XXIV. Stev. I Ca “?AJa ™ tiska dopisno Založniško PODJETJa •SJODSKA PRAVICA- °IRttKTOfi PODJETJA tEV MODIO 0tAVNI IN ODGOVORNI o rednik tVAN SlNKOVEO Wah tlan ra*en ' Cena u dinarjev / j •LJUDSKA PRAVICA- USTANOVLJENA «. OKTOBRA 103* - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHA-, J AL A KOT H-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1051 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK - OD L JULIJA 1053 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO-. S Tl Z -BORBO* slavij GLAVNE ZNAČILNOSTI SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATETA ZKJ Rednik komisije za statut CK ZKJ Moma Markovič o predlogih za spremembe v statutu ZK Jugo-' o — Zveza komunistov naj bo izgrajena tako. da bo sposobna izpolnjevati vse naloge, ki ji jih bo dal njen VII. kongres ^sedniL’] apri'a (Tanjug). — Zveze komunistov Jugoslavije, i J Mom »a statut CK smo obdržali. To smo storili zato, n °es Slav Markovi'5 ie sprejel ker je VI. kongres določil mesto °6rada urednika Radia in vlogo Zveze komunistov v po- i'u °dgov °i ^ana Bosiljčida in gojih dela za izgradnjo sociala o n°Hi n? nekatera vpra- lizma in socialističnih družbenih v statutu gik za spremembe odnosov. Na teh načelih smo se-v KJ- i stavili tudi statut, ki ga je sprejel »ans Prosimo Vas, to- VI. kongres. 1 a°sedsni? • da nas seznanite » °snutkii Potekom razprave V izpolnjevanju sklepov šeste-Aii v ?tatutu ga kongresa se je Zveza komu- Od--W P*cd,ogov?a n°V V°~ nistov Jugoslavije organizacijsko P „ polnjevala vse te naloge. Načela in oblike njene organizacije, pravila njenega notranjega življenja, metode in slog dela — vse to mora biti postavljeno tako, da bo zagotovilo uresničevanje sklepov VII. kongresa. Te teze so bile podlaga za nastale spremembe, dopolnitve in bolj določeno prila-gojevanje statuta Zveze komu-Jugoslavije spremenjeni govor- Komisija za statut krepila, razvijala in bogatila z no-j J vimi izkušnjami tako v metodi in k°r korn>teja"zKJ je;“ka IpJViU . » Obiaviln nonulftl/ enro. Vprašanje: Našo javnost zanimajo prav te dodatne spremembe, kaj Je značilno v njih. Prosimo Vas, tovariS Markovič, da nam poveste nekaj besed tudi o tem. 'HeniK . °> objavila osnutek šore- načinu dela> kakor tudi v organl- V or ‘n d°Poln!tev statuta ZKJ zaciiskih oblikah. Vse te izkuš- ra2Dr=8,anlzaciiah se nadaliuieio nje 80 obogatile tudi statutarno v dopolnitvah predloženega Predla 0 osnutku DriDombe k praks0' ker je Zveza komunistov statuta smo si prizadevali' formu-komioi??nen:iu besedilu Došiliaio kot živa organizacija nenehoma lirati nadaljnje naloge Zveze ko-l°8e . ki bo proučila vse čred- izpopolnjevala svoje organizacij- munistov, da bi na podlagi dose-?snutk»Stavila dokončno besedilo 8ke,.ob!ike ln pravUa notranjega danjih izkušenj in nadaljnjih na-konSr;a statuta in ea Dredložila žlvlJen:|a 8 Praktičnimi izkušnja- log> ki čakajo Zvezo komupistov, nejSih Su- Omenjam da bistve- ml' Po po** 80 nastajale spre- formulirali organizacijske oblike, kar i. Predlogov doslei ni bilo memb®, dopolnitve in prilagoje- metodo in slog dela organizacij ‘tevn d0«la razumliivo sai smo vanje dosedanjega statuta novim zveze komunistov. Na primer v P°mh. ,Pobude, pred lose in nri- nal?gam in. praksi, in sicer tako čienu 2, kjer je govora o dolž-8ani?a’..zreČene v raznravah or- v klenih, govore o nalogah nostih članov Zveze, se zahteva bistov in vodstev Zveze komu: Zveze komunl?t.ov nasploh, kakor 0d slehernega člana Zveze, da im,.—. ... ^ tudi v členih, ki govore o nalogah pozna temeljna vprašanja poli- organizacij Zveze komunistov. tike Zveze komunistov ter da Na VII. kongresu bodo ne- spremlja tisk in publikacije Zve- dvomno sprejeti važni sklepi, ki ze in temu podobno, bodo za nadaljnje delo Zveze ko- V poglavju, kjer je govora o munistov Jugoslavije ogromnega nalogah osnovnih organizacij, so pomena. Zveza komunistov naj podrobno obdelane naloge osnov- bo organizacijsko izgrajena in po- nih organizacij. V tem poglavju so kongresu stavljena tako, da bo lahko iz- jasno in natančno formulirane na- vD °snutek statuta. assas?ie: ah b| nam kratk° 1® hii. ?melJna načela, Rt se !"ei>ihah . tr®ba držati ob spre-f?rejeten, v dosedanjem statutu, r,0b>«nist!iJ ,V1 kongresu Zveze t, °dgovo* o, Uf?oslav*Je7 Uta’ sPrejeta^me^na naždla sta* loge Zveze komunistov, vodilna vloga komunistov, ki ne pomeni ne administrativnega vodenja ne nekakšnega abstraktnega politično vzgojnega dela. Vprašanje: Poudarjeno je bilo, da so med spremembami v statutu tudi takšne, ki omogočajo večjo demokratičnost, pa tudi gibkost organizacijskih oblik. Katere so te spremembe? Odgovor: Druga vrsta spre- memb v statutu se nanaša na večjo demokratičnost, večjo gibkost organizacijskih oblik. Določbe, ki govore o pravicah članov Zveze komunistov, so dopol- . (Nadaljevanje na 2. strani) Kakor smo ie poročali, je bil dne 7. aprila dosedanji podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič izvoljen za predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije namesto dosedanjega predsednika Djura Salaja, ki je zaprosil za razrešitev. Na sliki Djuro Salaj in Svetozar Vukmanovič na plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije SEJA V CENTRALNEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Za sestavljanje tarifnih pravilnikov bodo določeni enotni jugoslovanski kriteriji Višine sedanjih tarifnih postavk ni treba spreminjati, dokler ne bodo ugotovljeni potrebni kriteriji — Pravilno določene premije je treba redno izplačevati, nepravilne premijske pravilnike pa čimprej revidirati — Potrditev načela, naj se iz dobička ne dovoli izplačila več kot dveh do treh plač na leto na vi. E I S EN H OWERJ E V ODGOVOR HRUSCEVU Vpi Indirektna zavrnitev nad*lU ”mer«ški predsednik ponavlja stara stališča o razorožitvi — Mednarodno 0pstvo je po njegovem mnenju pogoj za omejitev ali opustitev jedrskih poizkusov ssa**.». apr. (Reuter). | naj privoli v njegov načrt o med-,an6a 0tl ZDA Eisenhovver je na pismo, s ka- je sebojni zračni inšpekciji in miroljubnem izkoriščanju vesolja. Predsednik Eisenhower pravi nadalje v odgovoru, da meni, da >e MiJ.® Predsednik sovjetske at'iranski 3 ^ru.ščev obvestil o poskusov z -bistvo atomskega problema niso ona. Potem bi se lahko po Eisen-howerjevem mnenju začele -predhodne akcije, potrebne za več stvari«. Predstavnik Bele hiše za tisk Beograd, 8. apr. (Tanjug). — Danes je bil v Beogradu pod predsedstvom Svetozara Vukma-noviča v Centralnem svetu Zveze .sindikatov Jugoslavije sestanek s predsedniki republiških svetov in centralnih odborov strokovnih sindikatov. Na sestanku so obravnavali nekatera vprašanja tarifne politike in zaključnih računov gospodarskih organizacij. V razpravo je posegel tudi predsednik CS Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič. Na sestanku so sklenili, da ni treba spreminjati višine sedanjih tarifnih postavk, dokler ne bodo ugotovljeni kriteriji, ki jih proučuje zvezna tarifna komisija. Sprememba tarifnih pravilnikov nja novih obratov v podjetjih. Sindikati so seveda dolžni spremljati to delo in pomagati podjetjem pri njem, pri tem pa paziti, da ne pridejo do izraza negativne težnje, ki se kažejo v uvajanju novih zvanj in v drugih oblikah. Da bi omogočili pravilno iz- i puaitu&uv c. -uibLvu aiomsKega proDiema niso ki nui v ZSSR in P®* poskusi z orožjem, marveč samo ir, s° Ra 'da ®(ore isto. V pismu, atomsko orožje«. Eisenhovver pra- hovverjev odgovor Hruščevu. vlartT V M°skvi izročili vi, da si ZDA prizadevajo izpo-v8 n° ne 0„T’ R'senhower nepo- polniti -obrambno, ne pa napa-fj' biarve? „ ^ Poziva Hrušče- dalno stran atomske sile« in najti s 6 Predioenaj ZSSR sprel* način, kako bi zmanjšali nevar-tw0v* odslpi ’. da bi -jedrske nost radioaktivnega prahu. k°lJubne n pro’zvalali samo v j -Ce bo kdajkoli dosežen spo-—______eamene«, kakor tudi, razum o omejitvi ali opustitvi po- 9 ' skusov,«_ pravi Eisenhovver v pis- ^Chvnlr. w v.. mu’ “ZDA Pa upajo in so prepri- V Orosilo VO čane, da bo to sčasoma doseženo kot del širšega sporazuma o razorožitvi, tedaj bo treba takoj pri-za mednarodno aS Vrhr,,,^ itvoiitroio.« Zato predlaga, naj bi VQ^. Ttlirnenta GS3— _® e^a se stroko^Pjaki obeh strani takoj Hagerty je izjavil, da so ameri- bo dopuščena samo v primerih, ški zavezniki odobrili ta Eisen- j ko gre za uvedbo novih delov- I nih mest in za začetek obratova- Tito ednik remfhUL (Tanjug)' “u Preiel l) J°sip BrOZ Praviti načrte V?L predsednika .kontrolo.« Zato Vos., ^UmemJnegf S0Vj-ia se strokovnjaki............................. ?ni°va nasilLi Javrem°v>ča sestali ter skupaj proučili in pri-ieth risrčno J]-10 brzojavko, poročili ukrepe, potrebne za spe-^Voii? ^estitke nK3m zabvalju- cifično kontrolo, če želita zasno-Vfk tvi ob moji ponovni t,iL°vbega so*i prezidija ' 3 Pa tudi ZSSR, prav jinteresirane strani. Eisenhovver vati program o razorožitvi, ki bi se lahko nanj naslonile vse za-k|"J.fa tudf;:J^ ^SSR, prav jinteresirane strani. Eisenhower tv®,, jih »n. aie,d°bre želje, omenja, da je Generalna skupšči-strai< TOenl ° .“i1!1. Spvjetskl ina .OZN zahtevala, naj bi pro- idri,? želim i,,_ ®bn°. s svoje učili tehnične probleme v zvezi in Vnfr, ,.anskIm na* 2 atomsko in običajno razorožit-n osebno, tovariš j vi jo ln pravi, da so ZDA priprav- Nov korak k zbližanju? S podpisom štirih sporftzumov so bila včeraj v Moskvi končana dolgotrajna pogajanja med sovjetsko in zahodnonemško vladno delegacijo. Moskva, 8. apr. (Tanjug). V Moskvi so bila danes končana pogajanja med sovjetsko in zahodnonemško vladno delegacijo, ki so s krajšimi prekinitvami trajala od junija 1957. Ob zaključku razgovorov je bil objavljen skupni komunike in parafirani naslednji dokumenti: dolgoročni trgovinski plačilni sporazum, protokol o trgovinski menjavi za leto 1958, sporazum o splošnih trgovinskih vprašanjih in pomorski plovbi ter sporazum o konzularnih vprašanjih. Šefa obeh delegacij, namestnik zunanjega ministra ZSSR Semjonov in zahodnonemški veleposlanik Lahr sta razen tega prebrala izjavi, ki se nanašata na repatriacijo nemških državljanov iz SZ, oziroma sovjetskih državljanov iz Zahodne Nemčije. V zaključnem komunikeju je določen enoten jugoslovanski kriterij za sestavljanje tarifnih pravilnikov. Drug važen sklep današnjega sestanka v Centralnem svetu je bil, da se je treba takoj lotiti revizije pravilnikov o premijah. Centralni svet je s prejšnjim polnjevanje sklepov Zvezne ta- sklepom priporočil gospodarskim rifne komisije in sindikatov, bodo organizacijam, naj tam, kjer so imenovane v vseh panogah skup- premije določene pravilno, le-te ne komisije strokovnih sindika- izplačujejo, nepravilne pravilni-tov in združenj proizvajalcev, ki 0 premijah pa revidirajo. Da-bodo v sodelovanju z gospodar- nes pa so ugotovili> da so lzpla_ skimi organizacijami vsklajale x„van, tarifne postavke v podjetjih ene premij malone P°vsod panoge ali med gospodarskimi organizacijami raznih gospodar- | Na današnjem sestanku je bilo skih panog. Zvezna tarifna ko- izraženo gledišče, da je treba misija je razpisala anketo, ki naj premije kot eno izmed oblik dor prinese odgovor na več vprašanj ločanja osebnega dohodka še na-v zvezi s tarifnimi pravilniki. Na daije uporabljati kot način za podlagi ugotovitev te ankete bo vzpodbujanje povečane storilnosti, znižanja proizvodnih stroškov, varčevanja itd. Kar tiče razdelitev plač iz do-| bička, je sindikat v celoti pod-! pri ljudske odbore, ki pri izpolnjevanju novih predpisov o osebnih dohodkih ne dovoljujejo izplačil več kakor dve do tri plače letno iz dobička nad tarifnimi posebni izjavi, ki je bila prečitana postavkami. Na današnjem se-s sovjetske strani, je rečeno, da stanku je bilo rečeno, da se mo-imajo pravico do repatriacije ose- rajo sindikati nenehoma boriti be, ki so imele 21. junija 1941 nem- za pravilno usmerjanje politike ško državljanstvo. Vsi ti primeri, razdelitve dohodkov v podjetjih, vključno repatriacija najožje dru- Zlasti važna je pravilna razdeli-žine teh oseb, to so žena in otroci, tev čistega dohodka na osebne pa bodo obravnavala posamezno, dohodke in sklade gospodarskih Od tega so izključene določene organizacij, nastalega ne z vne-skupine ljudi in nemški državlja- mo kolektivov in povečano sto-ni, ki so v sodni preiskavi. S so- rilostjo, marveč spričo ugodnih vjetske strani je bilo zagotovlje- pogojev poslovanja. Prav od no, da bo repatriacija nemških tega, poudarjeno, da so se med razgovori pojavile razne težave, ki bji sociali.«? uspehe v iz- j ljene privoliti v to, ter poziva P3 so bile z obojestranskimi na-ne Jugoslavije.« Sovjetsko zvezo, naj privoli tudi por* premagane. Hkrati je izraženo upanje, da se bodo odnosi °ULLESOV SESTANEK z NOVINARJI se bomo nadaljevali De ^onio imeli dovolj informacij o jedrskem Xva . orožju fc^ftunanfi aprila (Reuter). I zorstva in kontrole oboroževanja ^ ™rk ali UOO.OOO rub-razi?nes na tiskovru1!nister Dulles ali inšpekciie Proti nenadnemu Lni.,, Skusi Upanje da š - on^erenci iz- napadu. Ameriški zunanji minister ® . losd/Rn i» Clz jedrskim n 1° bHžnil po’ * ‘z3avik da bi bilo treba v SZ in razdoblu 1958/60 je u dal: i. ....‘m orožipm nn I med Zahodno Nemčijo in ZSSR še nadalje izboljšali. Dolgoročni trgovinski in plačilni sporazum, ki velja za dobo 1958 do 1960, predvideva znatno povečanje trgovinske menjave med SZ in Zahodno Nemčijo. V letu 1960 naj bi trgovinska menjava zrjašala skupno 1,250.000 kar je dvakrat več od trave v letu 1957. V predvideno, _ , ali pojde več sredstev iz določeno količino blaga za širo- državljanov končana do 1. januar- dohodka v sklade ali za osebne ko potrošnjo, Sovjetska zveza pa ia 1959. Predstavnik nemške de- dohodke, bo odvisno tudi zboll-bo v Zahodno Nemčijo izvažala lesacije je v izjavi poudaril, da šanje življenjskega standarda celulozo, nafto, žito, bombaž, bo zahodnonemška vlada pozitiv- delovnih lludi. To pa je, kakor premog, azbest, mangan, krom, j no. Pr°užila želje in prošnje sovjet- tudi proučevanje in spremljanje železne legure, lan itd. ( sk*k državljanov, ki se hočejo s gospodarskih gibanj v deželi, ena Sporazum o trgovinski in po- sv°jimi družinami vrniti v ZSSR. glavnih skrbi sindikatov, morski plovbi predvideva ustanovitev pomorških predstavništev v obeh deželah. Sovjetska pomorska predstavništva bodo v Kolnu. V sporazumu o konzularnih pravicah je rečeno, da bosta j obe deželi odprli konzularna predstavništva, ko še bosta o tem naknadno dogovorili. 2e letos pa bo- Širše sodelovanje mirnodobnem uporabljanju jedrske energije med našo deželo in Poljsko , . ... n . Beograd, 8. apr. (Tanjug). Da-1 gijo na Poljskem se je sodelovanie do odprti konzumni! oddelki pri nes je z letalom prispela v Beo- med obema deželama začelo uspeš- predstavništvih obeh dežel. grad delegacija vlade LR Poljske no razvijati. Tako se je v Jugo- V skupnem komunikeju je zn izkoriščanje jedrske energije z slaviji mudilo 30 poljskih strokov- > d;^8:*11* or°žjem naJPaci- v" ZdruženuTdražvah°Vmerike da bo trgovinska menjava zna- pppdarietn°- da bosta obe strani ir.ž. Meterjem na čelu. V delegaci- njakov, ki so se v-naših inštitutih Bs ? A v nrjh° in*01 macij, da bo- i vzpostaviti vrsto ^nšpekciisldh po- šala skupaj 3’1!50 000 ?ah°dno- dobi ohotno obravnavah konkret- ji so še profesor Keler, prof. Mine, bavili z vprašam) jedrske fizike. ? skUse » < j0dnje lahko 0Dustiip I ™ nemških mark ali 3 milijone na vprašanja repatriacije nemških Hrinkijewicz in Karliner. geologije in tehnologije jedrskih 4a,tlni, Pa l 8kirn orožjem Pri-1 hod’ vsakega področja kier bi se rubUev. Blagovne sezname bodo ozfromi> sovjetskih državljanov. V Med desetdnevnim bivanjem v surovin. Na drugi strani je 22 ju-b° na ze|o verjetno »poiavU sumlhv razvoi noložaia« men'avali in izpopolnjevali po po- «... . ... . ., Jugoslaviji se bodo člani delčga-' goslovanskih jedrskih strokovnja- trou0lnievamn ih P^ročjih iz- Minister Dulles 1« povedal da trebi' V sP°raz.umu je poudar- 01)lSll indijskih gOSflOdai- fije razgovarjnli s predstavniki kov nekaj časa bivalo na Poljskem, , eba x. nia iertr«u«-„ -.h p. ieno. da ie končna vsota oh ^a. sklh StlTOkOVnjOlkOV komisije za jedrsko energijo o po- kjer so delali v inštitutih za upo- jeno, da je končna vsota ob zaključku pogodbene dobe lahko na'd;iiiieCjrs1kega nrožja je indonezijska vlada lani julija v'a Področia, Jelai poskuse, zahtevala, naj ji ZDA proda o za fi°goa??ne aooe iar Rlot‘ raziskana S 8* bodo 600 do 700 milijonov dolarjev vefja od tiste kl te določena. sert«o govoril r. orožja, vendar so ZDA menile, da Nemške tvrdke bodo sovj daljšanju in razširjenju sodelova-Beograd, 8. apr (Tanjug) Funk- nja na področju mirnodobne upo-cionarji uprave ?a vodno gospo- rabe jedrske energije med obema darstvo in elektrogospodarstvo In- deželama. V tem času bodo poljski rabo jedrske energije. SsftiSStk IMiSSKSrj 2» iS5°?