<V g: 'Ion „ črno „ 50<; „
Orožnik 4 jr-'Ilonei r/.:\...... *M.oo
Uri.jevee 1 2 sf»'klOir-5 7:i S 12.00 a3i4gail, (sodček) z.-i........
Za obilno nuročilo ne priporcia.
Mafija 6rillv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O.

Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00-
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. *
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 škaL $1.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. REINVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Tra4c Mark reg.
• Varstvena znanka
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranejra češkt ga hn eia. I\ d i icja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v l»urist svoje družine, svojih prijateljev rn drugih.
Leicsy pivo je najbolj priljubljeno ter se debi v vseh boljSib gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St Cteir A\t. N.E. kteri Vam dragevolie vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
tL=£3
Naznanilo.
Tem po Lom naznanjam cenjenim rojakom v Calumetu, Mich., in okolici,
da sem s 1. majem letos preselil mojo
"NARODNO GOSTILNO"
v hišo št. 209 na 7. cesti, ktero eem kupil od Fran Papeža.
Točil bodem vedno sveže pivo in razne najboljše likerje ter prodajal vedno fine anodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet.
Pošiljam denarje ▼ staro domovino po dbevnem kurzu. Na tisoče sem že odposlali rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri .je z menoj posloval, je bil zadovoljen.
T sveži son s slovensko, Slovencem m Hrvatom dotfoo	tvndko mtANK SAKSER OOL v New Torinu Piq&enost, peavBaoai in točnost ja nvoja gealo.
Paul Shaltsp
Mi 7» ftnet,
(44-44)
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
, Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča ee Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
*	t v r
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem .prostoru, prodno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti s nami.
^'T^WWM			Ww	
lugoslt	ivan	ska		Katol, Jednota.
1 1				
inkorporinuM dne 24. januarja 1901 v državi Miot^esota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SFNlC, 421 7tfc St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN (iEKM, P. O. b^. 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JUKIJ L. BROŽIČ, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewiiig Ave., So. Chicago, 111. iVAN PRIMOaČ, IT. nadzornik, B<x 641, Eveleth, Minn. IVAN KRRŽISNIK. III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa
POROTNI ODBOR: f AKOB 7,A Rl'KOVEC, predsednik porotnega odbor*,
4F24 Blarkberrv St.. Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. l * .b St., Omahfc, Neb Vrbami zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC. 711 N. Chicago
Street, Joliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, pranembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drngenn.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE. Box 105, Fly, Minn., po'svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
OROBNOSn
KRANJSKE NOVICE.
Mrtvo so našli dne 14. aprila ob 11. nri ponoči v njeni sobi 25 let staro Frančiško Rihar, posetnico in gostil-ničarko v Gor. Logatcu. Ker je še v njeni spalni sobi gorela lue, so mislili domači, da jo je pozabila ugasiti. Ko
ška se je sprožila in strel je šel fantu
i v prsi, da je na me>stu izdihnil.
Pristaniške zgradbe v Opatiji. Ko-| nečno so se vendar odločili počasni ("odločilni" kroei, da zgrade v Opatiji pomol, ki ga je lani razdejal vihar. . Delo bo z raznimi drugimi pristani-, škimi deli dovršeno 1. 1908 in bo stalo , 200,000 K.
j Dva volka so videli nedavno v Če-povanu v vznožju Kobilice, kakih 300
stopijo v sobo. ležala je Rihar na tleh j ni<ftrov od hiš. Volka sta vjela srno na obrazu napol slečena z rokami na ter j0 raztrgala. Volka sta jo mahnila hrbtu. Poklicani zdravnik je konšta- p^tem proti Lokvam.
toval, da je pokojnica umrla za otrp-nenjem srca.
Za opeklinami je umrla štirimeseč-na hči kočarjeve žene Ivane Trošt v Orehoviei pri Vipavi. Mati je pustila otroka na klopi zraven ognjišča, koder je gorel ogenj, in šla po solato. Komaj je pa »topila iz hiše, začel je goreti robec, v kterega je bil otrok zavit. Ako bi ne bil slučajno prišel mimo učitelj Ivan Rudolf iz Št. Vida, bil bi otrok na me^tu žrtev ognja, tako pa je umrl šele drugi dan.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani, m a bili všeč. Fran Friškove. po-setnika sin iz Mengša, se je splazil pri slamneti strehi čebelnjaka Tomaža Ogrina v Pristavi in mu odnesel dve tam spravljeni lovski puški, ktere mu je Ogrin svoj čas pokazal, in se mn je zlasti enoeevka tako dopadla, da jo je hotel Friškove kupiti od njega. Pri hišni preirftavi so našli orožniki oevi skrite pod domačo streho. Friškove je bil obsojen na štiri me-*eee težke ječe.
Čfin zapravi j ivca.. Dne 17. aprila dopoldne prišel je bajtar Jak. Drak-
ŠTAJERSKE NOVICE.
V	trgovini je ustrelil kmetski fant Metod Pongrac kočarjevega sina Iv. Lubeja iz Juršinec na Štajerskem, ko je ta 12. aprila v tamošnji trgovini nakupoval. Ustrelil ga je iz samokresa odzadaj. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
Posnemanja vreden živinorejec. Pri
Št. Jurju ob Južni železnici na Šta-jerskem je zredil Jožef Žvegler vola na 950 kg in ga proda! za 1000 K, 20 tednov staro telico in 14 tednov stare-Puški s t a ga junca pa za 500 K.
Utopil se je kmetski fant I. Cvetko iz Zabovc pri Ptuju v Dravi. Vzrok bolezen na legarjn.
V	slovenske roke je prešla v Celju ena izmed štirih hiš Justine Tauch-mann. Kupil jo je krojač Kmecl. Nem-škutarji vpijejo kot nori zaradi tega, češ, če pojde tako naprej, bo kmalu celjskega nemštva konec. Najbolj jih peče, da je pri prodaji posredoval nemški posredovalec.
HRVATSKE NOVICE.
Sin ustrelil očeta. V Negoslavcu na sler v Bizoviku pijan domov. Žena mu Hrvatskem je ustrelil Nedeljko Naje prinesla zajuterk, potem ga pa o- randič očeta Marka, ker mu ta ni puhtela zaradi njegove zapravljivosti. stil popijati za svoj denar. To je Drakslerja tako raztogotilo, da Smrt v službi. Ko sta orožnika Maje potrrabil žepni nož ter stekel za že- tijevič in Stoič v Župiču na Hrvat-no, grozeč ji, da jo bo na kose razre- *kem lovila nevarnega tatu Štefana zal. K sreči mu je žena ušla; zato je Hraetovskega, ustrelil je ta na Mati-obmil jezo na svojo hči Ivano, ki je jeviča in ga tako nevarno zadel, da v kuhinji prala in ji grozil z nožem, je na mestu izdihnil. Stoič je nato moda jo Ivo, a tudi ta mu je ušla. Po dalj- rilea. ki ga je obsul s streli, ustrelil, šem razgrajanju in kletju je Sfel Drak-, eler v sobo in jo za seboj zaklenil. Ob 3. nri popoldne so slišale perice dva strela. Mati in hči sta šli bližje hiše in opazili Drakslerja pri oknu. Kmalu na to sta počila zopet dva strela in .
Štrajk cestnih pometačev imajo na Reki, ker pometači vkljub ponovni prošnji ne d« be zvišane plače.
BALKANSKE NOVICE. Posledice agrarnega gibanja v Ru-
sicer v podstrešju. Navzoči so videli, muniji. Časopisi poročajo o grozovi-kako se je dvignil plamen iz z opeko' tostih, ki so se dogodile po agrarnih pokrite strehe. Na vpitje je prihitela nemirih v Rumuniji. V Viatu, v bli-tndi domača požarna hramba, ki je o- žini Turn-Severina, so kmetje zažgali
geti j p< »gasila. Cet rti del podstrešja in krmo je ogenj uničil. Škoda se je cenila na 500 K. Ognj^erasci so našli Drakslerja na slami ležati v bližini goreče krme. Ker ni maral iti s podstrešja. so ga s silo doli tirali. Na podstrešju se je našel še z dvema pa-tronoma s krogljami nabiti revolver,
in opler.ili jako veliko posestev. Sele vojaštvo je naredilo konec temu počenjati ju. Boječ se kazni, ubežali so kmetje v gozde in pustili v vasi samo starčke, ki bi jih bili sicer na begu ovirali. Vojaštvo je pogasilo ogenj in vojaški poveljnik, sklicujoč se na pravo obležnega stanja, je začel preiska-
štiri patroni so bili izstreljeni. Poleg, vo zoper zločince. Ker so pa bili v vaje ležala skoraj prazna steklenica s si samo starčki, so jih 25 izmed njih petroljem. Kakor se sodi, je Draksler ; aretirali, med njimi tudi župana Con-krmo prej s petrolejem polil, potem stantineseu, starega že 82 let. Ujetni-pa zažgal. Jakob Drakfder je imel za- ke so peljali v Putablo, kjer jih je pol-i»di zapravljivosti varuha in to ga kovnik Herescu obsodil na smrt. Obje jezilo. Oddali so ga ljubljanskemu sojence so postrelili in 141etni vnuk
deželnemu sodišču. Ker je pa hišni zdravnik sodišča opazil, da Drakslerja tiči kroglja v glavi, oddali so ga v deželno bolmeo.
PRIMORSKE KOVICE.