“L £jt :°-..-Z?.A SL-Sf frT*»TKJ5L£!S- "**!?** » - 1-Wll.nl. kakor tudi nekatera ln- (i n« gt>vora da io t u 10 Pred nekaj dnevi prejele novo za- nike in za kemično industrijo, seznanili s tehničnimi možnostmi proučevati tehnič^ .:reba za’ I htevo od Indonezije za nakup orož- razne vrste industrijskih ladij, naše dežele za dobavo električne no stran nad-1 ja, o čemer pa še niso sklepali. proizvode kemične industrije in opreme Indiji. dustrijska središča v državi. VREMKNSKfl NAPOVED «i sredo, 9. aprila: Pretežno oblačno in hladno. V severni Sloveniji nekaj neznatnih snežni '.padavin. V primorju deloma jas* no s slabo burjo. Temperatura po- Po lanskem obisku delegacije SSS; h«« J pod °J Y Prlpiorju 5, naj-zvezne komisije za sn*»H oe2K2.5 *' v Prlmor7u stopinj Celzija. PRED Vli. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Družbeno upravljanje Družbeno-politična osnova socialistične demokracije v Jugoslaviji so: delavsko samoupravljanje, ki ga izražajo delavski sveti in drugi upravni organi proizvajalcev, nadalje samoupravljanje delovnega ljudstva v osnovnih celicah družbene ureditve, v komunah in najrazličnejše oblike družbenega samoupravljanja prek organov, v katerih sodelujejo zainteresirani državljani in organizacije. V tem smislu je proces razvijanja in razširjanja socialistične demokracije v Jugoslaviji predvsem odvisen od krepitve, izpopolnjevanja in nadaljnjega razvoja teh osnovnih organizacijsko-političnih elementov družbeno-političnega sistema, kakor tudi od vsklajevanja celotnega političnega in ekonomskega sistema s potrebami čim svobodnejšega in skladnejšega delovanja socialističnih ustvarjalnih sil na navedeni osnovi socialističnega sistema. Očitno je torej, da mora v tem procesu priti hkrati do tega, da bodo iz političnega sistema še nadalje odpadali najrazličnejši ostanki mehanizma buržoazne države, ki so še ostali v naši družbi. Potemtakem mora priti do nadaljnje organske preobrazbe celotnega družbeno-političnega sistema v skladu s socialističnimi ekonomskimi odnosi, ki nastajajo, se razvijajo in izpopolnjujejo v pogojih družbene lastnine proizvajalnih sredstev v družbeni bazi. Na temelju delavskega samoupravljanja in socialističnih komun se razvija v Jugoslaviji splošen proces nastajanja nove politične strukture družbe, za katero Je značilen mehanizem družbenega samoupravljanja. Ta proces teče v dveh smereh: na področju družbeno-ekonom-skih in političnih odnosov med ljudmi in na področju upravljanja stvari. Oba sta tesno povezana ln se prepletata. Družbeno-ekonomski in politični odnosi med ljudmi Prvi proces se kaže v razvoju ekonomskih odnosov in demokratičnih pravic samoupravljanja v samem podjetju, to je odnosa med proizvajalci, med posameznimi proizvajalci in delovnim kolektivom kot celoto, med delovnim kolektivom in družbeno skupnostjo oziroma njenimi vodilnimi organi, predvsem pa med kolektivom in posameznim delovnim človekom ter komuno kot osnovno skupnostjo delovnega ljudstva. Nadalje se kaže ta proces v razvoju ekonomskih in političnih odnosov v sami komuni, v demokratičnih odnosih med posamezniki in skupnostjo, v odnosih med posameznimi organi, kot so zbori proizvajalcev, stanovanjske skupnosti, najrazličnejši organi družbenega samoupravljanja itd., v razvoju odnosov med komunami in okraji, ki postajajo vedno bolj skupnost komun, in pa v odnosih med komunami in republikami! Nadalje se izraža ta proces v razvoju enakopravnih odnosov med jugoslovanskimi narodi, kakor tudi v odnosih med republikami ln federacijo kot predstavnikom skupnih družbeno-ekonomskih ln političnih interesov delovnih ljudi. Naposled ga opazimo še v razvoju strukture republiških in zveznih vodilnih organov in njihovih medsebojnih odnosov, v smeri vedno širših demokratičnih oblik ln vedno tesnejšega povezovanja z mehanizmom družbenega samoupravljanja nasploh in komunami še posebej. Boj za izpopolnjevanje vseh teh odnosov v smislu vedno širšega demokratizma in samoupravnosti in v skladu s krepitvijo družbene materialne baze ter s slabitvijo ostankov notranjih razrednih antagonizmov je hkrati tudi boj za vedno bolj razvite in stabilne socialistične odnose med ljudmi. (Iz osnutka programa Zveze komunistov Jugoslavije) PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL V LJUBLJANI URESNIČUJMO SKLEPE ki smo jih sprejeli v predvolilnih pripravah V razpravi je sodelovala tudi podpredsednica Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vida Tomšič Včerajšnjega plenuma Okrajnega odbora Socialistične zveze Ljubljana so se razen članov plenuma udeležili tudi novoizvoljeni poslanci Zvezne in Republiške ljudske skupščine. V razpravi Je sodelovala tudi ljudska poslanka ln podpredsednica Glavnega odbora SZDL Vida Tomšič. pa so organizacije SZDL maloštevilne, kjer ni čutiti njih poli- .. . . VnUp2a I tični vpliv, so rezultati malo _mef do Bre" slabši. Tovarišica Vida Tomšičeva je v svojem razpravljanju med drugim dejala, da Izredno dobri Kakor v vsej državi, so tudi tično zrelost in socialistično za-volilni rezultati na področju ljub- vest ter odločno odobravanje na- : volilni rezultati zrcalijo na eni ljanskega okraja pokazali poli- daljnjega socialističnega razvoja, strani vse uspešnejše utrjevanje 1 Volitev v Zvezni zbor se je ude- komunalnega sistema in sistema Za katere noslovne enote ie ležil° 95 6 % in v RePubliški upravljanja pri nas, pri čemer j i v *, vi i zbor 95,3% vseh volivcev. Pred se je formirala zavest državlja- doloceno obvezno članstvo volitvami smo razvili takšno nov kot aktivnih členov v siste-v zbornicah kvalitetno predvolilno kampanjo, P™ oblasti, na drugi strani pa Beograd, 8. apr. (Tanjug) Na vie- ki ni imela samo splošno poli- J5110 ugodno volivno razpolo-rajšnji seji Je Zvezni tevršnl svet tičnesa obeleiHa tpmvp? hlla ženje posledica konstruktivnih sprejel odlok o obveznem članstvu “ ° oDeiezja, temveč je Dlia kritienih predvolilnih nrinrav določenih obratnih ln poslovnih enot v bistvu zelo Široka ln konstruk- ^ ... ■ „ , v zbornicah drugih gospodarskih po- tivna razprava o najrazličnejših Na zborova,njihu!n, J razgovorih dročlj Po tem odloku so prodajalne u n~ 1 -u smo jasno in objektivno ocenje- proizvodniih ln zaiožnižko-tiskamiskih vprašanjih. Po nepopolnih po- vajj dosedanie ustiehe in ne- trg&vlnike°'zbornte:^**R^«0 V okraju 1364 zbo- uspehe ter 'skupni Z volivci morajo v okrajne trgovinske zbomi- rovani sestankov, ki se jih je zbrali bogato gradivo, ki se ga ce včlaniti tudi trgovinske zadruge, udeležilo vsaj 64% volivcev, moramo v prihodnosti posluže ki Imajo v svoji sestavi trgovinske Analiza volilnih DriDrav Tn’ vo' poslovne enote - odkupne postaje ali ,7, * J; ““ rp, , v°~ ki se ukvarjajo z odkupom kmetij- lilnih rezultatov je pokazala, da Sikllh pridelkov. Prav tako se moralo SO uspehi večji tam, kjer je So-gostinske enote v sestavi prevoznih cialistična 7VP7n 7drn?ila v s trn. gospodarskih organizacij ln gostinske .f "? ,zar“lla V svo- enote zavodov za socialno m varava- VTSte večji del volivcev ter je nje obvezno včlaniti v okrajne go- svojim političnim aktivom voli-stinske zbornice, vtem ko okrevališča fvp res skrhnn nrinmviln TCier in delavsko-uslužbenske restavracije 0 0 pripravila. Kjer tega niso dolžne storiti, lahko pa se prostovoljno včlanijo v te zbornice, če Je to dovoljeno z njihovimi statuti. Po sklepu Zveznega tevrSnega sveta se morajo V Zvezno industrijsko zbornico včlaniti industrijski mlinski obrati, ki niso v sestavi mlinskih podjetij, v republiške kme-tijsko-gozdarske zbornice pa obrati za izkoriščanje gozdov v sestavi podjetij lesne industrije. vati in sklepe uresničevati. V najkrajšem času moramo analizirati gradivo za posamezne kraje in sporočiti volivcem, kako bomo ukrepali, kaj je ures- dve milijardi in ničljivo in kaj ni v skladu z kvadratnih metrov našo politiko. vrednosti 170 milijonov. Preusmerjen promet na cesti Ljubljana—-Zagr Uprava za ceste LR je na treh odsekih dosedan^ cestne zveze med Ljubljan bi Zagrebom ustavila Pro*e”rfnmo-lahko graditelji na novi avto g bilski cesti nemoteno deiai-tem se je pot od Ljubljan Zagreba podaljšala samo kilometrov. Iz Ljubijayj£ieni odslej promet po že do® g0_ avtomobilski cesti do Ivan'6n rice, naprej pa tez Mulja dolini Krke skozi Zužembei* Novega mesta, od Novega naprej pa po stari cesti d žic proti Dobovi in skozi sused do Zagreba. Za domača gradbišč® zagotovljen najboljs' cement Z rekonstrukcijo dalmati^ industrije cementa, za kate znašale investicije v zadnjin letih nad 2 milijardi, se je P^ vodnja tovarn »Partizan«, ’T nlc0 borac«, »10 kolovoz« in Šperac« povečala na 800.00 „ cementa. To bo omogoč110 .bj§{ redno preskrbo domačih gra z najboljšim cementom, P° ye. rem je povpraševanje zelo liko. Lani je dalmatinska i ^ stri j a cementa znižala cf” ori domačem trgu za 1000 dini toni. Letos bodo tri na;i ,je dalmatinske cementarne «i > na tuje trge 350.000 ton ce, ad najboljših vrst v vrednosti LJUBLJANA SREDI PRIPRAV NA KONGRES ZKJ Dali bomo najlepšo podobo mestu v katero bodo uprte oči vseh Ljubljana, 8. aprila. — Hitro, obeta tako pomemben politični Razsvetljen Ljubljanski V tovarni elektronskih naprav ^a komaj dohajamo tek, se dogodek. Težnja, da damo tudi velikim rdečim emblcmorn j in elektrolitičnih kondenzatorjev vrsti3° dnevi, ki nas približujejo zunanji izraz ponosu, globoki po- in kladiva bo ponoči dopoinj »Avala« v Beogradu so izdelali ^a nas vse tako pomembnim kon- litični zavesti in zadovoljstvu, da lepoto razsvetljenega mesta. .-0 v prvem četrtletju letošnjega leta Sresnim dnem. Se^ posebno po- je za delo kongresa izbrana prav pa bodo ob večerih z °fv Ki Na Trgu Osvobodilne fronte, kjer Titova cesta seka železniško progo, te dni raste nov manjši park, očem vse bolj prikupen kot barake, ki so jih tam podrli pred nekaj dnevi naj bi proučil širši krog •azbl kulturno-prosvetnega bi izmenjali izkušnje v ^P, ^j. Pol milijarde za zdravstvene naprave v Splitu Letos in prihodnje leto bo dobil Split več novih zdravstvenih naprav, katerih zgraditev bo zboljšala položaj glede zaščite zdravja in zdravljenja prebivalcev. Razen velikega paviljona za zdravljenje tuberkuloze, ki so vanj investirali že 150 milijonov, nica in hladilnica v Coki 281 milijonov 133.000 dinarjev, Papirnica v Cačku 607,400.000 din, papirnica na Količevem 913,700.000 dinarjev, tovarna papirja v Zagrebu 1.993.800.000 din, tovarna papirja v Beogradu 1.039,100.000 dinarjev, lesno industrijsko pod- DNEVNIK Beograd, 8. aprila (Tanjug) Sekretariat sveta Jugoslavije je na današnji tehničnih sredstev v izobra^ (p-seji določil nekatere podrobnosti raslih. Člani sekretariata .ec posvetovanja o tehničnih sred- ravnavali tudi potovanja s ^\e stvih in izobrazbi Odraslih, ki bo skih zborov na letošnje ‘e junija v Zagrebu. To vprašanje v tujini. Sprejet je 1?il Pztyot°'1 žirije, naj bi na olimpiaa1 pr v Parizu sodeloval zbor no umetniškega društva * Krsmanovič« iz Beogra so začeli ob koncu lanskega leta jetje v Bellsaču 2.142.200.000 din, graditi polikliniko, v kateri bodo j ljudski odbor Novi Sad za do-Imele prostore vse specialistične graditev industrijske klavnice ambulante. Nedavno so dogradili tudi poslopje višje šole za medicinske sestre in začeli graditi več šol za sanitarne tehnike in medicinske laborante. V načrtu pa imajo še zgraditev sodobne šolske poliklinike, otroškega dispanzerja v Hvaru in doma ljudskega zdravja v Omišu. 1.153.480.000 din, premogovnik Trbovlje 362,923.000 din, premogovnik v Zenici 383,669.000 din, opekarna »Ilovac« v Karlovcu 208.600.000 din, Elektrogospodarska skupnost Slovenije v Ljubljani pa 105 milijonov din za zgraditev novih daljnovodov in transformatorskih postaj. Radioamaterska oddajna po- ta način bodo obvarovali okrog V okviru kulturne izmenjave staja na avtomobilski cesti 2500 ha naravnih redkosti, kot med Sovjetsko zvezo ln Japon- Ljubljana—Zagreb. y glavnem so gozdovi izrazito sredozem- sko bo v SZ gostovalo japonsko štabu mladinskih delovnih bri- skega značaja in jezera, med gledališče -Kabuki«, dogovorili gad na avto cesti Ljubljana katerimi se po svoji' lepoti po- pa so se tudi o izmenjavi gosto- Zagreb je začela oddajati radio- sebno odlikuje Mljetsiko jezero, vanj znanih dirigentov, amaterska oddajna postaja. Ra- Ljudska skupščina Vojvodi- Na sestanku z novinarji v dijska zveza je vzpostavljena ne je imela včeraj sejo, na ka- Izvršnem svetu Cme gore je med glavnim štabom in briga- teri so poslanci zaprisegli in sekretar za industrijo Aleksan-dirskimi naselji. Oddaje so red- soglasno Izvolili za predsednika der Radevič izjavil, da gradbene, vsak dan od sedmih zjutraj Skupščine Stevana Doronjskega. na operativa -in projektantske do sedmih zvečer, trikrat teden- Za predsednika Pokrajinskega organizacije republike že pri-sko pa bo vzpostavljena zveza zbora je bil izvoljen ljudski po* pravljajo vrsto ukrepov za četudi s sedeži radioamaterjev Slo- slanec iz Novega Sada Luka nejšo gradnjo, zlasti stanovanj, venije v Ljubljani, Hrvatske v Mrkšič, za predsednika Pokra- v kratkem bodo v sekretariatu Zagrebu in FLRJ v Beogradu, jinskega zbora proizvajalcev za industrijo na posvetovanju tako da bodo lahko oddajali Predrag Vladisavljevid. Na prvi s predstavniki občinskih ljud-sporočila za republiška oziroma seji novega Izvršnega sveta skih odborov in s strokovnjaki zvezno vodstvo Ljudske mla- Ljudske skupščine Vojvodine iz gradbeništva, komunalnih in ™ P0*1 predsedstvom -Geze Tikvic projektantskih služb proučili Otok Mljet bodo spremenili kega so izvolili za podpredsed- dosedanje izkušnje slehernega v nacionalni park, o čemer so nika Djura Jovanoviča in Pala kraja in ukrepe ki naj bi jih se dogovorili na dvodnevnem Sotija, za sekretarja pa Savo uveljavili, da bi pocenili izgrad-posvetovanju v Dubrovniku. Na Malija. nj0< mednarodnem natečaju P glasbe v Arrezzu v * jevski zbor Kulturno urn .a ga društva »Proleter«, na gaarustva »hroieiei «> -— ^ rodnem festivalu mladinS nj*i' rov v Charleroiju, ki ga 0 rajo v okviru bruseljske ve pa zbor zagrebškega ^ no-umetniškega društva Vlahovič«. ' di ^ Sekretariat je prejel tVugos1?mn^’ Turčija ne bo Ju ,nobene omejitve števi-Prii,niV, naPrav> marveč da bo Ukor 1 j v tolik&no Število, ko-oodo od nje zahtevali, kaj j drži, si človek ne more nja’ ,ra.wne ^ izrazil negodova-Ihio t1 j naP°vedi, da pripravne va^1 ? Turči# zgraditev herutt L , r“ etnih °P°riž,;- sle-Jitne količinska pomnoiitev ru- njeoi,? oro^a> zlasti pa vsaka pornen? .ra^žirltet, » prostoru, oroHn\ se nevarnost tega •jeni«*, Poveča. Cinitelj zem- dl^iuie°a ^H^enja’ ki se pri~ rajj»„5» činitelju količinskega n0 toč n'ia‘ Prinaša v celot- no« TJmoi’anje v oboroževanju daja ^Prnent in ta moment do- sledicnedaniirn nevarnim po- ne0ati^n.oboro*evanja nove’ P° nejse straneh še daljnosežni DsrJave' ^1 80 sl dovolile ali z9rade PripTavlM° dovoliti, da Prave ^ n^hovem ozemlju pri-nih j, Ta izstreljevanje balistič-slabo „ , ov> store s tem zelo *l£UDnn«00 ®ebi tn mednarodni zgradit IzJava o načrtih za Turiut j raketnih oporišč v ku, jA )e bila izrečena v trcnut-ladeva'Sl na raznih straneh pri-obornSo da tekmovanje v začeli V?tniu prenehalo in da vPra s„°-avnavati mednarod Poned ia v duhu pomiritve. Na-zBradito Turčija privolila v sarrio « ra-ketnih oporišč, ni Potreb n ^Protju z osnovnimi - - mi svetovne skupnosti Seonju rt i0 sedanjemu prizade-»rinv..',0® bi odstranili nevarnost ‘Popada 2 atomskim orožjem. J. S. PO OSEMMESEČNIH POGAJANJIH MED SZ IN ZAHODNO NEMČIJO Sporazum v obojestransko korist Parafirali so dolgoročni sporazum o blagovni menjavi za obdobje treh let —_ Kompromisna rešitev vprašanja repatriacije — Zahodnonemški gospodarski krogi ugodno ocenjujejo trgovinske sporazume Bonn, 8. apr. (Tanjug) Objavo zaključnega uradnega poročila ter parafiranje sporazuma o trgovinski menjavi in konzularnih stikih med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo, s čimer so zaključena pogajanja, ki so se začela že 23. julija lani v Moskvi, so danes v Bonnu uradno označili kot prispevek k popuščanju napetosti in krepitvi sodelovanja med obema deželama. Na rednem sestanku z novinarji je tudi preds'bonnske vlade von Eckart izrazil zadovoljstvo, da so bila pogajanja uspešno zaključena v obojestransko korist. Čeprav v Bonnu na splošno iz- tiranja dolgoročnega sporazuma o blagovni menjavi, katere vrednost naj bi znašala v treh letih približno 3150 milijonov mark, vzbuja tu pozornost okoliščina, da obravnava uradno poročilo vprašanje repatriacije določenega števila sovjetskih državljanov nemškega porekla samo mimogrede in pretežno kot pripravljenost obeh strani, da blagohotno obravnavata posamezna »praktična vprašanja« repatriirancev iz Sovjetske zveze v Zahodno Nemčijo in nasprotno- V osemmesečnih pogajanjih je bilo vprašanje repatriacije največkrat v ospredju razgovo- ražajo zadovoljstvo spričo ugodno rov. Nemška delegacija Je trdila, zaključenih pogajanj, zlasti para- da je nemških državljanov v So- Intervencija pri Norstadu Laburistični leaderji so protestirali proti nameravani oborožitvi Zahodne Nemčije z atomskim orožjem vjetski zvezi 80.000 do 100.000. Konec razgovorov je po mnenju ! tukajšnjih političnih krogov pri- j nesel kompromis v obliki ustnih | izjav vodij delegacij, da sta obe strani pripravljeni obravnavati to vprašanje od primera do primera. 1 V Zahodni Nemčiji, zlasti v gospodarskih krogih, prisojajo največji pomen trgovinskim sporazumom, ki obetajo industriji Zahodne Nemčije ugodno proda- j jo izdelkov v Sovjetski zvezi, Zahodna Nemčija pa bo dobila surovine in polizdelke, kakor les, celulozo, nafto, premog, mangan in železne zlitine, kar vse ji bo zelo dobrodošlo. Na današnjem sestanku z novinarji so poudarili, da bo nemški izvoz v Sovjetsko zvezo prilagojen pogojem omejitev, ki veljajo za trgovinske stike zahodnih dežel s Sovjetsko zvezo. London, 8. apr. (Tanjug). Na včerajšnjih pariških razgovorih med laburističnimi voditelji Gaits-kellom, Bevanom in Brownom ter vrhovnim' komandantom Atlantske zveze generalom Norstadom, ki so razpravljali o političnih in vojaških problemih srednje Ev- Ukinitev pomoči Kairo, 8. apr. (AP). Egiptovski časnik -Al Ahram« piše v današnji številki, da je predsednik saudske vlade princ Fejsal sklenil ukiniti letno finančno pomoč Saudske Arabije Jordaniji ter umakniti iz Jordanije saudske čete. Časnik poroča, da že pripravljajo dve uredbi, s katerima bosta uveljavljena oba sklepa. rope, so laburistični predstavniki izrazili nezadovoljstvo svoje stranke spričo nameravane oborožitve Zahodne Nemčije z atomskim orožjem ter obrazložili sta-■ lišče stranke, da bi takšen korak 'otežkočil jedrsko demilitarizacijo Evrope. Laburistična stranka ima svoj program za politično ureditev srednje Evrope, v katerem se -predvsem zavzema za ustanovitev »demilitariziranega področja«, pri čemer bi bila oborožitev zahodno-nemške vojske glavna ovira. Na včerajšnjih razgovorih so razpravljali o vrsti vojaških in političnih problemov, povezanih z načrtom laburistov, ki ga podpirajo socialisti v Zahodni Nemčiji in v številnih deželah. drugih evropskih Svarilo in izpit? Kaže, da se blizu osem milijonov zatiranega južnoafriškega prebivalstva ne bo udeležilo parlamentarnih volitev, ki bodo 16. aprila Sfracheyev načrt London, 8. apr. (DPA). Laburistična stranka je objavila publikacijo bivšega ministra za vojsko Johna Stracheya, v kateri tolmači stališče laburistov do britanske obrambne politike. Strachey piše, da sovjetski sklep o opustitvi atomskih poskusov pomeni podporo laburistični zahtevi, naj vlada takoj, ne da bi čakala na mednarodni sporazum, opusti atomske poskuse. Naslednji ukrep mora biti opustitev vseh poskusov z vodikovo bombo in vzpostavitev učinkovitega sistema kontrole in inšpekcije, tako da nobena država ne bi mogla več opravljati atomskih poskusov. »Moro, ki duši Veliko Britanijo in ves svet,« je rečeno v brošuri, »je moč pregnati samo s splošno razorožitvijo vseh večjih držav. Ni nobene krajše poti, po kateri bi lahko Velika Britanija dosegla varnost sama zase, lahko pa prevzame vodstvo v svetovni razorožitvi.-« Hammarskjold pozdravil sklep SZ o opustitvi jedl*skih poizkusov — Stališče generalnega sekretarja OZN o razorožitvi New York, 8. apr. (Reuter). — Generalni sekretar OZN Hammar-skj81d je danes na sestanku z novinarji pozdravil sklep Sovjetske zveze o enostranski opustitvi poskusov z atomskim orožjem. Na vprašanje, ali bi pozdravil tudi podobne ukrepe drugih dežel, Je odgovoril: »V celoti sem za opustitev teh poskusov, za ustrezni nadzorni sistem in za prenehanje proizvodnje atomskega orožja.« Hammarskjold je izjavil, da meni, da se je potrdilo njegovo prepričanje, da »obe strani želita doseči uspehe v obravnavanju vprašanja razorožitve«. I Potem je Hammarskjold izjavil, da je za sklicanje seje Varnostnega sveta, na kateri bi obravnavali razorožitev ter v razpravi o tem vprašanju navezali stike med Združenimi narodi in zainte-, resiranimi vladami. Pripomnil je, j da je vprašanje ponovnega dela ' komisije za razorožitev v rokah njenih članov, rekel pa je, da ne vidi, »da bi bila ta stvar kakorkoli zdaj odstranjena z dnevnega reda.« Generalni sekretar OZN je zanikal nekatera poročila, da je imel zadnje tedne kakršnokoli vlogo v francosko-tuniškem sponi. Rekel je, da ostaneta OZN in on »v ozadju«, dokler se bo nadaljevala misija dobrih uslug. Dag Hammarskjold Oborožitveni trikot Rim, 8. apr. (Tanjug). Danes , dopoldne so se v Rimu sestali obrambni ministri Italije, Francije in Zahodne Nemčije: Tavi-ani, Chaban-Delmas in Strauss, da bi proučili nekatera vprašanja v zvezi s sodelovanjem v skupni proizvodnji klasičnega orožja. Dnevni red ni bil objavljen, vendar pravijo poučeni krogi, da bodo proučili predloge, ki so jih sprejeli vojaški! strokovnjaki treh dežel. V zadnjih tednih so se večkrat sestali in razpravljali o standardizaciji proizvodnje klasičnega orožja. O nekaterih vprašanjih so se že sporazumeli in naj bi trije ministri zdaj sprejeli o njih dokončne sklepe. afrisu nekaj dni bodo v Južno- I na':ločltev bi pomenila gospodar- | docela vseeno, kdo bo zmagal na ment. volitve v novi parla- skl zlom maloštevilnih belcev. Ne- +•«*"'*• * volitve za »beli« smiselnost popolnega rasnega raz-9 milijon V deželi> kjer prebiva ukovanja je bila tudi najmočnejši V, ^jfr°v Črncev plemena Ban- predvolilni argument združene ln Malawn mešancev, Hindusov Opozicionalne stranke. Ta in vla-Peir>*.. _ v ter 3 miliinne Evro- (jgjofg Narodna stranka oznanjata rasno razlikovanje, le da Pekev°Jv,ev ter 3 milijone Evro ^arvej p milijone belcev, ?eželi ni r°Pejcev, kajti v tej ^ beiPr , v,ei gotovo niti to, da V > belec. ?PloSneg^fnoafriški državi takšnih volitvah. »OSTANITE DOMA« Čeprav črnci in mešanci dejansko nimajo volilne pravice, vse kaže, da so našli način, kako bodo bojkotirali volitve. Afriški Na- ............. rodni kongres, v katerem je or- opožlcionalna zavzema za vodstvo ganiziranih blizu 8 milijonov po- se &aj' uniji, j,' . . ^snega razlikovanja, ino, nati123emo integralno skup-Paj zaclj ^ent, v katerem sku-ras, fj., predstavniki vseh 8v°Je hroj ^0ne Evropejcev ima P01 miliiffS vnike — 156 belcev, ■e* štiri “kancev ima »svo- belcev, ki pa mora biti pravično, za socialno razlikovanje, toda za integracijo na gospodarskem torišču, vtem ko vladajoča Narodna stranka brezpogojno zahteva razlikovanje po barvi kože. Vodja opozicionalne stranke Viliars Graf pravi, da je treba črncem priznati vso pravico, da jih drugi izkoriščajo. V tem je vsa razlika med nižanih in njihovih pristašev, jo ondan sklenii, da se bodo začele demonstracije In zborovanja, na katerih bodo pozivali volivce, naj »ostanejo doma«. Ce se bo to gibanje posrečilo, če več milijonov črncev in mešancev ne pojde na volišča oziroma na delo, bo omrtvičeno vse življenje v deželi. To bo svarilo predsedniku nacionalistične vlade in njegovim »čistokrvnim ljudem«, pa tudi izpit zatiranih državljanov Južnoafri- ~i bel+5,: vladajočo Narodno in opozicio- V0Je' Predstavnib-rnCeV w nalno stranko. Zato je več kot * mke spet belce. 0Citn0( ^a je za ogromno večino -------- v ivT- Na MEŠANCE (prebivalstva Južnoafriške unije ške unije. ,D. D. Markovič S* *,kuP*eini ne sme biti pašnim 5 ,rnske krvi! Pod tem - »Preri« iS.,om se bije zdaj srdi->«Uln* kampanja«. Na-«J?a.v^ada Johanesa Strij-»^noviiP1 čvrste roke« — je ^ v®5 posebne komisije, ki everiai v vestno in natančno ,fVno slik0‘ belih ”&ajo T, u Mn°gi ljudje, ki . ..... . s ...... SC GT GOTO Djakartl so študenti priredili velike demonstracije-pod osrednjim geslom »SEATO« — proč roke od Indonezije« Trije ministri bodo po mnenju poučenih krogov razpravljali tudi o priključitvi Velike Britanije k skupnosti treh dežel za proizvodnjo konvencionalnega orožja. Predlog v tem smislu je podal britanski obrambni minister Sandys, ki je nedavno obiskal Straussa, zatem pa tudi Ta-vianija. Povečana proizvodnja in boljši standard Budimpešta, 8. apr. (Tanjug). Sovjetska delegacija pod vodstvom prvega sekretarja KP SZ in predsednika ministrskega sveta ZSSR Hruščeva, ki se mu-j di na Madžarskem, je danes obi-1 skala področje madžarskih pre-i mogovnikov. V centru tega področja Tatabanji Je bilo ob tej priložnosti veliko zborovanje, na katerem je govoril vodja delegacije Hružčev. Dejal je, »da pot do zmage nad kapitalizmom ni v vojni marveč v povečani proizvodnji ln boljšem standardu. SZ noče s svojim orožjem vsiliti socialističnega sistema drugim deželam, noče pa tudi dopustiti — kot tega nočejo dopustiti druge dežele — da se drugi vmešavajo v njihove notranje zadeve. Hruščev Dresu Haag, 8. apr. (AP). Sovjetski veleposlanik v Haagu Kirsanov je danes izročil predsedniku nizozemske vlade Dresu pismo predsednika sovjetske vlade Hruščeva. Menijo, da se je Hruščev' s tem pismom obrnil na nizozemsko vlado, da bi podprla sovjetski sklep o opustitvi atomskih poskusov. Nazadovanje gospodarske dejavnosti v ZDA in nekaterih zahodnih deželah spremljajo s splošno pozornostjo vse države. To nazadovanje kot takšno zanima tudi naše gospodarstvo. V nekaj člankih bomo proučili značaj sedanjega nazadovanja gospo-PWn0 v^_0sebnih izkaznicah na- i darske dejavnosti, stanje in daljnosežnost £1!>ano rto n izKaznican na- u noč in *Evr°Pejcl«, v stra- £0jmsije Pričakujejo poziv JJ°vnepal uf^i od njenega »stro- » a bcxir5lnen-'a je odvisna nji 2a)t]j...yaocnost_ .i,, tega nazadovanja ter pogoje ln možnosti, da bi ga zavrli. Kakšnega značaja je sedanje nazadovanje gospodarske dejavnosti v ZDA, do je kolikšnega obsega lahko naraste in koliko v SVETOVNI GOSPODARSKI PROBLEMI Kriza konjunkture Značaj sedanjega nazadovanja gospodarske dejavnosti v ZDA in nekaterih zahodnih deželah bila prizadeta večina gospodarstva, in da bi preprečili naraščanje cen, inflacijo, letih 1953-1954, ko je bilo v glavnem Namen teh ukrepov je bil, zavreti naval Oba za- investicij oziroma preprečiti večjo krizo. Izvodov (leta 1929 je privatna potrošnja absorbirala 75,6 °/o bruto proizvodov, zdaj pa 64,4 °/o), kar ni ostalo brez vpliva na strukturo proizvodnje, ki se je razvijala glede na potrebe novega velikega kupca -države, ki pa je terjal specifične dobrine oziroma tudi večji razvoj le nekaterih panog. S tem so naraščala protislovja, ki so jih prikrivali z močno ekspanzijo kreditov, ta pa je ustvarjala tudi dodatno akumulacijo in dodatno povpraševanje. Podatki za Zahodno Evropo pričajo o istih težnjah. V deželah, članicah Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje, ^orrusne se niso Koimsnega uuscSo . ------ —- — - , U°- kolibidela ^ zato še ni zna- časa lahko traja, ali je nevarnost, da to prizadeto ameriško gospodarstvo, , u . A z* ed Voiiv v. Južnoafriški uniji; nazadovanje - po sistemu verižne reakcije stoja sta pomenila nekakšno prilagajanje, v ilustracijo tega položaja nekaj dej- sg y obdobju 1950-1955 povečal obseg »Čistokrvnih« hplrpv — neposredno flli posredno prizadene tudi prvi v času, ko je bila končana obnova stevi leta 1956 so v ZDA narasle investicije form{r«n4Q hrutn kaoitala TskuDal z amor- >•>»* „k,° » «oSSo°drJh dežel, privede i. do gospodarstva, M ie bilo prls.deto med v toaurtrij. , primeri« z letom 1K širšega nazadovanja gospodarske dejav- vojno, in drugi v času, ko Je odpadel po- 31 •/„ skupne zasebne investicije za 36 •/«, tš1 novečala za 4 4 »/o in privatna Po h*L,Ur>ije klasificirali ^arnn' nosti? sebni razlog silovite konjunkture, ki jo je dobiekl družb za 28,3 »/o medtem ko se e P°večala 4’4 p Ta vprašanja zanimajo dandanes poli- povzročila korejska vojna. Tokrat so vzroki privatna potrošnja povečala samo za 13*/. j’flvna P° barvi J ? klasificirali samo ,0rtUsiie ,i ,ove kože, »volilne« fs' baru« •L Preverjajo barvo Polti in leso rv^i na vpiaaauja r-- . x « tike in gospodarstvenike, državne organe arugacni. ... . , . „ . Javna potrošnja in kredit sta imela ne- ^ navadno pomembno vlogo pri razširjanju Za obdobje od leta 1953 do 1956 v Za- proizvodnji od 6a,5 /0 na 64,4 /0. Nasprotno, reprodukcije, konjunkture in v usmerje-;ta 1954 pa tudi v ZDA, privatnih investicij se je v istem ob- vanju investicij. Razvoj pod takšnimi po- j ____________________________________________ - - investicijska dejavnost, d ob ju povečal od 13,4 /o na 15,9 /o, med- goji _ potem ko je dosegel določeno ^ž^stilnl,iT) enkrat za zmeraj v gospodarstvu ZDA, marveč v svetovnem veliko povečanje proizvajalnih zmoglji- ‘en? k° se Je delež javne potrošnje (v ica- stopnj0> ko ga ni vei spremljal adekvatni !?8°rije ?i,?5^lvalstvo v štiri ka- gospodarstvu sploh, da bi lahko čimbolj vosti. V tem času so naglo naraščale tako teri odpade več kot 50 ,» na potrebe ob razvoj tržišča oziroma potrošnje - se je a®’ EvJn i ln državljanov: »či- zanesljivo spoznali možni razvoj in povzeli zasebne kot državne investicije; prišlo je rožitve) neznatno zmanjšal od 21,2 spremenil v neposrednega povzročilca Zijate ir, x *belce«, mešance, iz tega sklepe o neogibnosti preventivnih do znatnega povečanja proizvodnje tako v 19>i /o bruto proizvodov. krize. Ni se bilo moč izogniti logiki kapi- ''Žlva n n £rnce. Prva kategorija ukrepov, da bi preprečili morebitno naza- industriji kot v kmetijstvu. Višek je do- Relativno zmanjšanje javne in privatne talistične proizvodnje; že leta 1956 so za- *** i?e Prlvilegije, ostale dovanje v širšem obsegu. Takoj je treba segel ta razvoj približno leta 1956, ko so potrošnje so absorbirale povečane investi- jen številni meščanski ekonomisti govoriti, v«Skih ni.“ najosnovnejših člo- povedati, da so v ocenah sedanjih gibanj začeli govoriti o prenasičenosti konjunkture, cije. Zmogljivosti proizvodnje nekaterih da kapitalizem ni varen-pred krizo. . v!aK' i velike razlike. Eni sodijo, da ne gre za obi- v vrst, SQ bUe zmogijivosti izkori- osnovnih izdelkov v obdobju 1950-1957/58 To nam p0Ve, kje je tfeba iskati vzroke , {1anom anje ene kategorije čajno krizo hiperprodukcije; v sedanj h ščene do skrajnosti še več, pri nekaterih v ZDA so se povečale: jeklo 41,9 /o alu- sedanjega nazadovanja gospodarske dejav- nu3ej0 Ti,uge brezobzirno ka- gibanjih vidijo proces -prilagoditev«, ki osnovnih proizvodih in v industriji'investi- minij 156,9 »/o, sintetični kavčuk 120 /o, le- nosti, in hkrati pojasnjuje, kakšnega zna-kaznuiJ n belca do črnke nujno spremljajo posamezna nazadovanja cijsklh dobrin je bilo čutiti celo pomanj- sovina 73,2 °/o, surova nafta 35,9»/., amoni- fiaja je to nazadovanje, namreč da gre za h Slnejo ok ^letno ječo. Cmci in podobno. Drugi pa menijo, da gre za kanJe (nezadostna preskrba trga z jeklom, lev nitrat 164,7 itd. krizo hiperprodukcije. Seveda se bo ta svojih^ločenih urah za- tipično krizo hiperprodukcije, in to mnenje prem0g0ln) barvnimi kovinami, nenavadno ?kr; rezervatov in se nam zdi pravilno. _ Kaj nam povedo ti podatki? Ti podatki kriza tako po načinu nastajanja kot po dolgi pa so bili tudi roki za dobavo strojev, nam govore o velikanski realni akumulaciji tempu razvoja, po tem, kako daleč lahko ^“oiske i»nKZ'wu*'1“vlce ao Vls0" I To drugo mnenje potrjuje vrsta Kompo- opreme itd.). V številnih deželah je bilo še v tem obdobju, o velikem povečanju po- seže in koliko časa lahko traja itd., razli-n dtllki »„)*• e’ in ker so prl* nent dosedanjega gospodarskega razvoja v posebej čutiti, da je začelo primanjkovati nudbe dobrin pri istočasnem relativnem kovala od vseh prejšnjih podobnih kriz. ravlja*i rase, morajo kapitalističnih deželah. V tem članku bomo delovne sile. Na dnevnem redu so se vrstili nazadovanju zlasti privatne potrošnje, po- Zlasti če upoštevamo vpliv močne državne 3 01:1 naporna dela. očrtali te komponente vsaj v najbolj sploš- restriktivni ukrepi na področju javnih iz- sebno če upoštevamo tempo nazadovanja intervencije in zelo visoko stopnjo koncen-DATI PRAVICO DA nih obrisih. ' datkov in kreditov sploh; instrumenti mo- v nezadostno razvitih deželah oziroma tracije proizvodnje. Ne glede na vse te či- kLBELCI IZKORIŠČAJO I Za novoino obdobje kapitalističnega go- netarne, kreditne, v nekaterih deželah tudi tempo naraščanja neenakomernega razvoja, mtelje. ki bodo vsekakor vplivali na tempo ^ Končni cilj rasnega razlikova- snodarstva ste značilna vn«n in razvoj z trgovinske politike (zniževanje