Po ■—i »H se je netrelil v Fozani v Brdih na Goriikem ISletni Anton Si-tmmič. Pred orožniki je skril pnško v grm, da bi mn je n« konftscirali. Po odhodu orožnikov jo je hotel potegniti Iz grma in držal eev proti sebi. Pn-
Constantinescuja je moral biti navzoč pri usmrčenju svojega deda. Drugi dan so ustrelili še 12 kmetov, ki so jih med tem vjeli. — Coreova, 15. a-prila. Tu je častnik, vodeč preiskavo zoper uporne kmete, ustrelil župnika in župana, ki sta odločno odklanjala vsako krivdo na uporu. V vaseh Opi-sor, Baiatita, Grardniea je bilo tudi mnogo kmetov ustreljenih, dasiravno so bili bolni. — Cimpalmare, 15. aprila. Nadduhovnik Maraeine in njegoV
tajnik Ruptureanu sta bila po naglem
sodu uVmrčena, ž njima pa ee 50 kmetov. — Strogi nastop vojaštva je jako prestrašil kmete.
Industrija v Srbiji V Belggradu
se je osnovalo akcijsko društvo "Sr*>-<ska fabrika stakla", ki razpolaga z glavnico 100,000 dinarjev.
Vesti iz Črne Gore. Ko se je na
Črni Gori uvedla, nastale so tudi razne politične stranke. S tem ni rečeno, da v dobi absolutizma ni bilo nobenih strank: strarrke so bile tudi, ali niso iiiR-le formalnega znamenja. Sedaj sta pa na Črni Gori dve glavni" politični stranki. Ena stranka se imenuje narodna stranka, ki ima v sebi v-se poguje zdrave politične stranke, ker se drži načela, da je le tista stranka narodna, ki ima ne le politični, am-tudi gospodarski značaj. Stranka je osnovana na demokratični podlagi ter nastopa vselej k o ratlik al no-demokratična stranka. Nasproti tej stranki stoji maloštevilna stranka, ki se more imenovati reakeijonarna, ker teži — kakor piše črnogoreki list 'Narodna Misao" — za feudalizmom in plutokracijo. Le-ta stranka nima nobene bodočnosti. Vest o ustanovi jen ju in organiziranju narodne stranke je bila sprejeta po celi Črni Gori z velikim navdušenjem. — Kakor se iz le-t<»šnjeg-a državnega računa razvidi, izda letos Črnogorska vlada v podporo obrtnije in narodnega gospodarstva 42.360 K več nego lani. To je sicer hvalevredno, ali "Nar. Misao" si želi« da bi se ta svota v resnici dobro porabila. Dosedaj se ta denar ni rabil prav: izdajal se je za stvari, od kterih ni bilo nobenih koristi. Tako n. pr. kupovali so se plemenski biki, ki so životarili v napol podrtih in vlažnih hlevih ali pa so bili bolni. — Narodna skupščina je enoglasno sprejela predlog G. Šobaliča in L. Jovoviea, po kterem se bode v Nikšiču odprla strokovna trgovska šola, ki bode edina strokovna šola v Črni Gori. — Črnogorci se redko pečajo z rokodelstvom in trgovino; namestu, da bi se posvetili tema vejama narodnega gospodarstva, se rajši izseljujejo v Ameriko in drugam ter pustijo, da se tuji rokodelci in trgovci naseljujejo v Črni Gori ter se obogatijo, med tem ko domači prebivalci v tujini životarijo. Da se tat nedostatek v črnogorskem narodnem gospodarstvu odstrani, u-stanovilo se je 1. 1903 v Cetinju društvo v podporo rokodelstva in trgovine, ki je dozdaj nabralo 15,000 K; društvo bode pošiljalo nadarjene dečke v tuje kraje, da se izučijo rokodelstva in trgovine. Ko se pozneje vrnejo v domovino, bode jim društvo pomagalo začeti izučeno rokodelstvo in trgovino.
Na Balkanu. Carigrad, 13. aprila. Turška vlada namerava poslati k ha-ški konferenci ministra Turhan-pašo.
—	Turški krogi so se pomirili glede na atenski obisk italijanskega kralja.
—	Srbija namerava skleniti s Turčijo poštno pogodbo glede na poštni tarif in z ozirom na poštne nakaznice. — Generalni pobočnik bolgarskega kneza Ferdinanda, generalni major Markov. se je razgovarjal z meklenbnr-ško-šverinskinr vojvodo Ivanom in njegovo soprogo, ki obiščeta tudi Sre-dee. — Novoimenovani bolgarski trgovski agent za Egipt, Vernazza, še ni odpotoval, ker mu Turčija še ni izročila popolnih pisem. Tudi srbskemu egiptovskemu zastopniku ne izroči Turčija pisem, dasi čaka nanje že šest mesecev. — Notranji turški minister je naznanil pravoslavnemu patrijar-hu, da podvrže cenzuri patrijarhalni uradni list " Eklisiastiki Alithia", ki do zdaj ni bil podvržen cenzuri. Pa-trijarh je tudi zadnjič pozvan, naj opusti napade na Rumune in Bolgare.