carin) so Ce jih primerjamo j prejšnjim stanjem, m obseg nazadovanja dejavnosti pa je *^j včasih <*lo primitivne, domu podjetja pa se okoristijo] Seminarji za sistematično avu e izobrazbo vodilnega kadra i movih, v podjetjih Zavod za proučevanje organizacije dela ln varnosti pri delu LRS v Ljubljani Je pripravil za leto 1958 program za sistematično Izobrazbo vodilnega, kadra v oddelkih, za kontrolo kvalitete ter uvajanje sodobnih metod v naSa podjetja. Zavod bo priredil ve* seminarjev. Prva dva bosta v maju In juniju. Cilj seminarja ;e, da udeleženci prejmejo sistematičen pregled modernih metod, ki Jih lahko uporabijo v lastnem podjetju. Delo v seminarju bo potekalo po trening metodi s poudarkom na praktičnem delu, tako da bodo udeleženci sposobni uvesti moderne metode v lastnem podjetju. Pri uvajanju pa bodo strokovnjaki nudili podjetjem tudi' stalno pomoč pri reSe-vanju konkretnih problemov v njihovih gospodarskih organizacijah. Program seminarja Je razdeljen v dva dela. Prvi del podaja udeležencem potrebno znanje v obliki treninga s praktičnimi vajami. Ta del obravnava splošna vprašanja organizacije In ekonomičnosti kontrole, metode tekoče kontrole na strojih s kontrolnimi karticami pri obeh metodah. Drugi del seminarja pa usposobi udeležence seminarja za uvajanje modernih metod glede na specifične pogoje lastnega podjetja. samo nekateri. Vzlic takim in podobnim pomislekom pa bodo go- I tovo tudi letos mnogi preživeli svoje dopuste v počitniških doli. NEKDO, KI SE NE BOJI Zdi se nam, da je treba povedati tudi nekaj besed o nekom, ki se ne boji sodelovanja s stro- ostrih sodb. To je tovarna igračk »Mehanotehnika« iz Izole. Ta tovarna je predložila strokovnjakom Centra dva osnutka za igrače, ki jih namerava izdelovati. Takšno sodelovanje je zelo koristno. Strokovnjaki iz Izole pa so celo želeli nekaj več: da bi čimprej izdelali zaščitni znak Centra za otroške igračke, ki bi ga vtisnili na sleherno igračko in ki bi bil jamstvo za kvaliteto in vzgojno vrednost igračke. Ta zaščitni znak so že Izdelali. Zdaj čakajo samo še odobritve. MUZEJ IGRAČK V Centru pravijo, da bi bil že čas, da bi pri nas odprli muzej otroških igračk. Ta muzej bi lahko nudil šolskim otrokom ter pedagoškim delavcem, izdelovalcem otroških igračk in vsem drugim odgovor na vprašanje, kakšne i0račke so nam potrebne. Strokovnjaki so nam pojasnili, da so možnosti za to, da bi v Zagrebu postavili večnadstropno hišo, v ka- teri bi se naselile vse sekcije, ki se v okviru društva »Naši otroci« ukvarjajo z različnimi problemi razvoja otrok. To hišo intimno imenujejo »nebotičnik otroških sanj«. Nikola Polak SIM Življenja na nitki • Lani je bilo na cestah v vsej državi 9198 prometnih nesreč • »Krvni« davek motorizaciji je terjal 738 žrtev, med njimi eno • tretjino pešcev — Tri četrtine vseh nesreč so povzročili šoferji Promet na naših cestah je iz leta v leto večji. Lani je 1 nosti, ki jim prete zaradi P10 naraslo število motornih vozil v primerjavi z letom 1956 za 42 °lo, po približni oceni pa je bil promet na naših cestah lani za 60°/o večji kot leta 1956. Razen različnih vozil iz naše države je lani po naših cestah vozilo tudi znatno več tujih motornih vozil. Vzporedno s povečanjem števila vozil in motornega prometa nasploh pa je porasla, žal, tudi žalostna bilanca neprevidnosti — prometnih nesreč. d Seveda je med ponesreč®to. tudi mnogo kolesarjev |_n1 ^956 meta, Seveda VSAKA DVANAJSTA PROMETNA NESREČA TERJALA smrtno Žrtev nesrečah je bilo laže ali teže poškodovanih 7888 oseb. To je izredno visok »krvni« davek moto- ciklistov. V primerjavi z.,‘j0 kaf se je lani smrtno ponesreči {0. štirikrat več kolesarjev in ciklistov. • MATERIALNA SKODA V MILIJONE sl.;v0 Lani je bilo na cestah v vsej rizaciji, ki pa v glavnem izvira v pr.. pj?ometnih nesrečah Pr8^Jfb ;avi 9198 Drometnih nesreč ki neprevidnosti, ljudje premalo upo- rof1nn nnv^,,nh štpvila smr _(i števajo cestne predpise, neredko pa je vzrok tudi alkohol. državi 9198 prometnih nesreč, ki so terjale 738 smrtnih žrtev, to se pravi vsaka dvanajsta prometna kovnjaki tega Centra in njihovih1 nesreča eno smrtno žrtev. Pri teh 1 I NAJVEČ ŽRTEV MED PEŠCI redno povečanje števila S1‘‘‘jeti, žrtev, vendar ne smemo pf da te prometne nesreče zan \aiii NOVI POGOJI *** .»■« r - . . ^ tudi ogromno materialno ki gre v težke milijone, u . v nesreč311,, bilo Morda je teže razumljivo, da ___________________________ . je med žrtvami prometnih nesreč vsej državi okvarjenih 132f> Tnjli več kot ena tretjina pešcev. Ne- 1547 motociklov, 3655 os_ <$, previdno prečkanje ceste, hoja po avtomobilov, 3938 kamion0 > sredi prometne ulice, opravila na avtobusov in 625 traktorje ■ cesti, vse to so vzroki, da pri pro- teh vozilih je bila s Pr0IJlrjain3 metnih nesrečah tako pogosto po- nesrečami povzročena ma jjnaf' stanejo žrtve pešci. škoda za več sto milijonov jz. Med ponesrečenci je never- jev. Dostikrat te škode ni m jetno dosti — ena tretjina pone- tožiti in jo trpi skupnost. ,jC srečenih pešcev — otrok do štirinajstega leta. »Otrok se je igral na cesti«, »Stekel je čez cesto naravnost pod avto« — taki in po- plačujemo za razvoj motor ^ razen visokega -krvnega" tudi precejšen materialni’ o p Velik del te škode in nesre e ravuusi puu aviu^ *“ latvi in jju* vuim uei ie skouc m lijjdJ ’ dobni naslovi časopisnih poročil bi lahko preprečili, če bi !jeVall nam velevajo, da bi morali otroke zlasti vozniki, bolj uPpS nenehoma opozarjati na nevar- prometne predpise. GOSPODARSKE vesti Se dva, tri mesece ln obala ob morju bo znova oživela , — Zgradili bomo več novih sladkornih tovarn. Ob lanski rekordni letini sladkorne pese so naše sladkorne tovarne le z veliko težavo predelale vso peso, saj Je predelava za okrog 70 •/• presegala normalno zmogljivost tovarn. Ta se ceru na 170.000 ton sladkorja letno, medtem ko so tovarne v lanski kampanji morale Izdelati 235.000 ton sladkorja. S tako preobremenitvijo kapacitet pa ne moremo stalno računati. Po drugi strani’ Je predvideno, da se bo potrošnja sladkorja do leta ie u- j, dvigijiida na 330.000 ton. Zato nujno misliti: na povečanje P nlh kapacitet in ustvariti no, ]etn citete za 160.000 ton sladkorj njtrtJ5j Predvsem bomo pospeSiii ren. .0yr?.r cljo starih tovarn in letos . članovo tovarno v Bltolju, ,tete kapacv„«a P" Razen bomo ustvarili nove /(• 60.000 ton sladkorja. bo treba do leta 1961 zgraditi naj ZA GRADNJO STANOVANJ Kaj določa uredba o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih in upravnih zgradb in o družbenem nadzorstvu nad gradnjo določa uredba, da se take zgradbe lahko grade samo s predhodno odobritvijo predstavniških organov. Ce se gradi upravna zgradba iz proračuna občine, bo moral občinski ljudski odbor prej zaslišati mne-sicer dovoljene, ne bo pa jih mogoče na- nje zborov volivcev. Za upravne zgradbe bavljati iz sredstev, namenjenih za sta- iz sredstev okraja in za upravne zgradbe novanjsko graditev. Taka luksuzna sta- okrajnega značaja bo moral dati predhod-novanja z boljšo opremo lahko občinski no soglasje republiški izvršni svet, za Zadnja leta smo zabeležili čedalje večje gradbeni stroški za posamezne tipe stano- ljudski odbor uvrsti v posebne kategorije upravne zgradbe republiškega značaja pa uspehe v stanovanjski graditvi: v letu 1957 vanjskih zgradb oziroma stanovanj, kak- *zvcn okvira kategorij, določenih z uredbo republiška ljudska skupščina oziroma smo dovršili za okrog 40 % več stanovanj šna oprema se lahko vgradi itd. Upošte- 0 upravljanju stanovanjskih zgradb. Do- Zvezna ljudska skupščina, kot v prejšnjem letu. Uspehi bi bili še vali bodo tudi možnost skupnega izkori- |t^®r posebne kategorije ne bodo do- Tudi zbornice strokovna združenia večji, če ne bi brez potrebe gradili ob- ščanja naprav in zgraditev določenih ko- ločene, bo občinski ljudski odbor predpisal banke itd., bodo morale poprej dobiti so- sežnih in dragih stanovanj z luksuzno munalnih naprav. Republiški izvršni sveti dopolnilno tarifo za izkoriščanje takih giasje bodisi okrajnega ljudskega odbora opremo in dragimi napravami, kar vse in okrajni ljudski odbori bodo občinam udobnejših stanovanj, ki bo obremenje- republiškega izvršnega sveta ali Zveznega presega naše možnosti. Z istimi sredstvi dali o tem potrebna navodila, ki jih bodo vala najemnino. Te posebne kategorije izvršnega sveta, kakršen ie pač značai ti-bi lahko zgradili več manjših stanovanj morali občinski ljudski odbori upoštevati oziroma dopolnilne tarife bodo uvedene ste ustanove. v skladu z našimi razmerami. Nedavno pri izdaji svojih predpisov o usmerjevanju ", 0 20 udobnejša stanovanja v obstoje- Glede upravnih zgradb ki se že erade je tovariš Tito v svojem govora napove- stanovanjske graditve. «h zgradbah kakor tudi za tista, ki se b? republi4 izvršni svet ustanovU komi-’ dal nove predpise, ki naj zagotove hi tre j- Tejj predpisov se bodo morali držati ° ?e s^e» ki bodo ugotovile, ali je upravičena so in cenejšo gradnjo stanovanj. Včeraj pa vSj investitorji, ki grade stanovanja na Novim predpisom o usmerjevanju sta- gradnja določene upravne zgradbe ozi- smo poročali, da je Zvezni izvršni svet področju občine. Da se bodo investitorji n°vanjske graditve se bodo morale, koli- roma ali se lahko brez škode ali brez o tem sprejel napovedano uredbo, ki do- teh predpisov res držali, bo treba načrte , ?r mo^no» prilagoditi tudi zgradbe, večjih vlaganj spremeni v stanovanjsko loča v glavnem naslednje. novih stanovanjskih zgradb prej predlo- , 8® grade. Posebno novost predpo- zgradbo, šolo, veleblagovnico ipd. Te ome- žiti v pregled pristojnemu upravnemu sJ®vljajo tudi pooblastila občinskim ljud- jitve se nanašajo na vse upravne zgradbe, GRADITI MORAMO CENEJŠA organu ljudskega odbora, ki bo ugotovil, odborom glede gradnje tipiziranih ki se grade iz proračunskih sredstev, do- STANOVANJA ali načrt ustreza predpisom, banka pa ne P° Katerih bodo občinski ljud- tacij, skladov za kreditiranje stanovanj- bo mogla prej izplačevati sredstev za odbori lahko zavezali investitorje, da ske graditve ali iz prispevkov, ki jih go- P!*«”. o <«S n. bo dobil, pri- odbore, da izdajo ustrezne predpise in z njimi usmerijo stanovanjsko graditev na svojem področju, upoštevajoč naše stvarne potrebe in možnosti. Graditi moramo taka stanovanja, ki bodo po stroških graditve in po najemnini ustrezala dohod- trdila pristojnega občinskega organa. ZA DOPOLNILNE TARIFE LUKSUZNA STANOVANJA zaupajo gradnjo določenim podjetjem, spodarske organizacije plačajo komunam Ljudski odbor bo lahko tudi zavezal in- in strokovnim združenjem vestitorja, da kupi že zgrajena tipizirana stanovanja, namesto da jih sam gradi, ra- DRUŽBENO NADZORSTVO zen če investitor lahko zgradi stanovanja NAD STANOVANJSKO GRADITVIJO pod ugodnejšimi pogoji. Delavskim svetom Naposled določa uredba še Predpisi o gradnji cenenih in tipizira- gospodarskih organizacij pa so dana ši- družbeno ^^0“^ kom državljanov, za katere se stanova- nih stanovanj seveda ne izključujejo grad- roka pooblastila glede gradnje stanovanj stanovaniske craditve vfaennin nja grade, skratka, graditi moramo cenena nje bolj luksuznih stanovanj, zlasti tam, iz sklada skupne potrošnje. Med dragim sredstev in -Jm? erarlTtvf^ stanovanja, ki bodo dostopna našim delov- kjer lokacija glede urbanističnih načrtov bodo delavski sveti določali kategorijo zorstva Si« ♦ nim ljudem, zlasti tistim z nižjimi dohod- nujno zahteva reprezentativne j še stavbe stanovanj, ki naj se grade, in za koga se noviniskim ^iinnA«™ ^ ki. Občinski ljudski odbori bodo predpisali s posebnimi napravami. Za take zgradbe bodo stanovanja gradila. oreannm predstavniškim tipizacijo stanovanjskil) zgradb in stano- bo potrebno posebno odobrenje občinske- na,f *?,"?; „ , • razPrav- vanj, nadalje površino in prostornino sta- ga ljudskega odbora. Posebne naprave, ki MANJ UPRAVNIH ZGRADB ievaniu stanovinisfcre Fri novanj, ki se grade iz družbenih sredstev, sicer niso predvidene v običajnih tipizi- Da bi se gradnja upravnih zgradb fza ike sknnnnct; tanoYfnj* ta naposled, koliko lahko največ dosežejo ranih stanovanjih, bodo v teh zgradbah pisarne) prilagodila stvarnim potrebam, skimi odbori pri izSai^ te^ir^iMv' manj Stlrl nove tovarne, Slebcjdo f0' rih pa Se nil določeno, KJe po- stavljene. - V industriji se naglo 0 jn pr troSnJa električne energue^gtriJ-jJj moga. Z naraščanjem proizvodnje se Je zadnja c.jeKt^*5jt. povečala tudi potroSnJa energije ln premoga v Ie!ctni,jS Tako Je lani potroSnJa gla £ej energije v Industriji doS6G m Li, milijonov kWh nasproti ,"yCll ‘e j« milijonov v prejšnjih “Vj^eij( Dobra tretjina (37 “/») p metalu, lfl odpadla na barvasto -inKaJ.j); (elektrolize aluminija m vjor 'Lf. kemično industrijo (karbid. miiiJ<^„v kWh, v drugi, pa 6S9 v Drvi so DotroSlll 908 . „/? Je,»nl prvi so potrošili 908 . ge Kiaji1 V teh dveh panogah sKuP« ,i|Hl raba električne energije oOti0 ne, namreč 3,4 milijona 2,85 in 2,40 milijona ton » godi Ltc>r' dveh letih Na drugo mes^ ^j.oOO^p-.. } 110 v c inv m i,- r- moga Je naša IndusttiJ^ja), (predvsem cementna Je lam porabila blizu 9®°- jgti, vega premoga ln lienlt~’ prc^dii' pa še 250.000 ton črnega je koksa ln antracita. v.f lSiilJ<^|ifl>1' strida lani potrosila 9,78 n* jn j W domačega rjavega prem®* ,cn£6ft j.p ta, 1,84 milijona t0" “ domačega črnega milijona ton koksa. Od P črnega premoga so "“"T v predelale 1,24 milijona1«’ v f - Gospodarska so se zaostruje. Napovedi, “f, v m m-spodarska aktivnost v ' ie spet dvignila, se niso sprotno, gospodarska f*” „za tem mesecu Se nadalje Oroii',£nfc Tako se Je na primer P Ul t osebnih avtomobilov na*P go jt> a’rju še zmanjšala za 9 ' ^jov, izdelali le 367.000 avtomoo v m8 (, vlsoko nad pridelovalnimi stroš- nl manjša, kalo in ostali režijski ProHrXezat* r°k, če bi* bilo možno ^ llS h?? 1 ^rSovci zagotovili, ki, ne bo mogel ob glavni sezoni stroški pa so običajno manjši, kar Pridelek dražie Nekatera f °*«0 g° prevzel1 P° ustrez- prodajati niti pod ceno - moral poveča dobiček. Torej trgovci niti,. Oska Brvei-v/%^—1.._ i_ i_.. i nl ceni. se j)0 pogodbeno vezati na trgovi- majo dovolj vzpodbud, da bi skr- _____________ 'no ali opustiti pridelovanje. Stu- beli vse leto za enakomerno in KALKULACIJA PRIDELOVAL- (jjj tržišča bi omogočil, da ob dobro založen trg. NIH STROSKOV povprečni tetini ne bo niti preveč I _ . , Kmetijci radi očitajo industrij- niti premalo vrtnin. Ko bomo' • ne bi mogli uspeha tr-pa'vrtnine skim kolektivom, češ lahko vam, uvedli tako organizirano preskrbo *0^« v^prodajalnah^z živili me^- z iztržkom? Prodana količina naj bi vplivala tudi na odmero pre-jmij in presežka plač. S takim na-! grajevanjem bi mnogo bolj vzpodbujali prodajalce k skrbi za bolj-■ So založenost trga vse leto, kot z i delitvijo presežka plač in premij ; po denarnem prometu, oziroma ustvarjenem dobičku. J. P. Se pa'“t_j..gosP°darstva in zadru- S^delovaH °n4°I3r,atno: pravij°- da dati, kf>r ako težko kot pro- Preveč ne ve- kdaj bo trg brez hlnHii ln kdaj premalo ni skladišč pa vrtnine Mnogi80ie, hraniti daljšo dobo. klepanjpridelovalci predlagajo skrb0 trgaP°g0 ki so blizu mesta. 2e mariborskt f® zgodil°- da le bil ninatw i . g z nekaterimi vrt-Padla 0 založen, da je cena Pa nriH ti Proizvodne stroške ali Pr°dati V sploh gospodarstva ne “ati. niso mogli pfidelka n Poledica prodaje , °dnirr,i 0 ceni globoko pod pro-°valce str°5ki, odvrača pride-’ Qa bi določeno kulturo v gnoju Nl Se dolgo, kar smo poročali o uspelem prevozu 90-tonskega transformatorja s Fale v Ruše — pred dnevi so pa prepeljali v obratni smeri prek jezu hidroelektrarne Mariborski otok okrog 60 ton težak transformator za falsko elektrarno ryv:!™*'y Sem ter tja po Celju in okolici 2ENE, DEKLETA IN DIJAKI ponekod prizidali Se skladišča za pri-v nncTVervriMTCTrTTT 'mri*'A ttm delke 111 garaže za traktorje ln polje- V DliN JI.