—	Uradna poročila iz S mirne potr-jujejo, da je napravila avstro-ogrska eskadra ugoden utis in da so si pridobili simpatije kontre-admiral Ziegler, Častniki in moštvo. Smirno in druga turška pristanišča namerava obiskati tudi italijansko brodovje.
RAZN0TER08TL
Šola za vedeževalke. V Berolinu
nameravajo ustanoviti šolo posebne vrste, namreč za vedeževalke. Sprejemale se bodo v pouk le ženske, ki se jim more zaupati. Šolsko poslopje stoji v nekej ozkej ulici severnega Berolina. Šolo vodi izvežbana vedeže-valka, ki uči svoje učenke, kako se pro rokuje iz navadnih, špiritistiških, ciganskih in "Lenormand" kart. O-stali predmeti v tej izvanrednej šoli so "znanstveno poznavanje duhov", prorokovanje iz kavine gošče, svinca, letanja ptic in jajee. 0 "pro roko vanju iz jajee" bo predavala "slovita" vedeževalka. Časopisje zahteva, da proti tej "šoli" nastopi policija.
Rumnni in Madjari. Na sejma v Eisenmarktu je zahteval mestni glavar. naj odstranijo Rumnni rumunske znake. Zaprli so. dva Rum una, ki sta prigovarjala množici, naj tega ne stori. Mestno hišo so na tef Romuni naskočili. Odbili so jih orožniki. V neki gostilni so zaklali Italijana Tullia, ker je nastopil za Madj&re.
, Obesila ae je na laaWk lank V
Petrogradu so zamrli v Petropavlov-eko trdnjavo lepo 2&tao dekle Doroteje vo, ki je bila na somu, da je so-
delovala pri nekem atentatu. Dne 5. aprila pa Be je na svojih bujnih kitah obesila v ječL
ZAHVALA.
Dragi John:—
Poslano harmoniko sem prejel in se Vam zelo zahvaljujem. 'Nikdar še nisem tako' prilično in lepo harmoniko videL Zelo sem zadovoljen, ker ste me tako fino* postregli Če bode kedo harmoniko naročil, bodite nver-jeni, da Vas bode m gotovo toplo priporočil.
Srčno Vas pozdravljam Vaš prijatelj
Frank Russ, Emporium, Penna.
MflRIETOO,
Rdeči Gentleman
ie izid in te dobi I. zvezek za 40c., L m II. zvezdi pa za 75c. poito vred.
Upramistvo "Bias Naroda"
__109 Sreenwidi St., Hw York.
Dragi prijatelj:—
Jaz sem hammoniko resnično sprejel in se Vam zahvaljujem za tako dobro delo. Ljudstvo se je kar čudilo, odkod sem dobil tako fino harmoniko. Naznanite mi, če ste že sprejeli denar.
Vas pozdravljam in želim veliko uspeha ter Vas vsakemu toplo priporočim. Vaš hvaležni prijatelj
Tony Kramar Stavesmom,
Saeulj Texas.
Zgornja pisma dokazujeta, kaj znam in kako naredim, zatorej, cenjeni rojaki, kadar frebate novo harmoniko ali staro popraviti, obrnite se na-me, jaz Vas bo dem gotovo zado-voliL
Se priporočam
JOHN WEBER, 720 Flushing Ave., Brooklyn, N. T.
(3-«—5)
Kje je JOSIP KIRN? Pred jednim mesecem je bival v Trestle, Pa., pri bratu Antonu Kirn. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Anthony Kirn, Box 18, Trestle, Pa.	(1-4—5)
Kje je IGNACIJ PER P AR? Za njegov naslov bi rad zvedel: Rudolph Cvelbar, Box 71, Broughton, Pa.	(4r8—5)
Iščem mojo nekdanjo prijateljico iz starega kraja MARIJO VERBIČ Nahaja se tukaj v Zjedinjenih državah. Rada bi se sešla z njo in jo prosim, da se oni blagovoli oglasiti. Jerea Bahovec, 550 St. Center Avenue, Chicago, 111.
(4-13—5)
NA PRODAJ
Radi odhoda v staro domovino takoj prodam po jako nizki eeni SALOON Z VSO HIŠNO OPRAVO
in z raznimi pijačami Prostora je za 16 fantov in še poeebej za družino.
Andrew Bašak,
1837 St. Clair St., Cleveland, Ohio. (20 1 1-5)
NAZNANILO.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjati, v slučaju, da mi v teku-jednega meseca ne plačajo. Oni, kteri so v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton St upniku, št. 1225 Berwind Avenue, Pueblo, in iz Leadville, Colo., in okolice naj plačajo meni samemu, ker jaz sem obrt prodal
Frank German,
po domače Kovač, (v d - do prek) Leadville, -Colo.
• ROJAKI,.
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in selite kupiti parobrodne listke pri naa, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Puebln, Colo., pri agentih C. M. Co* ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vai prihod v New York brzojavno naznanila. Nas vsložbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede1 v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
MR. OEa KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Iffan
Ker je i nami v zvezi ga vsem tolklo priporočamo.
Frank Bakser Co.
MIWMIfM
NAZNANILO.
Rojakom potnik Mr. JANKO podal na it po nel potom ya v fetfvak Okfta,
DELO DOBE PREMOGARJL
Izurjeni nakladalei in kopati s stroji, rodbinami in boarding-nousi; nove
hiše, dobre plače in stalno delo; tu ni Štrajka, pač pa pomanjkanje delavcev.
Vprašajte pri: RED ROCK FUEL COMPANY'S COLLIE RIS, Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici.	(2-5—2-6)
•JOHN VENZUL, Ifl7 E. (2sd Street, N. EL, Cleveland, Ohtof
izdelovalec kranjskih in nemških
M A R M O IN jI K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od $22 do $46. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozebline Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom« kdor teli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in pleSaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahcic,
229 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
IŠČE SE DOBRO IZVEŽRAN SLOVENSKI KAPELN3K,
kteri je zmožen poučevati in voditi novo ustanovljeno slovensko godbo. Kdor želi in je zmožen prevzeti to nalogo, naj naznani plačilne pogoje predsedniku:
Joseph Rosm&n, P. 0. Box 43, Chisholm, Minn.
Čast mi je naznaniti sls občinstvu * Chicagi, IIL. tudi rojakom po Zjed. aztavak, da sem o tvoril novo urejeni
satooi pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago.. 111.,
blizu 19. alice,
kjer točim pristno ulciano Atlas* pivo, izvrstni whiskey, liajboija vina in dišeče smodke so pn meal na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno keg
liiiče in igralna
(pooltable\
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk sc priporoča
Mohor Mladij
617 So. Center Ave., Chicago, IIL
JOHN KRAGKER
*
Priperoča rojakom svoja isnahia Vin A, kitara v kakovosti nadfkrilju-jejo vaa drug« ameriika vina.
lid«fi vina (Concord) prodajam pa No galono; balo vino (Catawba) po 79a galoioo.
NAJMANJ&K NAROČILO CA VINO JE M OALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-
portiral ormj« iz Kranjske, velja lf steklsnic sedaj f 13.00. TROPINOVEC W gaions DROŽNH $8.7» «a Iona. — Najmanje posode za žganj« ao 4H gakma. Naračflem je pritožiti daaar. Z« ohile naročila se priporoč«
JOHN KRAKER
XncUA. O ju*.
Msgr. Seb. KmOff.
Ako luiljal, ako si prchl*-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bfflf"! in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne o 1la-
šajpisati takoj po knjižico: -NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihi Knaipovih zdravil" katero dobil iMtnq ako dopošješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Kuajpova zdravila so poznata in odobrena i o celem svetu in se uporabljajo s dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knaipova iznajdba je neprecenjlji-ve vrednosti pravi blagoslov za vse trpeče čiovešt > o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je mpj našlo*: K* AU8BNIK,
U«HM St., BmkH N- Y. ♦
ROJAKI S10VENGI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
„ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
ICZEŠTJTGLA. „ZJDttJ^TVJ-^l"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D* E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, kate^ je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v lušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, Še manj pa čitali.
Iz nje se bodete ptepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumatlzma v rokah, nošah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avonue, P=eLlo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vaso željo Vam pošilam mojo sliucj katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam h-po zahvaljuje^ za Vasa zdravila, katera ste mi posilali, ker jaz Sem sedaj po polnoma zdrav, da ne potreim jem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas pi iporoeuioč, $ ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK. 1
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, piašajie njega za svet, predno se obrnete na druzepa zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite "koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko postnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th SI.
New York M. Y.
Petem Fmete mirne duše bit"" prepričani v kratkem popolnega I ozdravljenja.	c
TwrwrwWH——m
j*-—-*-- -"*■-■ - »■-- dii ii^i irtii upi rfki jNe prezreti! I
j Slika predstavla uro z zlatom pre-1 vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost J 16", ine
jamČona za 20 let. Kolesovje je naboljfiega amerikan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPKINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo
$13-°°
Za obilne boiične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le Se neka Časa ta izjemna cena kakor je bila za Boiič.
Spoštovanjem se priporočam
M. Pogorele,
1114 Heywortb Building Chicago, ill.
jtenniMlliirflBt I alimiflA'i- .»to.-fliSl..,
I
4.
OWB^. ^duk* vmrbine urm Je dobiti po ■■oraii ccai Dttnftt m ink "6th •i*e"» ta večje velikosti 18th lilt * z> gospod^
Naslov ta knige . M. Pogorele Eox 22G Wakefield, Mich.