£,UAJltl deiske stroje. Brez vsega tega mnoge V minuli zimski Izobraževalni se- kmetijske zadruge ne bl mogle do-zonl Je tudi Zavod za pospeševanje volj Intenzivno sodelovati v prolz-gospodlnjstva v Celju priredil v last- vodnJL nlh prostorih 10 teoretičnih ln prak- Prav tako so se tudi v kmetijski tičnih tečajev lz gospodinjstva. Ta- zadrugl v Preboldu že lani odločili ko Je bilo v prostorih Zavoda v vsej za gracjnio novih sušilnic. Najprej zimski sezoni dovolj obiska. Največ so zgradili novo sušilnico in skladi-Je bilo vključenih deklet, potem šee v Latkovi vasi, (tu bodo sedaj poročenih žensk ln celo dijaki ln dl- prizidali še dve 16 kvadratni sušilni-jakinje I. gimnazije so bili tod gost- cl)- v Preboldu so prav tako že lani Je. Slednji so sl predvsem želeli na- jeseni začeli zidati novo upravno pobrati tisto znanje s področja gospo- siopje kmetijske zadruge, kjer sta dinjstva, katero Jim Je potrebno za tudl sugunica in skladišče. Sedaj na-življenje v taborih, ki Jih pripravlja daiiuiejo z zidanjem. Stroški za to njihova taborniška organizacija. K. poslopje bodo znašali skupaj 29 mi- _ lljonov dinarjev. KZ bo v to vložila PREMALO MOŠKE DELOVNE n milijonov dinarjev lastnih sred-STT ,~R stev. Tipske sušilnice bodo letos po- stavili razen tega še v Kapli vasi in Ko smo se v začetku aprila zanl- Gornji vasi, tako da bo na območju mali pri Biroju za posredovanje dela preboldske kmetijske zadruge kar v Celju, kako Je z delovno silo v osem l6kvadratnih sušilnic. K. mestu, smo zvedeli: »Trenutno bl potrebovali za gradbeništvo več sto nekvalificiranih moških delovnih moči. Te potrebe so nam sporočila celjska podjetja. Mimo tega Je znatno povpraševanje za ključavničarji, zidarji, tesarji ln še GOSTINSTVO: VEC BOLJ PRIVLAČNIH IN UREJENIH GOSTIŠČ 2e več let sem gostinski ln turl- za kvalificirane delavce nekaterih gtičnl delavci poudarjajo, da bl mo-drugih strok. Brez dela torej nihče rall gostišča napraviti bolj privlačna, ne bo ostal. Glede nekvalificiranih oziroma Jih tako urediti, da bodo boli žensk Je nekoliko drugače. Le-teh domačna. To Je tembmj nujno, ker Imamo prijavljenih blizu 250. Pose- v turizmu beležijo leto za letom bolj-stvo na Lavi ln Vrtnarska šola bl obisk. Kako to nalogo zadovoljivo zaposlila večje število nekvaliflclra- rešltl v sedanjih pogojih Je seveda nih žensk za poljska in vrtna dela, posebno vprašanje. Vzlic temu pa se vendar prljavljenke tako delo odkla- je odgovorne naloge lotila Okrajna njajo. Slednje torej potrjuje, da šte- gostinska zbornica. Z ogledi gostišč, vilo sicer prijavljenih - tako Imeno- nasVeti ln podobnim skušajo posa-vanlh nezaposlenih - nikakor nl meznim kolektivom gostinskih pod-realno. Kdor želi delati, delo dobi.« pomagati, da store to ln ono za lepšo podobo lokalov, boljšo postrež-KMETIJSKA ZADRUGA bo. da uvedejo nova jedila Itd. Prav PREBOLD GRADI NOVE tako «1^«^ bUblJ-JNIUfc. danjem stanju ne ustrezajo več. V Sirom po Savinjski dolini so že načrtu Je, da bi vsako leto ustrezno lani postavili številne nove ln sodob- uredili vsaj nekaj takih gostišč i nejše sušilnice za hmelj, katerim so celjskem okraju. K. Na festivalu se bodo pomerili ski svet Svobod ln prosvetnih društev. Ob pomoči vseh sodelujočih bo pionirski pevski festival prav gotovo naj-uspelejša množična kulturna prireditev naših pionirjev v tej sezoni. Hkrati pa bo pomenil otvoritev Tedna mladosti, ki ga bomo letos skušali izvesti še bolj množično ln pestro. JG ZA PRAZNIK MLADOSTI sem!« je iznenada ln bes*61!3 zver zatulil Karel ftiajai ,.0 ?tresal prazni žep. Za-mizo, da so za-vit*i j kozarci in s krva-110 sohi i m razdraženo begal hajti tatu*1 Se isti hiP hotel Pest£U te tuleče zamahnil s ko naredite kalkulacijo in sami na podlagi prostovoljnih pogodb, Ukracie]Proti Ivanu. »Ti si mi določite prodajno ceno. V glav- izravnalni sklad ne bo več po-»ja,? Vseh sto tisoči« nem je res tako, čeprav morajo treben. potrli Ka J® Ivan vPrašui°Ce tudi industrijski kolektivi upošte-1 z ustrezno ceno. ki bi krila ^ si glavn ,se PO^P118: . vati stanje na tržišču. Veliko od- stvarne stroške, bl bili zadovolj-»PreteLi Zibal,nf1 stopanj prodajne cene od kalku- nl tudi potrošniki, saj vedo, da m‘rien0 ln sl ip lirane preprečujejo s študijem nihče ne more prodajati blaga doff ara Frančiška ki ie vse tržišča: potreb potrošnikov, mož- p(Xj ceno. Ne bo pa jim treba pla-la mirno sedela poleg Kar- inostl nakupa In proizvodnjo so- geVati vrtnin, ki jih morajo pri-klonj6 Vznemirjeno vstala od r°dnih podjetij. Ce bi tako rav- delovalci ali trgovci zaradi pre-ki jg’ ^grabiia malo Verico, nali, tudi kmetovalci v okolici veliklh zaiog zavreči .Vsako izgu-la, in Peči prestrašeno veka- J 'u ’ Za vratL hja k. L v Srmel vihar kriča-obuPn‘ ^enja. Karel se je raj dr5p?esedel na klop, še zme lo?« ieTo« *ta] pa se je zgodi-^iSlta kn eno vprašala Fran-?°bo ’i« - se 3e spet vrnila v *Ježeš r?° v Praznem žepu. ’či .............. ko pa se je zgodi- Maribora in drugih industrijskih bo je namreč moral na koncu krajev, bi lahko vsaj približno kriti potrošnik, če ne takoj, pa določili prodajno ceno svoje vrt- naslednje leto. nine. Seveda to ne gre brez kme- TRGOVCI SO NEVTRALNI V žalski občini bo pelo na festivalu 12 pionirskih pevskih zborov — Najboljši bodo nastopili na akademiji v Celju — Vsi pa 25. maja na okrajnem pevskem festivalu v Celju - v Pionirski pevski zbori na osemlet- ustanovitev zbora, bodisi da ni uspo- | nih šolah žalske oočine se že od začet- soblj enega človeka, ni prostorov, ali ka šolskega leta dalje pridno priprav- pa časa manjka. ! ... , , - ti* i ljajo na svoj II. pevski festival. Ob Letošnji pionirski pevski festival Pionirski glasbeni festival lanskoletnem skupnem nastopu je so- bo 18. maja v 2alcu, in sicer na pro-■ ■ i “ ; delovalo 7 pevskih zborov s približno stem. V kraju namreč ni tako velikega in druge prireditve 500 pevci. Uspeh tega nastopa Je vzpod- odra, da bl nanj lahko postavUl skupaj | budil še druge. Za letošnji festival je 700 pevcev. Vsi zbori bodo namreč z Na pobudo Društva prijateljev mla-prijavljenih kar 12 pionirskih pevskih nekaterimi pesmimi nastopali skupno, dine v Gornji Radgoni ln ob njegovi zborov z okrog 700 pevci. Nekaj med z nekaj pesmimi pa samostojno. Naj- pomoči pripravljajo v mestu za 1 raz-njimi Je šUrl ln troglasnih, ostali pa so bolje ocenjeni pevski zbor bo lahko nik mladosti pionirski glasbeni fesli-dvoglasnl. Največ zasluge za poveča- sodeloval naslednjo soboto v nastopu val. GlavTie točke te prireditve bo iz-nje števila zborov in pevcev gre vse- izbranih pevskih zborov na akademiji vajal daleč po naši domovini znani kakor prizadevnim učiteljem na mno-iV Celju. V nedeljo, 25. maja pa bodo pionirski pevski zbor na gomjeradgon- glh Šolah, ki so pravilno doumeli po- vsi pevski zbori žalske občine nasto- ski osemletki. K sodelovanju bodo prt- men pevskega udejstvovanja šolske1 pili tudi na okrajnem pevskem festi- tegniU tudi pionirje ostalih šol v ob- mladlne. Ce bo že šolska mladina . valu v Celju. j cim- imela sistematične pevske vaje in na- Seveda bo za izvedbo te manifesta- J stope, potem se nam nl treba bati, da I clje potrebnih še veliko priprav, dela Pred Praznikom mladosti bodo naša društva v kasnejših letih ne bo- ; ln tudi sredstev. Nekatere pevske zbo- pionirji gomjeradgonske občine izved-do imela dovolj pevskega prirasta. ; re z oddaljenih šol bo potrebno pre- u tudl šahovsko tekmovanje ln izbiro Stremeti bi bilo za tem, da bl na vsaki ! peljati z avtobusom. Pripravljalni od- najboljših šahlstov za okrajno tekmo-šoll ustanovili vsaj mali zborček, ki ; bor upa, da bo večino Izdatkov kril iz vanje, bl nastopal ob krajevnih proslavah, ali dohodkov prireditve same. Del sred- , • vsaj na šolskih prireditvah. Razumlji- stev bo prispevala Občinska zveza pri-vo pa je, da povsod nimajo pogojev za i jateljev mladine, nekaj pa tudl Občin- V Dobrepoljah ne bo več primanjkovalo traktoristov naučili tudi ravnanja s traktorskimi priključki. Novi Občinski svet za telesno vzgojo v Gornji Radgoni Je pred kratkim dal pobudo za tekmovanje pionirjev v raznih športnih disciplinah in »med dvema ognjema«. Na vseh šolah v občini se pionirji že pripravljajo, saj bo prvo tekmovanje 20. aprila. P. Poslopje zdravstvenih ustanov _ _ v Lendavi so združili svoja sred- DruŠtVO se resno zavzema za stva Zavod za socialno zavarovanje, Razen potrošnikov tudi kmetije! in zadružniki očitajo trgov- tijskih zadrug in sodelovanja trgovcev, ki oskrbujejo potrošnike. Ce bi imeli pridelovalci zago-, se je špet vrnila v tovljen odkup vsega pridelka, bi cem, da so premalo storili za iz- kl0p Ra se onemoglo sesedla ob prodajali pridelek po kalkulirani boljšanje preskrbe in da niso Ka p Peči. |ceni. S tem bi preprečili ustvar- navdušeni za sklepanje pogodb s Zapili 1 sv°j krvavi pogled janje dobička tistim prideloval- pridelovalci vrtnin. Izgovor nari- v njo.;, cem, ki bi še naprej hoteli Igrati ziko ne more opravičiti tega, da * * * na srečo, potrošnikom pa omogo- doslej ni bilo narejenega skoraj ^°dcerk!,«^an vsa soseska T. pa so se za- “i organi LM. ffilj encev se T^aia ]p r °žil. Nazadnje je H ki je p!,,- stara Frančiška I., “ ^Pustila v kritičnem času 0 kralj Sprva ni hotela P°tem J11* slišati, niti vedeti, »Ko ■ 3e le--* jesWocKarel dajal za pija-P°staii t w9no Pripovedovala na Pa 2aietpJr’/3e Privlekel iz že-Pa, ko ltu ?°P tisočakov, potem Jaj v »en h.otel stlačiti na- J^ko da ’ 3e porinil mimo, kl°p. gj, , Padli na tla pod hiti onit-i Pijan. da tega s^l°nila Neopazno sem se skrila v Skrivaj Pobrala in iz sohnPe1rje:. lzrnuznila sem = varila v u, 3 na dvorišču g .lo denari gn°ja- Koliko je I ,> Snne vem, ker ga g ^ora biti še Prešteti. Denar š Nedavni občni zbor Društva ljudske tehnike v Dobrepoljah je pokazal, da je društvo precej storilo za vzgojo mladega rodu tehnično vzgojo Šolskih otrok. V Zdravstveni dom ln Lekarna, da bodo na področju tehnike. Posebno ta namen je organiziralo pri zp®[a^\1e1pur0Ttri%Tv.dv°p?mi%Tnto hite delavna je bila avtomoto sekcija, osnovni soli v Vidmu in Poni- bo Lekarna uredila svoje prostore.. v Ta je od lanskega leta do sedaj kvah več različnih sekcij. Na teh prvem nadstropju bo imel svoje pisar-vzgojila nekaj nad 50 voznikov se ufe mladi ljudje ročnih spret- ?0emlavn°^g^ motornih vozil. Med temi je ne- nosti, ki jih bodo lahko s pri- ni dom bo zraven uredil higiensko po- kaj traktoristov. Do nedavnega dom uporabili v življenju. Dru- stajo, prostor pa bo dobil tudi občinski so imele kmetijske zadruge v štvo ima težave zaradi pomanj- °edaY suska!hfv^eustrSnh^prosIorih': okolici težave zaradi pomanjka- kanja primernih prostorov in fi- v drugem nadstropju bodo stanovanja, nja traktoristov. Tč vrzel so od- nančnih sredstev. Upajo, da bo- v novi hiši bo sedem družinskih sta- pravili sedaj, ko so vzgojili ne- do dobili letošnje leto del sred- nSr^nvesUcije bodS znaš^-ii min- kaj mladih traktoristov, ki so se stev iz občinskega proračuna. jonov dinarjev. p. govorila o tatvini s<^akovVK Za usodo stotih tl- = 3a#-±«! VSAK 0flN MED SREBROM IN ZLATOM Sredi ograjenega vrta, na stikall-š6u nekdanjega šempetrskega predmestja s sodobno'Ljubljano, stoji nizka siva hiša. Na zunaj vsakdanja, v notranjosti pa blesti. Sončni žarki, ki le redkokdaj prodro skozi ozka okna, se razgube v omamnem lesketanju zlata ln srebra. Rafinerija dragih kovin - ena Izmed treh ln najvefija tovrstna v državi - je za tamkaj zaposlene navadna delavnica. Njih zlato ln druge drage kovine ne mikajo tako kot navadne zemljane, saj se iz dneva v dan »rokujejo« z njimi. V Rafineriji dragih kovin smo se srečali z ljudmi, ki se vsak dan »rokujejo« z dragimi kovinami »Predolgo ste odlašali...« Vsakdanji pomenek Iz zobo-zdravniške ordinacije. -Predolgo ste odlašali, s tem zobom zdaj ne bo treba ...« Ob teh besedah so debele potne srage prepregle pacientovo Selo. Se kratko vpraša- no stehtane količine drage kovine -naj omenimo, da tope »srebro« ln »zlato« rudo hkrati — pretope v posebnih grafitnih topilnikih (posodicah) ob visoki temperaturi (900 do 1100 stopinj) v koksovih talilnih pečeh. Talino, prelito v bloke ali palice, spet analizirajo, saj so v litini nje »z injekcijo ali brez?« ter čez razen zlata in srebra še primesi ba-čas »Odprite usta!« in ... kra, železa ln drugih kovin. Da bl Namesto izdrtega bl pacient slednje ločiti od zlata, potope blo-zdaj rad Imel bleščeč zlat zob. ke ali palice v solllrno kislino, ki pri-»Zanj potrebujete toliko In toliko mesi raztopi, zlato pa se usede na zlata,« še pojasni zdravnik. dno posode. To zlato spet pretopijo v -Največ ljudi prihaja k nam po ziAtn « cm nam novedali v Ra- trolitski kadi še enkrat rafinirajo. zobno zlato,« so nam povedali v Ra- .___ flnerijl dragih kovin. »Stranke prina- “lrleic ‘““1° fo® n °«H SO n V > hišo ? na dvorišče za H-n.lenega v kupu zmrz- \&lnašli Š°P P"***- ® " saSsasi iih ]e 1 l6 Prijavif H»tali denar? Karel er>ih sto xmu 3e bil° ukra' v *Ne vem!°L rjev,‘ Snoj it }, Denar sem skrila _ Vefi dotaknu6 p°tem nisem = J.ila resnico iiiT,0krat je govo' i >0lzvedbah,po natančnih = že jutra r> ^re T‘ tIsti d0n 1 Plačeval zanf(°? 1 in razsiPno m 36 ^di nekaj h r3Z®n tega pa 1 Kazencti , narja posodil, i °Semdesetih +■ x° kra^ Petin- i ^krat v akov> se bo še 1 enatom okri»em razgrnil Pfed = m okrožnega sodišča. | T. F. š šajo razne kovine (star nakit, kovance, staro zobno zlato Iti drugo) ln analitik Jih takoj preskrbi fer določi vsebino drage kovine v zlitini. Kajti, včasih Je kdo razočaran, saj nl vse zlato kar se sveti. Karatnost zlata n. pr. dolod tako, da prineseno kovino pretopimo ter z n.|o podrgnemo po kamnu lltltu, razo pa vzporcflimo s tisto, ki Jo napravi že določen vzorec. Potem kovino še stehtamo ln ob prispevku za raflnacijo stranki takoj zamenjamo za tisto drago kovino, ki Jo želi oziroma potrebuje. Ves ta postopek - ki se zdi zapleten, traja pa ' le nekaj minut - naš analitik ga opravi pred strankinimi očmi. tako da Je bojazen, da bl koga opeharili, odveč.« IZ STAREGA V NOVO S preizkusom na kamnu lititu bo analitik ugotovil karatnost drage kovine v zlitini 24 karatno zlato. 'S kristalizlranjem preostale raztopine ter prek elektror lize pa dobe še srebro s člstoto do 99,95 %. ZLATO MED PEPELOM Primeri, da v topilni peči poči grafitni topilnik so zelo redki, skoraj samo Izjema, ki potrjuje pravilo. Ta »nesreča« se je ne- ..... davno pripetila tudi v ljubljanski Na tem stroju tanijo srebro v rafineriji, kjer je počil topilnik, ŽJco do debeIIne dveh desetink v katerem Je bilo 100 gramov zla- ta. Kaj storiti? Rrž so se znašli, milimetra. Na poti pa je stroj, pogasili peč, potem pa koks zdro- s katerim bodo lahko žico tanili biu Pepel.ora prav do mikroskopske debeline zlata*...” se 1 8 treh stotink milimetra * »SPECIALITETE« troindustrlji; »predelanega« v sre- Cistega zlata v praksi - ker Jo brov nitrat pa galvanizerji, izdeloval-• Preciznost ln točnost sta glav- pač premehko - skoraj nikoli ne cl ogledal in industrija fotografskega na delovna pogoja v Raiineriji dra- uporabljamo. Zato ga v rafineriji materiala. »Ostanek« porabijo za glh kovin. V špeceriji prodajalec spet zlivajo z drugimi kovinami v zlitine. » odtehta količino in Je dekagram več nove zlitine. Tako ima zobno 20 do 22 Poslavljali smo se ze, ko so nam ali manj »malenkost«, tukaj pa je karatov (20 do 22 delov čistega zlata, v Rafineriji zaupali, da Jim največ neznaten spodrsljaj Že »velik greh«, ostanek do 24 Je srebro ali baker), težav (razen pomanjkanja strokov-Zato tudi ni čudno, če drage kovine Posebnost ljubljanske rafinerije pa njakov, ki se morajo temu delu vsi od sprejemališča do tcpilnih peči, pa je zlitina srebra, zlats in paladija, Sele priučiti) povzročajo izrabljeni prek rafinacije in valjarne spet na- imenovana aureopal. Njena najvaž- stroji. No, nekaj novih je zdaj na zaj v sprejemališče, zmeraj znova nejša prednost je, da se zobno tkivo poti, tako da bo tudl topilnlčarjcm tehtajo. Nihče ne sme biti oškodo- nanjo privadi tako kot na zlato, pa pri »zlatih« pečeh v prihodnje delo van ln - stranka mora dobiti točno tudl sicer je v primerjavi z zobnim vsaj malo olajšano, tisto, kar je zahtevala. Sicer bl bile zlatom kar trikrat cenejša. Sicer pa — tako kot povsod — reklamacije na dnevnem redu. In srebro? Čistega, zvaljanega v tudi v ljubljanskem zlatem rudnl- te pot lz starega v novo. Skrb- pločevino ali žico, uporabljajo v elek- ku d£la nikoli do zmanjka.. . -mG 6 ( TELESNA KU L T URA ) SREDA, 9. APRILA^ ŠE ZMAGI NAD NEKRONANIMA TURŠKIMA PRVAKOMA V KOŠARKI Orkan Olimpije ob Bosporu Premagala je tudi Galatasaraj s 76:58 (29:37) in Fenerbakče z 81:73 (36:29) OD NAŠEGA POSEBNEGA POROCEVALCA Carigrad, 8. apr. — M od as por, Fenerbakče in Galatasaraj so v letošnjem turškem košarkarskem prvenstvu dosegli isto število točk. Z boljšo razliko v koših je postal prvak Modaspor, ki je na prvi tekmi za pokal evropskih prvakov podlegel Olimpiji. Mnenja, kateri izmed teh treh klubov je najboljši v Turčiji, pa so še vedno deljena. Kljub temu pa se nihče ne bo mogel izgovarjati, da bi Ljubljančanom predla hujša, če bi naleteli na enega izmed drugih dveh klubov. V treh dnevih, ko je Olimpija čakala v Carigradu na-letalsko zvezo, so namreč jugoslovanski košarkarji premagali še -Galatasaraj (sobota) z 76:58 (29:37) in Fenerbakče (nedelja) z 81:73 (63:29). Vsi trije nekronani turški prvaki so mo- MLADINSKI KRITERIJ Uspeh ruskih tekmovalcev študenta Teda. Le-ta je pobiral | Dvoboj s Fenerbakče je bil izpod obema košema večino žog, pa jema. Tokrat je Olimpija vodila tudi učinkoviti zadetki niso bili od začetka do konca. Toda doma-redkost. čini se nteo predali zlahka. Kljub Toda spet je odločila vzdrž- temu, da je kazalo ob visokem ljivoet V ostri borbi je bilo pre-' vodstvu Olimpije, da je zmaga cej osebnih napak. Igrišče so m d- le-te zagotovljena se je posrečilo rali zapustiti zaradi petih oseb- domačinom ob bučnem navijanju nih napak Ted, nato pa še Sengul, gledalcev znižati na 58:60 v zad-Ali in Uner. Ob tej priložnosti njih minutah igre. To pa je bila je prišel na površje naporni zim- tudi njihova labodja pesem, kajti ski trening ljubljanskih košarkar- spet je nastopil Skrjanc s svojim jev, ki je v Carigradu obrodil nezmotljivim streljanjem od da-prve sadove. Razlika se je vedno leč in razlika v korist Olimpije bolj manjšala. Daneu je prvič do- se je spet povečala. t!Sh „5SV Olimpija: Bajc 3, Skrj.nc 25, “p“ ; 2. Daneu .2, Lokar U. Zadnje tri minute so bile pravi orkan napadov Olimpije in nezmotljivih strelov razigranega Kandus 13. V zadnjih minutah igre je bil težje poškodovan Jel- Janez Skrjanc - nezmotljivi Skrjanca) kl sl je na‘tej tekmi nikar ki^ bržčas nekaj časa n« bo strelec rali tako priznati premoč jugoslovanskega državnega prvaka. Potemtakem je nujna ugotovitev, da je jugoslovanska košarka na višji kvalitetni ravni kot tur pridobil velike simpatije carigrajskih gledalcev. Olimpija: Lokar 18, Daneu 17, Kandus 10, Skrjanc 19, Dermastia 1, Brišnik 9, Jelnikar 2. Na tej šarkarjev v tekmovanju za pokal tekmi ni nastopil Kristančič, pa evropskih košarkarskih prvakov mogel igrati. Pri Fenerbakče je bil najboljši reprezentant Altan s 23 koši. Ognjeni krst ljubljanskih ko- ška. Pa vendar so bile vse tri *udi Dermastia je igral le nekaj je bil uspešen. Toda težke borbe Bukarešta, 8. aprila (Tanjug,. - zmage našega prvaka priborjene, tl*™ IT sinoči je bil končan ix. svetovni mia- pQ ogorčeni borbi v zanje neobi- | P™ tekmi proti Modaspor. vliva upanje, da bodo tudi v pn-dinski kriterij v sabljanju z boji v sab- K • ■ r „trnr,„fpH N„ j, _n | Pri Galatasaraju je bil najbolj hodnje častno zastopali jugoslo- lji. Prvo mesto je osvojil premočno J , ’ učinkovit Ted s 23 koši, izmed vansko košarko v tem tekmova- rnadžarski prvak Zoltan Horvat, ki Je bili igralci utrujeni od naporov j turških ieralcev Da niu nrenrlčllivo nremacal vseh sedem na- r>rvt/wnnia in trrvrtnoi/nih Hnrh ClSTOKTVmn TUrSKin Igralcev pa njU. prepričljivo premagal vseh sedem na- potovanja in trodnevmh borb, sprotnikov. Na drugem mestu le Fran-I vencih turii Turki va- coz Arago, na tretjem pa Italijan Ve- , ampaK so VCasitl tudi lurKl za- cione. I igrali prvorazredno m neverjetno Jugoslavijo sta v tej disciplini za- borbeno ob znatni podpori tem-S« Gumbfnge^ venda^sta ^ /z"- peramentne publike in na zadnji padla že v prvem kolu. Zajc se Je bo- tekmi — tudi slabega sodnika, ril tako slabo, da ni premagal niti I Potek tekme proti Galatasaraj, Sjr^ru^ao'prirflToir.n^;m- W je v Carigradu najbolj popu-Letošnji mladinski kriterij v sab- larno športno društvo, je bil sko-l.lanju, ki je nekakšno svetovno mia- raj povsem identičen s potekom dinsko prvenstvo, je potekel v znaku Mrvrtncrv«- ■ Dlimniia Tudi uspeha sovjetskih sabljačev, saj je ‘f1™* MoaMpor .Olimpija. lUdl ruska tekmovalka zabeiina osvojila del igre, od začetka do sredine prvo mesto v floretu, njen rojak Cer- drugega polčasa. Razlika je bila nkov pa v meču. Uspešni so bili tudi , Dlimniio holi neeativni madžarski reprezentanti, medtem ko le ,v, ,za Dol.J negativni so Poljaki razočarali. Franclja in Ita- razliki V koših, kl se je gibala od lija sta kolikor toliko potrdili svoj 7—15 točk v korist Galatasaraj a. stari ugled v tej Športni panogi. I nnvnri^ni knšnrknrii vpfi- izmed Šestih jugoslovanskih repre- " c®r povprečni KOSarKarjl vec zentantov se Je edino državni prvak kratnega turškega prvak Galata-Miodrag Nikolič uvrstil v polfinale v garaj so zaigrali odlično pod vod-meču in osvojil deseto mesto. Ostali fn .•7v1,x„nri tattirirrv nrplr naši tekmovalci so izgubili že prva stvom ln IZKUSeno taKtirKO preK srečanja. jih je dosegel Ozr 10. I STANE FUGINA idva metra visokega ameriškega Pirc ali Ufimcev Pred dnevi je Izšla prva letošnja i Mimo tega .so v tej zanimivi 8te~ (dvojna) številka Jugoslovanskega Šahovskega glasnika, ki Izhaja v Zagrebu ln ga ureja znarU šahovski publicist V. Vukovi«. V številki 1—2 popisuje Gligorič turnir v Dallasu, Radojčlč šahovski festival v Hastingsu in Rabar troboj Matanovtč : Neu-kiirch : Sliva v Sofiji. V tej številki je tudi sestavek dr. Trifunoviča o poteku conskega- turnirja v Wagenin-gena In propagandnega turnirja v Celju izpod peresa B. Tota. Obvestilo o mednarodnem tumliju v Madridu je napisal urednik. Vsem poročilom so dodane zanimivo tolmačene partije, pri čemer so sodelovali Gllgo-rič,, Djuraševič, V. Vukovič, Rabar, dr. Trifunovič in drugi. BRZOPOTEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V CAST VII. KONGRESA ZKJ Kdo bo prvak Slovenije? Kot smo že poročali, je SZS po-veilla Olimpiji letošnje brzopotezno prvenstvo posameznikov v Sloveniji. Na prvenstvo, ki bo v čast VII. kongresa ZKJ, so prireditelji povabili vse mojstre, 25 mojstrskih kandidatov lin 41 igralcev I. ali II. kategorije iz področij vseh devetih okrajnih šahovskih zvez. Za tekmovanje, kl b< v nedeljo, 13. aprila, ves dan v Sa vilkl JSG vesti o zadnjih domačih in tujih prireditvah. V rubriki »kritika« je urednik mimo drugega napisal krajši sestavek »Plemeniti šah dr. Vidmarja* ln »Pirc ali Ufimcev«. Prvi obravnava članek dr. Vidmarja »Igrajmo šah« v beograjski »Politiki«, v drugem si želi urednik razčifičenje vprašanja, čemu v ruskih ln angleških šahovskih časopisih še vedno zasledimo ime Uflmceva prii obrambi, ki Jo Je obdelal in Jt dal pravo vsebino V. Pirc. STAHLBERGOV KOMENTAR O DVOBOJU SMISLOV — BOTVINNIK Bivši prvak v boljši formi Moskva. 8. aprila (Tanjug). — Glavni sodnik srečanja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Smislovom ln Botvinnlkom, Gideon Stahlberg, Je v komentarju za »Sovjetski šport« po XIII. partiijl izjavil, da bo Smislov zelo težko ubranil visoki naslov svetovnega prvaka. Stahlberg meni, da je Botvinnlk v boljši formi kot je bil lani, ko Je izgubil naslov svetovnega prvaka v dvoboju g Smislovom. Smlslovu bo po neuspelem začetku, tako piše Stahlberg, zelo težko spet dobiti svojo znano gotovost. Stahlberg sodi, da Jo bil lani smislov teoretičnb in taktično bolje PRIPRAVE FRANCOSKIH NOGOMETAŠEV ZA SVETOVNO PRVENSTVO VEDRI OBETI Jugoslavija je najnevarnejša ovira, menijo francoski strokovnjaki Pariz, 8. aprila (Tanjug). - Z redno hitri in učinkoviti. Fontaine je učinkovitim napadom Relmsa in z sam dal tri gole. Drži pa tudi, da so nepremostljivo obrambo Monaca bo napadalci Koubeaux& štirikrat prešli Franclja verjetno dosegla najboljše vso Reimsovo obrambo ln mu dali rezultate ln plasma na svetovnem štiri gole ter tako dvakrat ogrozili prvenstvu v nogometu Junija me- zmago vodečemu na lestvici, kl je že seca na Švedskem. To Je danes od nekdaj glavni rezervoar državnih glavni zaključek nogometnih stro- reprezentantov. kovnjakov v Parizu po četrtfinal-- Obrambni trio Monaca, Albertto, nih srečanjih za pokal, kl so bila Kfilbel in Zitounl, je največje upanje, »senzacionalna dejanja«, vendar s da bo mreža Francozov na Švedskem pričakovanimi rezultati. le malokrat načeta. Posebno še, ker Flniš državnega prvenstva bo naj- imajo »trikolori« na razpolago tri od-boljša priprava reprezentance za Sved- lične vratarje Colonno, Abesa in Reško, pravijo v Parizu. Pozornost tre- mettra, čeprav slednji v nedeljo ni za-nerjev je predvsem obrnjena na Igral- dovoljll opazovalcev francoske federa-ce najboljših klubov. Po kvalifikaciji cije. Relmsa, Monaca, Nimesa in Lensa v V vsakem primeru Francozi sodijo, polfinale so vodje nogometne federa- da Izpopolnitev praznine med napadom cije ugotovili, da so francoski obeti Relmsa ln obrambo Monaca ne bo ve-»bolj vedre« kot ob žrebanju parov lik problem. Polfinalna srečanja za po-pred dvema mesecema v Stockholmu, kal ob koncu aprila bodo tudi osnova V osmini finala svetovnega prven- za dokončno sestavo reprezentance ln stva se bo francoska onajstorica po- poziv igralcev na posebne treninge v merila, kot Je znano, s Paragvajem, maju. Tl treningi, pravijo vodje nogo-Skotsko in Jugoslavijo. Zato šefi re- metne federacije, bodo zasnovani pred-prezentance »trlkolorov« pazljivo vsem na informacijah o taktiki pri-spremljajo priprave vseh tfreh nasprot- prav, kondiciji igralcev ln načinu igre nikov, sodijo pa, da so Jugoslovani treh nasprotnikov v osmini finala, glavna ovira njihovemu moštvu za predvsem pa bodo govorili o moči in vstop v četrtfinale »Igra brez milosti« dobro vigrane enajstorice Relmsa, ki je napolnila mrežo Roubeauxa v Bordeauxu s sedmimi goli ln »železna« obramba manj napadalnega Monaca proti hitrim napadom alzaške enajstorice iz Strass-bourga sta že nakazali okostje francoske reprezentance. Igralci sedanjega prvaka Reimsa, Fontaine, Platoni in Penvem, so bili v dobri kondiciji, iz- sestavi Jugoslovanske storlce. državne enaj- Teki na Pokljuki I m Lr'?raVU,en kof w takrat do 20. ure, kjer bo tudi žrebanje. I Nizozemska Turčijo z Za tekmovanje, ki bo često ni znal izkoristiti premoči, Prevoz Izpred hotela »Jelovica- Luksemburg s 3:1, An . aorila ves dan v Sa- mprifpm ko 1a lani KmUlnv nncphnn -1 j___t _i_____1______... _ « .« • BEOGRAD, 8. aprila (Tanjug). Jugoslovansko reprezentanco za mednarodno kolesarsko dirko Budimpešta — Subotica — Beograd, 19. in 20. aprila, bodo sestavljali naslednji dirkači: Petrovič, Krebelj, Clger, De-Telesnovzgojno društvo »Partizan« lapetro, Vukojevlč (Partizan), Vu-Gorje bo priredilo v nedeljo 13. aprila ksan, Popič, Vojnovič (Šport), Sebe-na Pokljuki meddruštveno tekmovanje nlk, Zidan (Rog), Milenkovič, Cve-v .smučarskih tekih za člane, članice, jin (»Beograd«), Valčič (»Pula«), Le-mladince in mladinke. j vačič (Vlrje«) in Bajc (Odred) 9 Start bo ob 9. uri izpred Šport ho- 1 9 LUKSEMBURG, 8. aprila (Reu- tela. Prijave pošljite na naslov TVD ter). — v nadaljevanju mladinskega »Partizan« Zg. Gorje pri Bledu do nogometnega turnirja FIFE Je Bol- sobote, dne 12. t. m. do 12. ure ali pa garija premagala Poljsko s 4:3, CSR v Šport hotel na Pokljuki v soboto | Avstrijo s 3:0, Italija Belgijo z 1:0, Spanida 2:1, medtem ko Je lani Smislov posebno Bled« je preskrbljen, ln sicer bodo av- 1 Nemčijo z *l:0. ’ S Ja pa Vzh. hovskem domu v Ljubljani, je med v končnicah igral zelo močno In za- tobusi vozili v soboto ob 8, 14 ln 17 ter , • KLINGENTHAL, 9. apr. (DPA), slovenskimi šahisti veliko zanimanje, nesljlvo. Mnogi šahovski strokovnja- v nedeljo dne 13. t. m. ob 8 zjutraj. | Na zadnjem velikem tekmovanju v saj tako kvnl:tetrtega šahovskega pr- kl so bili prepričani, da bo v letoš- Smučarska zveza Slovenije vabi smučarskih »kokih v Vzhodni Nem-v*fils,t.v\Tv hltJ‘ ‘S1"1 že d(>,P ni bilo njem srečanju Smislov prvi prišel vsa društva, da pošljejo svoje tekmo-1 čiji je Harry Glass otvoJII prvo nie-£deti. Na zadnjem Prvenstvu, kl je v vodstvo, zato Je trenutni rezultat valce na omenjeno tekmovanje, ker je sto z 223,5 točke (56.5 m lh 57,5 m) bilo menda odigrano leta 1946, je zma- za njih veliko presenečenje, zaklju- to ena zadnjih preizkušenj v letoš-1 pred rojaki Pfeiferjem, Lesserjem, gal Jože Siiška. I čuje Stahlberg svoj komentar. 1 njem letu. SZS I Recknaglom iitd. Proga za pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« Ena izmed največjih športnih, toda hkrati tudi političnih cij bo pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, kl bomo z njo pro ,re, trinajsto obletnico osvoboditve Ljubljane. Ta velika mno:**<“"“.Soditi ditev bo 11. maja. Seznanimo se s progo, kl Jo bodo morali Pr ,,av. tekmovalci s puškami in nahrbtniki. Pri tem bi opozonll vse H ljence in sploh tekmovalce, da si morajo letos preskrbeti pusKe Je in sicer pri vojaških referentih na svoji občini. Vojni refen®i ^ dobili potrebna navodila, naj udeležencem pohoda presk^r manika!® puške tipa »Mauser«. Le v primeru če bi vojnim referentom 0,0{jg, pušk, lahko pridejo udeleženci pohoda na startno mesto brez u vojnega referenta, da mu Je zmanj vendar s pismenim potrdilom vojnega pušk, Proga »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane« za vse mo)(je » mestnih reprezentanc poteka od starta na Tolstojevi ulici, kl pr _ poljsko stezo mimo Centralne mlekarne do železniške proge ^ ™„vnlni Kamnik, kjer zavije ob progi v smeri proti Kamniku in nato s P o" jne zavojem čez progo po Strojevi ulici na Vodovodno cesto. Z Vooo' jeV# ceste Je pri Klečah speljana po poljski poti na levo, na .jes- ulico, po Djakovlčcvi ulici do železniške proge LJubljana-Jesenice, ^ no ob progi v smeri proti Jesenicam do prehoda čez progo v o'rB.jce čez Stegne in preko Celovške ceste na poljsko pot do Draveljske erj po Draveljski ulici na Vodnikovo cesto, po Vodnikovi cesti v proti mestu, nato po Lcvlčnlkovl ulici, ki preide v ozko P Jicestl> Po tej poti pelje proga naravnost do osamljene hiše na I.edarsI”_ po Ledarski cesti na Podutiško cesto, v isti smeri proti Kosezarn hiše (hišna št. 51), nato desno čez travnik do Drage, ob hiši (bls"“ a40 vilka 59) z zavojem v desno po kolovozu do prehoda čez Glinsclco, _ čez travnik v levo do poti, kl vodi. ob robu gozda. Tekmvalcl boao gp? mm , snierf rali odtod na cesto proti Brdu do mostu, čez most po travniki«_v proti Opekarni, čez cesto, kl vodi v Podutik med hišami do »Ti»»** podmornice«. -(to Ob desni strani tiskarne po stezi čez hrib, lil vodi lia Vrhovce, g dalje ob Jami, kjer izkopavajo ilovico, po hribu navzdol skozi OP« eK ln železna dvoriščna vrata Opekarne čez cesto na Vrhovce ln most v katerega ,ie položen industrijski tir, nato približno 130 m čez travma ^ Ceste na Bokalce, naravnost čez cesto po poljski poti mimo hiše lnnr0go gospodarskih poslopij do železniške odjavnlce »št. 7 — Vič«, cez P p0 Ljubljana-Trst ob levi strani čuvajnice, po stezi do Tržaške ceste. Tržaški cesti bodo šil tekmovalci do bivše mitnice, ob njej na poti, nato levo čez travnik skozi osamljen gozdiček do Malega sje, Ob Malem grabnu v smeri proti Ljubljanici vse do Opekarske c t0 na katero se pride z zavojem v levo ln nato v desno ob hiši št. 54, (| čez most približno 100 m po cesti na Rakovo Jelšo, nato lev° P® nasuti z ugaski, mimo hiše št. 11, čez pontonski mos.t na Ljubija o0 nato približno 180 m po poljski poti ob Ljubljanici z zavojem na o* do Ižanske este. „ato Po Ižanski cesti pelje proga proti mestu do spomenika padHmi 40 na desno po Orlovi cesti čez železniško progo Ljubljana-Karlovaj-ie Dolenjske ceste in preko ceste naravnost do strelišča Strlske * g Slovenije. Po končanem streljanju bodo tekmovalci nadaljevali P" g[ Dolenjski cesti do trgovine »Preskrba«, kjer zavije pot strmo n®* ®uti mimo hiše Rudnik št. 93. nato na desno mimo hiše št. 100 po s,ez‘P,, 0b z drobnim Deskom. kl nreide kmalu v ozko stezico mimo zadnje z drobnim peskom, kl preide kmalu v ozko stezico mimo zadnje veC ovozgrajeno cesto (gozdni kolovoz). Po kolovozu čez “O* proga na Litijsko cesto (mimo hiše, kjer je spominska*^ šča Prošekovim), nato po Litijski cesti do kolovoza, ki zavije pr*J v »v« rivatnvvim^ un^u {JU Liinjsivi tcsil UU nuiuvuiiH| Kl £ovijc /llirTl v levo po kolovozu na cesto ln med hišami mimo spomenika PsJ‘”e«a NOV v Fužinah, nato desno čez most do roba z živo mejo ogr*l,e“aV. prostora umobolnice, ob robu približno 80 m desno, nato levo čez * jl(0 nlk prek Zaloške ceste med hišama štev. 28 ln 4 naravnost čez ieIe. levo progo Ljubljana-Zidani most, približno 100 m čez letališče in nato„noJt ob letališču z majhnim zavojem okoti jame ob robu letališča nBr emat* po poljski stezi dvakrat čez cesto, ki sta vzporedni z Zaloško in ,(a Karlovac na Dolenjsko cesto in po isti poti do trgovine »Freskrba«. se znova priključi poti za vse ostale moške ekipe. -nvi#* Proga za vse ženske ekipe sc prične na Dolenjski cesti pri *r"..tjii »Preskrba«, kjer zavije pot v hrib čez Golovec in poteka dalje po smeri za vse moške ekipe. Vsa proga bo vidno označena. Cilj za vse ekipe bo na Gospodarskem razstavišču, NAGRADE x%. Zmagovalna ekipa v vsaki kategoriji bo dobila naslov lec partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane za leto prehodno darilo Mestnega sveta Ljubljane, ki ga dobi zmagovalna v trajno last, če v treh zaporednih letih osvoji v svoji kategoriji P te, mesto. Člani prvoplasiranc ekipe v vsaki kategoriji prejmejo *• drugoplaslrane srebrne, tretjeplasirane pa bronaste plakete. ge Osnovne organizacije v vseh kategorijah odnosno organizacije, ^e. terih tekmovalci sestavljajo mestne reprezentance, bodo prejele »e narne nagrade, ln sicer prvoplasirane ekipe 50.000 din drogoplasirane ekipe 30.000 din tretjeplasirane ekipe 20.000 din BO L A S S I 29 J£ah£&ina KRIMINALNI ROMAN V enem izmed njiju se je počasi zibala gospa Simpsonova. Kazalo je, da je prav nič ne moti tisti dim. Človek bi ji pripisal osemdeset, morda celo sto let. Bila je lepo opravljena, njeno krilq je*bilo tako, kakor da ga je pravkar imela šivilja v rokah. Ko me je opazila, je vstala. Ne da bi me vprašala, kdo sem in kaj bi rad, me je povabila v hišo. »Dobrodošli, mladi mož! 2e dolgo ni prišel k meni tako lep fant.