»g-	'IK	MW
■v
MARKO KOFALT/
249|So. Front St,j STEELTON,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO-
Rojakom
v Pittsburgu, Pa. in okokici
r.aznanj«m, daj. za tamošnji okiaj moj
i edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
14824 Blackberry Alley*
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od i7. do £8. tire, ter ob sobotah do i 8. ure »večer.
i
gk. uoftft pB-ipciuearo.
Frank Sakser,

winnetou, rdeči gentleman"
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanj«.)
8vwt, po kterem jahamo, je vseskozi hribovit; mi zapustimo namreč kmalu dolino Sacramenta in jahamo v gorovje proti San Jose. To je sicer teiavua a uajravuejža iu najkrajša pot, po kteri prehitirno mogoče oba roparja Nioer sta dva dni pred nami, a sta jahala po ovinkih, ker bi bili morali prilt drugače na njihov sled.
O i gorovja San Jost* se obrnemo proti severovztokn in pridemo do mo^Wue^a gui^kega vrha, kterega premer znaša več kot petnajst milj. Dviga med gorovjem kot velikanski, odbit stožec; v vznožju raste listnato drevje, pro'i vrhu pa skoro neprodoren, iglast pragozd. Baš v sredi obširnega vrha le/i jezero, kteremu pravijo radi njegove temne okolice Black eye (Črno oko). Vanj se zliva od zapadne strani Short Rivulet. j
Kako to, da dobiva gori zlato i Nemogoče je, da bi se izplalo iz drugih vUiu; zato ga mora imeti dolina sama. Naravne sile so izbljuvale . pri gradnji teh velikanskih gorski It skupin tud zlate zaklade. Zato je mogoče, da ni samo prah, ampak cele zlate žile, ktere utegnejo biti bogatejše kot slavna dolina Sacramenta.
Pri hoji pridemo v tako bujen pragozd, da skoro dvomimo, če bo mogoče premagati to goščavo. Toda čimdalje gremo, toliko lažje gre. Težavna pritlična rast >e kmalu zgubi; kouečno jahamo pod velikanskimi, gosto obraslimi vrhovi, kteri slone na mogočnih deblih.
Tak -pragozd napravi na človeka veličasten utis. Od vseh strani se ti kaže nepokvarjena narava v vsej svoji krasoti.
Mi jahamo polagoma vedno navzgor, dokler ne pridemo na vrh. Potem ^remo malo hitreje, ker nas več tako ne ovira. Ko se začne mračiti, pridemo ba-i do južne obali 'Č rnega očesa', kterega voda se skrivnostno svetlika v večerni zarji.
Po dolinah ne sveti več solnce; pri nas na višini pa se začne šele mračiti. Zato preiščemo lahko del obrežja.
"Ali jahamo dalje?" vpraša Bernard, kteri želi čimprej videti svojega brata. —
* * Moji bratje bodo taborili tukaj," odvrne Winnetou kratko, a odločno.
"Well," potrdi Sam, "tukaj je vsepolno lepega mahu za nas; pri jezeru pa je dovolj trave za konje. Če poiščemo recimo kak skriven kotiček, dokler se Še vidi, lahko malo zakurimo in spečemo tisto jerebico, ktero je ustrelil Bob."
Kes je Bob dano* prvikrat ustreli! menda krotko jerebico, na kar je seveda zelo ponosen. Saj je baš s tem dokazal, da je upoštevanje vreden tovariš. Kmalu dobimo primeren prostor, kjer taborimo.
Kmalu Lr«»ri ogenj; Bob začne pridno skubsti ptiča. Medtem se res zmrači; kot oglje črna noč leže na naravo. Mal plamenček razsvetljuje drevje in vejevje, ktero se kaže v vseh podobah. Kmalu je pečena jerebica. Po v ži jemo jo z največjo slastjo in poležemo do jutra.
Na vse jutro odjahamo in pridemo kmalu v dolino Short Rivuletsko (kratka rečica). Ni posebno dolga, kot kaže že ime samo. Potok dobiva le malo vode iz gričastih višin; poleti presahne najbrž popolnoma.
Najdemo uničene šotore, nametano prst, razkopano površje in sledove silnega boja.
Ni dvoma, da so napadli roparji zlatoiskalce. Toda mi ne dobimo nobenega trupla.
Po dolgem iskanju zapazimo pod drevjem pragozda velik šotor. Tudi ta je raztrgan in razrezan. Nobenega sledu, nobene stvari ni, da bi mogli vedeti, eegav je bil.
Kako je razočaran Bernard, kteri je upal za gotovo, da najde tukaj svojega brata!
"Tukaj je stanoval Allen," trdi.
On sluti to in mogoče pravilno. Objahamo s pragozdom obdano dolino in najdemo številne sledove odšlih roparjev. Drže ob vršičku proti zapadu.
"AUan je šel od tukaj proti Lynnu, potem pa do pristana Humboldt-skega. Roparji so za njim!" pravi Bernard.