« Njeno stanovanje je bilo pravi muzej polomljenega pohištva. Med pečjo, razmajano mizo in drugimi deli pohištva je ostalo le malo prostora za gibanje. Starka je pobrala z raslonjača razne predmete in me povabila, naj sedem. Previdno sem se spustil v naslonjač, ker je ena noga sumljivo štrlela vstran. "Ime mi je Jones, gospa Simpson,« sem rekel. ►►Pisatelj sem in bi rad napisal članek na temo »Zločin se nikoli ne izplača« v zvezi s primerom Boba Thomasa. To je zdaj aktualna zadeva, ki bi jo rad izkoristil. Prepričan sem, da bi mi lahko kai povedali o Thomasu Pujsu.« ►►Slišala sem govoriti o vas,« je rekla. Godbenik ste in pri Daviesovih stanujete.« Premaknila se je v naslonjaču in me kar naprej gledala: -Ljudje se preveč zanimajo za Pujsa. Pred kratkim so prišli tisti z žarometi In kamerami. Posneli so mojo hišo, napravili nekaj posrtetkov na terasi, pa tudi mene so fotografirali. Skoda, da se niso za Thomasa tako zanimali pred leti, ko je bil majhen in bi mu to koristilo.« »Gospa Simpson, kakšen je bil ta Thomas?« »Poznala sem ga le kot dečka, kot belega dečka.« »Kako se je razumel z drugopoltimi?« sem jo vprašal, da bi premagal njeno nezaupanje. »Pred mnogimi leti so tu živeli črnci in belci.« »Hiše smo imeli drugo pri drugi, pogosto smo se pogovarjali o marsičem, tudi vodnjak je bil eden za vse. Zdaj pa zahtevajo od mene, naj se preselim. Le čemu, sem jih vprašala. Prestara sem za take reči. Otroci so mi delno pomrli, nekaj jih živi drugod, jaz pa sem sama. Cemu bi zdaj kam hodila? Nihče me ni pfosil, naj grem, ko sem bila še mlada. Ali veste, da sem se rodila kot sužnja?« Nehote sem odmahnil z roko. Ce je to res, sem razmišljal, ji je zdaj vsaj šestinosemdeset let. Nisem imel časa na pretek, da bi poslušal njene zgodbe, čeprav so bile zanimive. »Ali je Thomas ...« sem začel. »Potrpite, mladi mož! Le redkokdaj se pogovarjam z ljudmi. Ali veste, da je mladi Thomas pogosto spal tu, v tej sobi na preprogi ob ognju? Neštetokrat sem mu dala jesti. Suhe veje je nabiral v gozdu in kuril, da sem lahko kuhala perilo, ki sem ga prala. Slab je postal šele, ko je zrasel.« »Kaj mislite s tem .slab’?* »Slab, kakor so slabi vsi belci. To hočem reči. Zadnjikrat sem ga videla nekaj mesecev pred tisto zadevo z May. Neko noč sem zbudila. Nekdo je razbijal po oknu. Edina šipa je šla na kosce. Pred hišo je stal Thomas s kamnom v roki. Bil je pijan kot klada. Rad je pil, vendar ne vsak dan. Stopila sem na prag in ga vprašala, zakaj je razbil šipo. Začel je vpiti: »Pa kaj potem, če sem jo razbil, ti spaka črna!« Nič mu nisem rekla, samo gledala sem ga. Približal se mi je, imela sem občutek, da imam pred seboj norca. Niti trenila nisem z očesom. Nikoli se ga nisem bala. Stopil je tik k meni, potem je vrgel kamen vstran in zaihtel. Jokal je kot otrok. »Mama Simpson,« je rekel, »ali bi mi lahko dali kozarec vode?« Vedno mi je rekel »mama«. Dala sem mu vode, on pa je vzel iz žepa petdolarski bankovec in mi ga dal za novo šipo. Rekel je, da mu je zelo žal. Takrat sem ga videla zadnjič. Jokal je kot otrok.« »Kaj pa težave, ki jih je imel pred tisto zadevo z May?« Iz žepa je vzela škatlico in si dala v nos ščepec njuhanca. »Russellova dva sta bila dobra otroka. Tim včasih pride k meni. Kadarkoli pride, ml pravi, naj se preselim, jez pa vem, da mi je tu najbolje. Thomas pogrej ni imel posebnih neprilik, bil je pač takšen, kot so dečki njegovih let. Le smolo je imel, vsakikrat so ga zalotili. Drugi so bili bolj spretni. Res je, kradel je, vendar samo zato, ker je bil lačen in gol. Ce vas zanima moje mnenje, vam povem, da se je vrnil iz poboljše-valnice slabši, kot je bil šel tja. Spominjam se, da je kmalu po vrnitvi iz poboljševalnice oklofutal Guyevo mamo. Njen mož ga je zato pošteno premikastil. Policija ni ničesar vedela o tem. Thomas je Guyevl mami ukradel srajce in se razjezil, ker ga je javno obtožila.« »Kdo je to Guyjeva mama?« »Zdaj živi na Beach Roadu. Ko sem bila mlada, tam ni bilo ne hiš ne ulic. Vsepovsod gozd. Krasen prostor za piknike, vam rečem ...« »Ali Guyeva mama še živi tam?« «a . Vzdihnila je: »Saj ne daste človeku, ^c* končal stavek. Morala sem pustiti delo " ^ sem bila - ker so me strašno bolele noge ln Potem sem prepustila svoje stranke Guye^jio 1,9 Thomas mi je pomagal. Prevažal je P*., starem kolesu, ki ga je bil sam popravil- * r nfhala delati, je pomagal Guyevi ’ & bili njeni otroci še premajhni. Nekoč pf^ svilene srajce in hotel mamine odjerna* ^ 1 pričati, da jih je ona izgubila. Navsezad«Jc le vse uredilo.« »Kaj dela njen mož zdaj?« v8J * »Slišala sem, da je vratar ali nočni velikem skladišču sredi mesta.« gg J* »Ali se je Pujs še s kom pretepal? ^ še kdo sovražil?« ^ »Samo Guy ni nikoli sovražil Thoma5®^ ga ni nihče sovražil. Niso se zmenili ^ J* »Ali je Thomas kdaj koga z nožem? koga obstrelil? Koga pretepel?« ^ b>' »Ne, ne, mladi mož. Thomas pravzaprav ^ slab. Poznala sem mnoge, ki so imeli tnn_ nejšo mladost od njegove, pa so venda:rmislii5'vS pošteni državljani. Ce vas zanima, kai/r!|v ^ u vsem tem, vam povem, da je napravila napako, ker se ni z njim poročila. Hocejj* Ojegoiv preden se ji je zazdelo, da mora postau žena.« . (t _ Ker nisem vedel, kaj naj bi jo še vp^®jeiri vstal, ona pa se je spet pozibavala v sv sianjaču. »Veseli me, če vidim elegantno ° črnca,» je rekla. »Mnogo perila sem °Prr ’ id ^ oblek zlikala, zato brž spoznam človek > okus za take reči.« Jetnik Slovenija / sap turist biro / putnik Slovenija / sap turist biro ge S K. I 3 j 0 5> 1 d a. TURISTIČNI PODJETJI PUTNIK SLOVENIJA m SAP TURIST BIRO LJUBLJANA obveščata vse interesente, da po najnovejših navodilih za obisk SVETOVNE RAZSTAVE V BRUSLJU ni potrebno več predložiti potrdila SZDL. Zato pozivamo vse, ki žele obiskati SVETOVNO RAZSTAVO V BRUSLJU, da najkasneje do 17. aprila 1958 vložijo prijave v poslovalnicah PUTNIK A SLOVENIJA ali SAP TURIST BIROJA. Ob prijavi je potrebno predložiti naslednje dokumente: 2 izpolnjeni vprašalni poli, u fotografij velikosti 4,5X6 cm, potrdilo, da prosilec ni v sodni preiskavi (izdaja javno tožilstvo) in za moške udeležence od 17. do 45. leta starosti potrdilo pristojnega vojnega odseka o regulirani vojaški obveznosti. ODHOD PRVE SKUPINE IZ LJUBLJANE V BRUSELJ BO 11. MAJA 1958. J* stav Mahler: Simfonija St.1 v(J^4uni 18 m 21. Prodaja vstopnic od 9 do 11 (Simfonični orkester iz Mlneapollsa, dirigira Dmitrl Mttropoulos) — 11.00. ln od 14 dalje. Odprite sprejemniki (spored za Uu- [ bltelje zabavne glasbe) — 11.36 Radijska Sola za višjo stopnjo (ponovitev): Otroci nove Kitajske - 12.06 Mali KINO ,UNIOn«; franc, film »Ljubi-1 koncert solistične glasbe — 12.30 mec Lady chatterley«. Tednik: Kmetijski nasveti - Ing. Ljudmila j skOTil vea svet, predstave ob 15, 1 Haller: Se Je Cas za nabavo piScan- ] 17 19 in 21 Ob 10 matineja istega cev — 12.40 Skladbe Heriberta S ve- fu’ma ___ tela Igra Mariborski Instrumentalni KINO ,;viC«: madžarski film »Stric MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: ”-------- (2 Amerike«. Predstave ob 15, 17, Jugoslovanski film »Lalni car«. 19 m 21 Predstavi ob 10 in 15. KINO »ŠIŠKA«: amer. film »Upor- KINO »LITOSTROJ«: kitajski filtri niik«. Tednik F. N. 14. Predstave »Belolaso dekle«. Predstava ob 20. ob 15. 17, 19 ln 21. Danee zadnjikrat. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od »—11 in od M dalje. O TURIST BIRO / PUTNIK SLOVENIJA / SAP TURIST BIRO / PUTNIK SLOVENIJA DNEVNE NOVICE 'Cv Sloveni.?1“'^Oravstvenlli delav- __________________________________________ _ f, %boto 15 . obvešča člane, da bo bo imelo svoj redni letni občnd zbor “eiav»if«Vj • }• m- ob 8.30 v dvorani v nedeljo, 13. t. m., ob 9 url dopol- DruStvo bibliotekarjev ^'lavslceen lj m- ob 8.3' ,®*4tov. n/nS, £.v Palači Doma sin- ane v prosioran nomrsKe kiljiziiiuv: h ^ občni w va XI1- rednl v Ljubljani, Trg revolucije Vabimo {ravnim »7* zb°r z že objavljenim vse, ki se zanimajo za probleme ln r? ob 20 V7 ?m' ~ v petek, 11. t. m. delovanje slovenskih biibliotekarjev, - 8 občni 5.vorani Klasične glmna- da se občnega zbora udeleže. 1L flvoran! -? r dentlstične sekcije, J°vari]6 .j-.^voda za socialno zava-b°tehniS„ tva 5> Pa občni zbor PBEDAVANIA za socialno zava-nni6n ~"T,“ 5> Pa občni zbcc 6 sekclJe- I Slovenska akademija znanosti In četrtek. io. aprila ob 19.30:' Donizettl: ^Krajevna nrtn« wn » . . . umetnosti v Ljubljani vabi na jav- *Lucia Lammermoorska« Abonma c krale\m oab0r Čatež prosi no znanstveno predavanje ki bo v red H S|aoizaclj8 znobilnsk«,J11} okrajne petek, dne U. aprila 1958 ob 18. uri Petek ,i apr)la ob 18. Čajkovski: DadHh ^ poS1JeJo Benera- v dvorani SAZU, Novi trg 8/1. Pre- »Labodje jezero«. Didaški operni }rateža, ob?i borcev v območju dava! bo docent univerze v Kielu abonma S1„k(>Panl Trebnje, ki niso bili dr. Ulrlch Schaefer. Tema: O nean- Sobota 12'. apr, ob 19.30: Donizettl: ea~_ u.~Krek: Koncerta^tna glasba 0 ra*>iimo zato, ker bo- dertalcih s posebnim ozirom na naj d- ... --------------------------------- - vse nadle borce NOB be v Kranini Predavanle bo sorem- ansambel — 13.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 14 05 Radijska Sola za srednjo stopnjo (ponovitev): V vrvežu prometnih sredstev — 14.85 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Ferencz Molnar: Modri huzar ln Se kaj — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Pojoči kaleldoskop — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Emesto Lecuona: Dan-cas Afro-Cubanas (Izvaja pianist Jose Echaniz) — 18.30 Glasba narodov sveta: Črnske duhovne pesmi — 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih —19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Slovenije Sobota, 12. aprila ob 14.30: Kreft: Claude Debussy: Pelleas ln Meliean- »Krajnskl komedijanti«. Zakljyče- de, I. ln II. dejanje Opera v izvedbi na predstava za nižjo gimnazijo solistov ln orkestra p. v. dirigenta Preska-Medvodo ln osnovno Solo Ernesta Ansermeta — Libreto inter-Trbovlje pretirajo člani Slovenskega narodne- Ob 19.30: Žmavc: »V pristanu so ga gledališča in Mestnega gledališča, orehove lupine«. Abonma O. Pre- Režiser: Mlrč Kragelj — 21.35 Nočna ostale vstopnice v prodaji.) | serenada — 22 15 Plesni ritmi iz Spor- OPERA tlng cluba v Monte Carlu (Almč Ba- Sreda, 9. aprila ob *».30: Verdi-: »Tru-1 rellt s svojim orkestrom) — 23.00— 1 badur« Abonma red B. 23.15 ln 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). II. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 14,00 Iz zaikladnice slovenske simfonične glasbe M. Lipovšek: Voznica — U. Krek: Koncertar^tna glasba »Lucla Lammermoorska«. Abonma za fagot, godalni orkester, harfo ln red U. tlmpane — P. Sivlc: Medjimurska ln Nedelja. 13. aprila ob 19.30: Wagner: kolo — 15.00 Napoved časa, poročila -Večni mornar« Izven In »a po- tn vremenska napoved — 15.10 LJub- deželje. (Vstopnice v prodaji od ljanska kronika in obvestila — 15.25 srede, 9. aprila od 17. ure dalje.) — ib.00 Zabavna glasba. tUšT-' Plavim ritmom ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Četrtek, 10. aprila ob 20: Br. Nušlč: »Žalujoči ostali«, komedija. Gostovanje v domu »Svobode«, v Zg.! SiSkl. ' Frodaja vstopnic v domu ftam »Rob Roy«, avanturistični. »Svobode« v sredo od 18. do 18. ln PoroClU so se: Peter Koplč, 23 let, čuvaj — Pavla Vezjak, 21 let, čistilka; Stojan Cučkovlč, 25 let, strojni ključavničar — Slavica Spdm- *Madam»aprUa ob 1930- Puccini: dler’ 2i let> pletilka; Karl Bregant, ^niiA ^ Butterflv. izven — 40 let, železniški uslužbenec - Tere- °b 2o-' e?°-6o-san: »Ondlna Otta«. ' »M« Strelec. 38 let, uslužbe"*- • r Vanje „ aw: »Pvgmaliion« Gosto- ! GoSnak, 26 let, čevljar — ‘■M? 10 Si™-. bSST Kamnik, 29 let. nameščei Co-čo-s^r^Ondlna^Otta« 1 zida Strelec. 38 let, uslužbenka; Ivan _ • 1 x^vljar — FrančiSka nameSčenka; Leo-l^-odal^ aprlla o.b“l5.'30: smetana: P°ld Benko, 25 let, avtomehanik -°b 19: Red 2IS. " v četrtek od 18. ure dalje. Sobota, 12. aprila ob 20: Br. Nušič: »2alujočl ostali«, komedija. Večerna predstava. Izven. Nedelja, 13. aprila ob 18: Br. Nušlč: »Žalujoči ostali«, komedija. Popoldanska predstava. Izven. Ob 20: A. Koren: »Ambasador«, veseloigra. Večerna predstava, izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezervacije telefon 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2 Četrtek, 10. aprila ob 17: V. Clny-bulk-P. Dežman: »Igračke na cestah«. Sobota, 12. aprila oto 17: L. Novy-V. Taufer: »Mojca in živali«. Nedelja, 13 .aprila ob 11 in 15: J. Pengov - N. Simončič: »Zlata rt blca«. IZ 2£LCfl KINO »2ALEC«: italijanski barvni film »Simfonija ljubezni«. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO »ROGAŠKA SLATINA«: amer. film »Velika ura«. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, B. aprila ob 20: E. Harris: »Molčeča usta«. Red: Sreda in Izven. Četrtek, 10. aprila ob 16: E. Harrisi • »Molčeča usta«. Red: LMS-IL Petek, 11. aprila: zaprto. Sobota, 12. aprila ob 20: E. Harris: »Molčeča usta«. Red: Sobota ln izven. Nedelja, 13. aprila ob 15- E. Harris: »Molčeča usta«. I*ven ln za po- m- ned zis 1 LJudmuia Ocvirk, 20 let, prlikroje- Resljeva cesta 36 Ponedeljek, 14. aprila ob JO p. Hamll- VaWov »Pygmalion«. Gosto- vulkajAlbert Lončarič Mleteiek- NedelJa 13 apPlla ob 17: w, Karsch- -ton -Plinska luč«. Izven. RuMh. 1 trov arijec — Matilda Gobec, 27 let, , Jp'„ov. .Težave Peteršilj čkove Opozarjamo vse obiskovalce naših . »Unrt„ Klun I nameščenka; Martin Lorenčič. 29 let, | mame« predstav, da se prlčno predstave ob ameriški b.™,i oinem ! delaYe5 ,- Luc«ajiTertak„ M le_t, go- Prc<]a]a vstopnic vsak dan od tor- točno napovedanem času. Ker vsako 1 zamujanje moti predstavo naprošamo obiskovalce, da se drže točnosti. KINO PREŠERNOVA DRUŽBA OB KONCU LETA BODO ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za redno članarino 320 din pet za 550 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je MOJ VRT ^ amJSS. h,™,, ! delavec - Lucija Teržak,, 20 let, gol ■ SSJJi vstopnic vsak dan od torni 'Parti^ 'pralcev« pomočnica; Raimund He- ka ^alje (razen nedelje) na upravi, ^a »pJ?AN,: franc, barvna ko- ■ !?& ^1 aLblč" Re*^eva c 36■ (telefon 32-020) od ^^Pot v raj.. ba™» stroii^kllučavnftar — Arui' ■*>!*. P? .“St Knjiga »MOJ VRT«, ki jo je spisal inž. Ogrin, bo uporaben priročnik ne samo za tistega, ki na majhnem vrtu goji zelenjavo in cvetje, marveč tudi za vsakogar, ki je ljubitelj sobnih rastlin v svojem stanovanju. Knjiga bo obravnavala v splošnem delu vrtna tla in njih obdelovanje, vrtno orodje, zaprto gredo, razmnoževanje vrtnin in njihove bolezni in Škodljivce. V posebnem delu pa bo opisano pridelovanje zelenjave in okrasnih vrtnin (lončnic enoletnic, trajnic ter okrasnega cvetja in grmovnic). V tretjem delu pa nas avtor seznanja z ureditvijo vrta. Knjiga bo imela tudi 16 strani slikovne priloge. Pohitite' z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljani, Erjavčeva c. 14a. N sar' 23 let, strojni ključavničar — Ana1 FMeriek, 21 let. šivilja; Franjo Jager, 22 let, strojni ključavničar — Majda Strmšek, 29 let, tkalka; Valter Lamut, 26 let, strojni tehnik — Marija Hrašan, 27 let, trgovska po- pri gledališki bla-, »PTUJ«: nemški »Fanfare ljubezni«. čmo-bell film DROBNI OGLASI 0vi ^ovenski grobovi v c, na tujem ............ star 7®« ,nau so umrli' Franc Hri- močnica; Jožef Nerat, 24 let, strojni r®ntJakobu ***• doma lz Soteske pri ključavničar - Avrellja Mukenauer, hoil Poruši,.0*3 Savi- Katarina cnnte ilet, tkalka; Albin Lampret, 22 ______ ________ OoiQfrl Sorfrlžlrt 6? let' doma lz G1<>; 1'1Ji»taVnnatila7ka vo{1k1ia ' 11 aprila“Sb"ir' iT^iTL^gar- osebno ali pismeno Bn o stara 7« 1 J°siplna Polc, roj. "avijalka votka, fantje pod vodstvom Siliva Šoštanj. »t., ®u{kl na 'et, doma lz vasi Sleme . Tomšeta z veselim sporedom. HRASTOV PARKET, £ 2ulet; ^°*e Koren^»tar0M^^et! r^pc^iet kMuia™^; - ReE^ Nedelja, l3.__aprtl. ob_l«: Radovan aražlM let- don^a ^Lojze Henlkman, 8Ca a«S2?a Podklanca pri So-let, dom 1 Cl{. r°J. Ogrizek, Je Sfk, doma f,lz,Matenje vasi: Jože v lS>«>J, od koder felc i11- stara r, , ° leta 1013'. Helena *Wer°l- Kapus ' ln Ljudmila Kna-LVasl Prt tl«? a 53 let- doma lz b8m \Zen naSt?M?ov,Jlcl-oa nA,«arej p®4!11 so umrli: v Stra- Jom5?iCOtI 1* aS?- ?,tar 72 let' doma istar 43 enl1o; Franc Jožef *“ *6t. rOlPn It I« if1^ .tert-«ru°fn' v Ameriki, in d°rna iSlovenii^v i et’ doma ne“ Negova |£MlhjLaV^- -U ,anez Ark0, V JSena, dom= .na Do,en1skem, in ^eHk1 Marti? Jz LoSke«a potoka. ?rani .Pal na l?-, en- doma lz vasi rošec, 23 let, ključavničar — Regina Gomboc, 22 let, predlca, Jožef Bab-šek, 21 let, avtomehanik — Helena Kermavt. 22 let, trgovska pomočnica; Mllo-rad Bojanovlč. 27 let, avtomehanik — Marija Pečnik, 27 let. kom predstave SaJnl VEST! IZ KRANJA PRE9ERNOVO GLEDALIŠČE . Sreda 9 aprila ob 16: F. Goodrich- MESTO KAPELNIKA godbe na pihala Hačkett: »Dnevnik Ane Frank«. In 3 klarinetiste razpisuje godba Igra v dveh dejanjih. Gostuje DPD Tovarne usnja Šoštanj. Prednost Svoboda lz Stražišča. Za šole. ‘majo samci. Ponudbe dostavite " -* na tovarno usnja - d , rabljen, 80 m*, _________ kupim. Ponudbe pod »Format«. Gobec: »Planinska roža«, Opereta PREKLICUJEM veljavnost uradne i*---------------podolgovate — na v treh dejanjih. Izven ln za podeželje. KINO SVOBODA«: prem. amer. barv. vistavislon filma »Nevšečnosti s Ha- štamplljke ime Kmetijska zadruga z o. Struge. Svarimo pred zlorabo. delavka; Maksimiljan Kruder, 21 let, rtT“ « ^dstava ob 20 brusilec - Ana Budja, 17 let, ple-, rijem« Predstava ob 20. tllka. Z BLEDA f ran#* na , *• a°ma iz vasi *a>. V tiren, star w <5nJskem- v Elyju ‘et. doma iz Dom- «at>l c?tma s b! ^>OJi 7 Za8°rJa ob Marija LeehJčar. 27 let, «s1 5°rna I prlnefieirt„ a doma ,z Dom" Prani,,^ SpodniL V teni J a Štrukelj, aomk">'u r«2re Loke Prt Krašnll V med. sestra - Ireno; iiona muci. Cltv? 12 Spm^6 Juvan, star 71 let, 24 let, delavka - Ttbora; Terezija h BH.Jo«t)ekwPo,šnlka- V Homer Tič, 24 let, gospodinja, Cigonca -Al0f,ttnje ^?kl®'a. star 69 let, doma Irenco; Zdenka Zagajšek, 29 let. »<►•*!» '* lesenic In okolice Zdravniška dežurna služba od <. aprila do 11. aprila. Zdravniško dežurno službo na Je- Rodile so: Terezija Verčko, 291 ktno o^(SSi)>Ut^vanl« — »BLED«: ameriški film — drama Branka; Hel^tna^Kašan, 22 le”,^ia- prtde zima«. Predstava ob 17 meščenka — Roberta; Olga Bertoša, ,ln 23 let, shemalka — Milenko; Marija Joha, 28 let, delavka — Zorico; Pavla Jug, 35 let, gosp. pomočnica, Jesenice — Edvarda; Kornelija Kralj, 25 let, med. laborant — Stojana; Apolonija Lorenčič, 29 let, učiteljica. Ruše — Aleša; Angela Mire, 30 let, senlcah Ima dr. Alojz Jenko, cesta med. sestra — Ireno; Ilona^ Muči. Bratstva In enotnosti. KINO »RADIO«: kitajska, film »Prehod *lol,'.;“‘Je Dri "'J *et, aoma preko Jangce«. Predstavi ob 18 in 20. wJ3ya Korn*««11- V Vandlingu rentg. tehnik — Cvetko; Antonija »PLAVŽ: zaprto RaU 0 1* Sln„.i?! r°J. Kušar, doma od Zlenar. 26 let utlužb. — Vando: Ida »ŽIROVNICA«: angleški barvni Arml Karlo Der- 1 Umek, 34 let, računovodja — Janeza; , fiim »mož, ki Je ljubil rdečelaske«. -■j 1«. ’ v.-nicamV r”“*a lz Zagorja ob Marija LeshJčar, 27 let, čistilka — , predstava ob 19.30. I(0„et' doma Janez Meznarič star I Smiljo; Elizabeta Gosak, 34 let, go-I »DOVJE«: francoski film »LJubl- flo>lneSta,rr ® let ■C' V Prtceu Janez I spodinja Froleh - Slavico; Olga - .. . _ . . f® •če mec Lady Chatterley«. Predstava star V Hohnv« oma iz Poljanske ; Gajzer, 43 let. gospodinja, Ruperče ob 19. boom!4 le‘. dom« .nu M«tevž Hribar. - Eriko; Marija Hergan. 27 let, go- VPCTl 17 TKROOTI 1 Vrh^.u Jurll p2? j Mengša, v Rose- spodinja, Strgojnlca — Marijo; Jo- : Vnii 11 1 /• I nOUVCliJ vrhwT Jurtj p“ Men; _____ . »tat, V RidRe’«?nnS 74 ,et' doma z *efa SlhJ,82 let, domif Marija Drčar. Orel »u^vom sail?,V Jo*e Ribnice. V Cie 20 let gospodinja - Cvetko; Angela clnemascooe fiim ?tar.70 L«, V La Jenčič, 29 let, gled. Igralka - Sama; cme^scopefllm 36 let, upokojenka, Ireno- Ivanka Kek, iJoi„“ Jože Mano«! 3lsr ™ let. V La Jeneic, let, giea. igrama — a (Ka2”a Brenantua®J "t., star 76 let, ln Angela Gabrovec, 25 let, kmet. a) Ivan n,^5ra M let- v Alberti lavka — Borisa; Ivanka Goriča ®*rai, Krškem v n doma iz Nove i let, pleskarka — Olgo; Wita st«r 77 u* J^^portu Antoni 25 let, tekst, tehnik — KINO »DELAVSKI DOM«: amer. barvni s stereofonskim de- zvokom »Desireč«. Goričan, 20 ^ S0B0TE '°rka *-ar 77 u* ‘u«cportu Anton i *C2i y TamV L a?ma tz *užem- 1j. ™ Pa Atttrtn CtonnnnM I List Marta Grua, Bojana. 1 ,et. doma Anton Strancar. Umrl le Henrik Gaube, ^ Planine pri Vipavi.' upokojenec. 'zdajs 72 let, KINO »MURSKA SOBOTA«: poljski film »Kanal«. Predstavi ob 17.30 ln 20. ELEKTRARNA OŽBALT v gradnji sprejme gradbene inženirje in tehnike Prejemki po dogovoru, družinska stanovanja bodo na razpolago v letu 1959. Nastop možen takoj. Ponudbe z življenjepisom dostavite do 25. aprila 1958 na naslov: HE Ožbalt v gradnji, pošta Ožbalt ob Dravi. RAZPIS RAZPISNA KOMISIJA UPRAVE ZA CESTE LRS razpisuje naslednja službena mesta: Pri Upravi za ccste LRS v Ljubljani: pravnega referenta v pravnem oddelku uprave — Pogoji: pravna fakulteta z diplomo in praksa iz upravnega in premoženjskega prava Pri Tehnični sckcijl Celje: pomočnika šefa sekcije In obenem Sefa tehničnega odseka. — Pogoji: tehniška fakulteta (gradb.) s prakso v nizkih gradnjah tehničnega (geodetskega) risarja z nižjo strokovno izobrazbo Pri Cestnem nadzorstvu Radmirje: pisarniškega uslužbenca z nižjo strokovno izobrazbo Pri Cestnem nadzorstvu Šoštanj: pisarniškega uslužbenca z nižjo strokovno izobrazbo Podrobnejše informacije daje na željo Uprava za ccste LRS v Ljubljani, Beethovnova 10, oziroma Tehnična sekcija Celje. 1348 *a Časopisno-založniško podjetje -Ljudska pravica-. Ljubljana Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, tel. 20-507 in 22-821 - Kul-•Pitarjeva 6/III tel. 31-357. - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 in 22-492 — Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, Poslovalnica na Titovi cesti 19, telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — PoStni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini —- r: ;'•••• rž lahko zaspijo sroj hote ali ne-po večkrat. Sta-tako kot otroci pogosteje. SREDA, 9. APRILA 1958 KAMIKAZE • Čeprav je bila japonska mornari a proti koncu druge svetovne • vojne že povsem uničena, se ameriški mornarji niso nikjer • čutili na varnem. Nanadall so jih samomorilski piloti, tiko ime-® novani kamikaze, ki so se < letali, polnimi eksploziva, spu-3 ščaii na ameriške ladje in jih ničevali. Beseda kamikaze po- • meni »sveti veter- in so z njo pred stoletji označevali tajfun, • ki je uničil osvajalsko korejsko ladjevje, pred napadom na • Japonsko. Drobne ZANIMIVOSTI USTANOVITELJ MUZEJA UMRL V Parizu Je pred kratkim umri v 82. letu dr Paul RIvet. ustanovitelj znanega pariškega antropološkega muzeja (Mu-»če de 1'Homme). Zložljivo mizo za likanje si je izmislil neki francoski mizar. Eden naših posnetkov kaže gospodinjo, ki je mizo zravnala in spodaj porinila zapahe, da jo držijo v vodoravnem položaju, na drugem pa vidite zloženo ploščo in omarico z likalnikom Čeprav sodobni Japonci niso nič kaj vojaško razpoloženi, iz njihovega življenja še ni izginila beseda kamikaze, le njen pomen se je nekoliko spremenil. S tem \7 azom označujejo zdaj šoferje taksijev, ki jih je po podatkih prometne policije v japonskem glavnem mestu okoli 13.000. V mestu z dobrimi osmimi milijoni prebivalcev zavzemajo taksiji približno štiri odstotke vseh motornih vozil, povzročajo pa četrtino vseh prometnih nesreč. Povprečno deset ljudi dnevno umre ali je poškodovar'h pri nesrečah, ki jih povzročijo v Toldu šoferji taksijev. Na prvi pogled se zdi, kakor da so to slabi šoferji. Pa niso, saj je znano, da so Japonci splošno zelo dobri vozniki motornih vozil. Na Japonskem ni zasebnih taksijev. Zakon tega ne dovoljuje. Vsi taksiji so last družb, ki jih je precej. Šoferji taksijev prejemajo plače, Id znašajo približno deset dolarjev mesečno. Kdor noče izgubiti dela, mora izpolniti dnevno normo, se pravi, zaslužiti povprečno 25 dolarjev, oziroma pre- Potniki čez Atlantik Po podatkih združenja ladij za čezoceanski promet so na 28 potniških linijah prepeljali v prvem četrtletju 1958 iz Amerike v Evropo 55.000 potnikov, torej za 13 odstotkov več kot v istem obdobju 1956. leta. Gostota atmosfere Zaradi prenaporne službe in slabih delovnih pogojev | zagrešijo tokijski šoferji taksijev največ prometnih | nezgod voziti 320 km. Družbe povečini zahtevajo od svojih šoferjev 24-urni delavnik, naslednjih 24 ur pa so šoferji prosti. Pri drugih | družbah presedijo za krmilom povprečno vsaj 18 ur. Nič čudnega torej, če pride zaradi preutrujenosti šoferjev do Številnih prometnih nezgod. Po izjavah mnogih šoferjev ni mogoče izpolniti norme, ne da bi voznik hkrati upošteval svetlobne in vse druge prometne znake. Kot drugi vzrok za številne prometne nezgode omenjajo ugotovitev, da šoferji taksijev večinoma uživajo mamila, s katerimi skušajo premagati utrujenost In zaspanost. Japonski prometni strokovnjaki menijo, da bi se število prometnih nezgod znatno znižalo, če bi zakon določil za kršilce prometnih znakov ostrejšo kazen. Sedanja zakonska določila pa ne predvidevajo skoraj nobene kazni, ni pri prometnih nezgodah človeških žrtev. Vozniških izkaz- 1 nic ne jemljejo, ker bi to pome- fš nilo katastrofo za šoferja in nje- || govo družino. Jr.ponskl tisk široko obravnava §j to vprašanje. Policija bo zaostrila ff nadzorstvo nad vozniki, ustanovili g so civilne posvetovalnice za zni- = žanje števila prometnih nesreč, || taksijskim družbam pa so zagro- s zili, da bodo izgubile monopol, |f ki ga zdaj imajo, če zaposlenim s šoferjem ne bodo izboljšale de- §f lovnih pogojev. Dvorogi nosorog V nekem kitajskem muzeju so j razstavili okostje dvorogega nos o- §= n ®a, o katerem menijo, da je M izumrl pred 20.000 leti. Njegove s fosilne ostanke so našli pri ko- §j panju temeljev za tovarno v za- g hodnem delu pokrajine Hejlung- g kjang. , Lokomotiva na plinsko turbino V tovarni Dieselovih strbjev g ^, bliz Moskve gradijo lokomotivo gZa evropske oči kaj svojevrsten — In seve nerazumljiv ^ na plinsko turbino. Dvodelni stroj g pogled na napise nad vrati v tokijskih ulicah, zanimivo Pa l’|jj bo imel 6000 KM in bo zmogel gmorajo lastniki trgovin in delavnic redno čistiti razen P*° hitrost 100 km na uro, uporabljali §f pred hišo tudi polovico cestišča pa ga bodo za tovorne Vlake na limitu milil, IIIII llllllllllllilllll' progah z velikim vzponom. TONI ZA VSE Po filmu o Toniju Sallerju, znanem avstrijskem smučarskem mojstru, 1e Izšla knjiga o Toniju Sailerju vrsta pložč z ijjegovlm Imenom, kravate Itd., nedavno pa so na Dunaju ustanovili tudi klub »Toni Satler«. Članstvo sestavljajo samo ženske, klub pa se imenuje »Naš TonU ... ORKESTRI NA RAZSTAVI Zveza mladih belgijskih godbenikov Je sestavila osem mladinskih orkestrov. k| bodo letos julija nastopili na svetovni razstavi v Bruxellesu. VODNJAK IZ LAZARJEVIH ČASOV V vasi Lukovica blizu Svl-lajnca vaščani še vedno hodijo po vodo k vodnjaku, ki so ga — po ljudskem Izročilu — Izkopali na ukaz krieza Lazarja. Pravijo, da Je knez Lazar tam ustavil vojsko da si Je oddahnila. Ker v bližini ni bilo vodnjaka. Je ukazal vojakom, naj ga Izkopljejo. Oblo-1111 so ga s kamenjem, Id so ga prinesli iz vasi Gložana. Ameriški znanstvenik na Smit-sonovi opazovalnici Theodor Štern je dejal, da so Imeli ameriški letalci doslej napačne predstave o gostoti zraka v velikih višinah. To Zadnje čase gradijo v milanski .^fovil pri proučevanju po- akolicl za poskugnJo nenavadne datkov o gibanju umetnih zemelj-1 - , .... ,, , skih satelitov. Štern pravi, da je e h,s*ce’ k* se Jlh Je *a" zrak v višini 360 km 14-krat go-,rad* zunanje podobe že prijel stejšl, kot so menili doslej. * vzdevek »mušnice«. Časniki po radiu? V Ameriki in tudi že v nekaterih evropskih deželah se najdejo ljudje, ki menijo, da časniki ne bodo vzdržali tekme z radiom in televizijo. Nemci, Id skušajo včasih biti večji Američani, kot so pravi, baje že dlje časa proučujejo možnost, da listov ne bi več tiskali na rotacijskih strojih in Jih prodajali po trafikah, marveč; bi jih po' radiu pošiljali na’ naslove naročnikov. Pred kakimi dvajsetimi leti so v Ameriki izdelali sistem brezžičnega prenašanja časopisov. Naročnik montira na svoj sprejemnik posebno napravo, ki ponoči sprejema znake oddajne postaje in jih črko za črko prenaša na papir. Zjutraj vzame bralec iz naprave list, na katerem so tudi slike. Naročniki v odročnih krajih so pozdravili to metodo, toda ko so velike ameriške tiskarne začele prevažati časnike z lastnimi letali, ni nihče več mislil na novi sistem. Prevoz z letalom je bil cenejši od sistema s faksimili, pogosto pa tudi hitrejši. Odtlej Je minilo dvajset let, v tem obdobju pa je tehnika napredovala tudi na tem področju, j Faksimile, ki tako niso bili za množično uporabo, so nadomestili drugi, sorazmerno preprostejši in hitrejši sistemi. Po enem izmed njih prenesejo po radiu v nekaj sekundah celo stran časnika. S televizorja se ta stran projektira na fotografski papir. S postopkom suhega razvijanja je mogoče posnetek v nekaj minutah spremeniti v normalno časopisno stran. Nekaj nemških časopisnih koncern. v razpravlja o možnosti, da bi radijskih listov ne izdajali le enkrat dnevno, marveč vsako liro. V Frankfurtu so pred kratkim ustanovili -Združenje za nova pu-blikacijska sredstva«, ki bo nenehno spremljalo tehnične dosežke na področju radijskega tiska. Prve ure zares Nekaj novih ugotovitev o spanju spimo 9 Pogosto slišimo, da je spanje • pred polnočjo bolj zdravo in • koristnejše od spanja po pol- • noči. Najnovejše raziskave ka- • žejo, da to ne drži. Znanstve- • niki so ugotovili, da je spanje • najboljše in najtrdnejše v pr-9 vih urah, potem ko ležemo k • počitku. Medicinski strokovnjaki so merili možganske valove z encefalo-grafom, ki zaznamuje slabotne električne praznitve pri možganski aktivnosti. V prvi uri spanja teh valov skorajda ni, kar pomeni, da možgani počivajo. Sele po dveh urah se valovi spet pojavijo, po osmih urah pa začno delovati, kakor da je človek buden. Ljudje pravzaprav, spimo v pravem pomenu besede le prvi dve uri, vse drugo pa je dolgotrajno dremanje, pravijo strokovnjaki. Znane so številne anekdote o velikih znanstvenikih, politikih in Zaradi premije ga je zadela kap Maurice Paget lz Pariza je zadel na loteriji 40 milijonov frankov. Ko je izvedel to novico, je dobil srčni napad ln umrl. Tudi njegova žena se je močno vznemirila, vendar ni bilo posledic. Nekaj dni poprej je rekel lastnik izžrebane srečke: »Kdor je revež in dobi loterijsko premijo, se ne sme vznemirjati. Ce bi jaz dobil milijone, se ne bi prav nič spremenil moj način življenja.« vojskovodjih, ki so le malo spali. Napoleonovi biografi pravijo, da je imperator spal le štiri ure dnevno. To ne drži, pač pa je točno, da je vstajal takoj in se ni prebujal počasi, kar traja pri nekaterih ljudeh tudi do tri ure. Zato pa je Napoleon spal skoraj redno tudi podnevi. Včasih si je privoščil podnevi večkratni počitek vsaj po pol ure. Torej je vselej izkoristil tisto trdno spanje v prvi uri. Na splošno menijo, da potrebuje zdrav človek okoli sedem ur spanja in da daljše spanje večinoma celo škoduje. Dolžina spanja ln hitrost prebujanja sta stvar navade. Prav tako je napačno prepričanje, da stari ljudje spijo manj kot mladi in tisti srednjih let.'V mnogih svojih navadah se vračajo starejši ljudje v tr«n« tudi za spanje. Brž ali zadremljejo, torc.1 hote spijo dnevno rejši ljudje prav jedo manj, toda Nenadni gibi in premiki v spanju vsaj po navadi ne motijo. Mišice se bolje odpočijejo, ker med spanjem nekajkrat spremenijo položaj. Kdor spi nepremično, se zaleži, kot pravimo, zato so mišice zjutraj utrujene. Strokovnjaki pravijo, da nima prav, kdor trdi, da ljudje ne bi smeli pred spanjem jesti, prav tako pa delajo hudo napako tisti, ki si preobremenijo želodec. Lahka večerja pred spanjem je vedno koristna. Kri teče iz možganov proti želodcu, • možganska dejav- _a\> nost se zmanjšuje, duhovni ^ tek pa olajšuje spanje. Ce ^ čer preveč najemo, nalo®^L, prebavilom in njihovim miSlca več dela, kar neposredno ott na naš živčni sistem, ki se n ,u(jj« odpočiti. V takem stanju ^ sanjajo in se tudi pogosto v jajo, ker jih tlači mora. Kmet — ljubitelj ^JjJ, Vitomir 2ujovič iz b? dvorci blizu Lazarevca 1 mknjige gato knjižnico. Najstarejse njegove zbirke so izšle v i • ^ letju. Večino knjig je Vi ton* W dedoval po svojih predm $ so bili učitelji in ekonom*- ^ pa jih je tudi sam *cupl1}'nii#,r da je med njegovimi K j* najbolj dragocena biblij®' ^jf pisana na roko in vezana p