"(Jotovo, če jim je namreč sploh ušel," odvrnem. "Mi nismo dobili sicer 6e nobenega trupla; vendar pa to še ni dokaz, da so se rešili. Jaz mislim, da so pometali mrtvece v jezero."
V globini Black-eya leže gotovo možje, kteri so sanjali o bogastvu in sreči. Zli duh z imenom zlato jih je vrgel iz lepih sanj v smrt.
"Kdo so neki morilci?" vpraša Marshall jezno.
' < Mulat pa tista Morgana, ktera sta nam ušla, dasi smo jim bili vedno
na sledu."
"Zdaj pa morata biti naša," trdi Sans-ear. "Potem pa jih ne dobi nikdo druiri v roke kot Sam Haverfield. kteri bode obračunal ž njima."
"Torej dalje za njima."
Sle«! je tako viden, da bi bili lahko šteli stopinje. Malo nižje zapazimo, da -o šli vsak v svojo stran: mi naštejemo dvajset živa-lij. Opazujem utise j natančneje in pridem do sledečega zaključka:
"Bilo je šestnajst jezdecev in štiri tovorne mule. Sledovi teh so glo-bokejši; da so bile mule, se vidi iz tega. ker so na več krajih ceptale. Ro- ; parji se torej ne morejo tako hitro gibati kot mi; zato smemo upati, da jih | dojdemo, predno vjamejo Allana."
Popoldne pridemo do mesta, kjer so prvič taborili. Mi jahamo, dokler vidimo sledove ; potem pa ležemo za nekaj ur k počitku. Ko se začne daniti,! odjahamo in pridemo že popoldne do druzega taborišča. Mi smo jih torej ! že dohiteli za jeden dan.
Do večera hočemo priti do zgornjega Sacramenta, kteri se vali od Shate i doli; na ta način bi lahko došli jutri bravose. Toda pojavi se nam nepri-čakovana ovira. Sledovi se namreč dele. Sacramento napravlja tukaj velik j ovinek; mi >e ustavimo baš v sredi tega. Od tam drži sled štirih mul in ; šestih jezdecev na levo, da prestriže ovinek, drugi pa so jahali v prejšni 1 smeri. —
"All devils, to je čudno," pravi Sam. "Ali je to zvijača ali pa recimo slučaj ?''
"Za nas samo slučaj," odvrnem.
*'Toda zakaj so se delili?" vpraša Bernard.
"To je vendar lahko," pravim. "Mule nosijo pri Biack-eyu naropan plen in ovirajo jezdece, da ne morejo iti tako hitro. Zato so odposlali mule z nekoliko jezdeci po drugi poti, drugi so jo pa udarili za* Allanom. Ko ga oropajo, se gotovo snidejo na kakem dogovorjenem mestu ob Sacramentu."
"Well, potem pustimo recimo mule in jo udarimo s podvojeno silo za drugimi. Moja Tony mi že zdavnaj zameri, da lezemo kot polži."
'' Čudni polži! Sploh pa moramo pomisliti še jedno, Sam. Kterega izmed Morganov hočeš dobiti v roke?"
"Zounds, kako ti vprašuješ čudno, Charlie! Oba, seveda!"
"Hm, to ne pojde!"
"Zakaj nef
"Mule nosijo zlato. Če jih pošlje Fred Morgan po drugi poti, jih mora nekomu zaupati. Kaj misliš, kdo jih vodi?"
"Torej?"
"Nikdo drugi ne kot njegov sin."
"Ti imaš prav! Toda kaj naj storimo?"
"Ktemra bi dobil rajši prvega v roke?"
•4 Starega.
"Dobro; dalje torej, kar naravnost!"
Res preplavamo s konji Sacramento in se utaborimo na oni strani. Drugo jutro jahamo dalje vedno po sledu, kteri se vidi vseskozi razločno. Opoldne pridemo do neke doline in najdemo tako sveže sledove, da zamore, biti četa k večjem pet milj pred nami.
Napodimo konje. Mi jih moramo dojti, da se lahko ponoči splazimo v njihov šotor. Postajamo nestrpni; pred seboj imamo morilca, kterega zasledujemo že tako dolgo. Moj žrebec je vedno prvi; tik za menoj je Win-, netouvov koSčenjak. A kaj je tot Naenkrat zapazim toliko konjskih sledov, da je moralo biti gotovo sto jezdecev. Po tleh se vidijo sledovi boja; na nekterih širokolistnaiih rastlinah se vidijo kapljice krvi!
Preiščemo prostor natančneje. Na levo vodijo sledovi treh konj v dolino; glavna sled pa drži naravnost.
Mi gremo po glavni sledi in sicer kar se da hitro. Jezdeci so vsekakor Indijanci; Allan ne more biti daleč. . Zato je mogoče, da so ga vjeli Komaj prejihamo jedno miljo, že zapazimo indijansko taborišče.
"Shoshones!" zakliče Winnetou.
"Kačji Indijanci I" pritrdi Sam; mi jahamo brez prestanka v taborišče. ^	(Dalja prihodnjih)
Ne trpite za reamatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. MCHTERjEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili s« bodete radi hitrega ozdravljenja. — Ra bil sem VaS Pain Espeller 20 let drugod in takaj z i* bornim i vspe-
hi v slučajih reuuiatiznia pre-hiajenja, bolezni v križa in sli6nih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Freytsf, (lamel, UL Na vsaki steklenici je 41 AnaSa varnostna znamka \|r "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FT. Ad. RICHTER & GO.
215 Pearl St., New York.
Spominjajte m ob raznih prilika* oaše prekoristne dražbe sr. Cirila in Metoda v Ljubljani 1 Mal peloži dar lomu aa oltar 1	(▼ i)
Nižje podpisana priporo- • Cam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno p i v o, doma pre Sana, in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke___________
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ...___...____
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
PRIDA-von KROGE
107-1§9 Greenwich St., New York.
^	JL	* *
^d qj?
FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Regularni pokril parnlkl
"Sofia Hohe nbe/g" odplnje 18. maja. "Laura" odpluje 29. maja.
vozijo m«s«i JMew V or »com. Trstom In Reko.
Najprtpravtiejša in najcenejša paro bred na trta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Č& Co., General Agents,
4	2 Washington St., New York.
jlif r,-irTrTini^nn_ , ,nin ( j
Compap Generale Transatlantipe.
(Frarapska p$robrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UORUANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.....
' La Ssfvoie" „ ,, „ .......
"La Lorraine" „ ,, „ ........
"La Touraine" La Bretagne'
.....14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.....12,000 „ 25,000 „
.....12,"00 » 25,000 „
10,000 „ 12,000 „ ... 8,1>00 „ 9,(100
"La Gasgogne".... V V................... 8,000 „' '9,000
Slavna Ajeacija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri do pol ud ne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. ¥.
•LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE
9. maja 1907. *LA PROVENCE 16. maja 1907. *LA LORRAINE 23. maja 1907. *LA SAVOIE 30. maja 1907. *LA TOURAINE 6. junija 1907. *LA PROVENCE
13. junija 1907. 20. junija 1907. 27. junija 1907. 4. julija 1907. 11. julija 1907.
POSEBNA PLOVITBA:
La Gasoogme 18. maja ob 3. ari pop. La Gascogne 15. junija ob 3. uri pop.
La Bretagne 3. junija ob 3. uri pop.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Oeaborn St., Chicago, 111.
CUNARD LINE
« PARNIKI PLUJEJQ MED
TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA
odpluje is New Torka dne 16. maja.
odpluje Is N"* York a da 30. mqja.
odplnje is New Torka dne 13.
junija.
ULTONIA, SLAVONIA. IN PANONIA so parniki na dva vi-
jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in so zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postreženju
Vožnje listke prodajajo pooblajgeflVagentj e lit
MflHlA
The M mm Co, M,
BOSTON s	MINNEAPOLIS:
26 Stele St.	Guaranty
21-24 STATE ;5T- NEW
a
'-•■"W^v'.; will
CHICAGO: 67 DeuHbom St.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dobi se v podružnici «Qla.» r^a-roda.** po 1 cent številka.
ROJAEjl, NAJtOČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI, KAJtdČAJTE SE NA
"GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
O
R
0 S
1
\ OH WALNUT H
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Mi po cdesi svetu staral prefesorjL
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companlji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in. zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom V Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
j? Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	f
■ Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bode te gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas, dragi zdravili Vam semore take rarandje dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor tni 1 Zato boIaBc*
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili Kjer smo prepričani da boJemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kater, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se ▼ pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol«> i»"ma ozdraviti morejo.
<• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE 1 • • • Samo to kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ go&e bole »ni obširno popisane. Videli bodete mnogo j ako sanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da M ▼ človeku razširi in kako da ftlovefiko telo propade ako b t>usti zdraviti ali; pa ako ga je sram bolezen adrazniku povedati ali popisati Še nobena Zdravniška -vnji ga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ktijiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnog* zahvalna	aH prostor nam na dopušča da bi vbo oznaniti, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v
javnoat na pkdeja mi poftOJamo tmdi t staro domovino sdravila in smo o dravili samo t mesecu Novembra S sto 54 uradnikov, ofieirjov, uftiteljo la trgovoov kakor tudi mnogo a Vaze ga stanu iz stare domovine to f*'dober dokaz, da ao nafti »dravili neprekoaKvi in da so prispeL do največjega človeškega znanja, fcatori nam poftljenasW dobi brezplačno nafta malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. \JWBlUt NA BLOVKNSKI ODDELEK:	,
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ;
iadtu SS» to
>•?'•„• i.' f. i
am tot.