JjpAslza.
PR AYI CA
GLASILO KOMUNISTIČNE PABT1JE SLOVENIJE
Poštnina plačana * gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Govor maršala Tita v razpravi o predlogu splošno državnega proračuna za leto 1949
Odpravili bomo svetlobne konice — F izkultura — Šah
Leto IX. — št. 309
Ljubljana, torek, 28. decembra 1948
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.-
Cena din 2.—
ČETRTO IZREDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLR JUGOSLAVIJE
GOVOR MARŠALA TITA
v razprav! o predlogu splošno-drfavnega proračuna za 1.1949
Beograd, 27. decembra. Danes je imel predsednik vlade FLRJ maršal Tito v Ljudski skupščini naslednji govor:
Tovariši in tovarišice ljudski poslanci! Ko pričenjamo razpravljati o zakonskem predlogu splošnega državnega proračuna za 1949, 1„ moremo ugotoviti naslednje: Letos predlagamo prvikrat naš proračun o pravem času, ne da bi odlagali njegovo predložitev za nekaj mese-£.eT'„ k°* se if to dogajalo minula leta. Takšno zavlačevanje predlaganja proračuna je povzročalo vrsto škodljivih posledic za na|e gospodarstvo, posebno še v zvezi s planiranjem. S tem, da smo naš splošno-državni proračun izdelali pravočasno, bomo lahko izvršili pravočasno tudi planiranje za prihodnje leto. Vse to predstavlja za nas velik uspeh, ki dokazuje, da smo v glavnem že premagali osnovne težave v planskem gospodarstvu, da nam je namreč uspelo v temelju obvladati način planske socialistične izgradnje.
Predlog splošno-državnega proračuna za 1949. leto jasno ponazoruje nagel porast naše gospodarske moči, govori o tem, da napredujemo v izpolnjevanju našega petletnega plana ne glede na vse zapreke, in da smo dosedaj v tem dosegli že vidne uspehe. Če pogledamo strukturo našega zakonskega predloga proračuna za 1949. leto, zveznega in republiških proračunov, vidimo, da je ta proračun večji od lanskega za več kot 37 milijard dinarjev, da je letos določenih za investicije v korist družbenega standarda v republiških in zveznem proračunu 26 milijard 205 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo lansko leto v ta namen določenih nekaj nad 13 milijard dinarjev; za prosveto in kulturo je letos določenih 8 milijard 625,809.000 dinarjev, kar pomeni približno 2 milijardi dinarjev več kot 1948. leta; za socialno skrbstvo in zdravstvo je letos določenih 22 milijard
305,338.000	din, torej nad 4 milijarde več kot lansko leto. Glejte, že same te številke najbolje dokazujejo, kam stopamo, dokazujejo, da stopamo v socializem. Številka 51 milijard 195 milijonov dinarjev za investicije in kapitalno izgradnjo, t. j. za uresničenje našega petletnega plana prav tako jasno označuje našo socialistično pot. Vse to priča, da so bili napori naših delovnih ljudi v lanskem letu nagrajeni z velikim uspehom.
V tej proračunski debati je treba tovariši in tovarišice, smelo govoriti tudi o naših slabostih, pomanjkljivostih in napakah, ki jih je pri nas še veliko. Treba jih je odkrivati, da bi jih čimprej odstranili, da bi mogli nato v prihodnjem
1949.	letu še hitreje napredovati.
Ko stopamo v tretje leto izpolnjevanja našega petletnega plana, mi dovolite, da se dotaknem minulega, 1948. leta, bot leta naših največjih naporov. Potru-bom, da prikažem približno sliko naših uspehov, naših pomanjkljivosti in napaK, pa tudi naših težav v tem letu. Leto 1948 je bilo za nas zares najtežje leto v povojni dobi v vsakem pogledu. Pričakovali smo, da nam bodo ta leta najtežj'a, vendar je prišlo do še nepričakovanih težav v mnogo večjem obsegu, kot je bilo mogoče pričakovati. Vendar smo kljub vsemu temu tudi v tem letu premagali v glavnem i pričakovane i nepričakovane težave po zaslugi enotnosti nasin narodov zaradi visoke zavednosti in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi.
V procesu uresničevanja naših planskih nalog v 1948. letu smo si pridobili velike in dragocene izkušnje na vseh področjih gospodarske in družbene dejavnosti. Te izkušnje nam bodo prihodnje leto sluzile, da se bomo laže upirali in hitr^e premagovali razne slabosti in pomanjkljivosti Ko smo v preteklem letu obvladah notranje težave, smo trčili tudi na nepricaKovane težave od zunaj, ki so nam jih delali z vseh strani, da bi nam onemogočili uresničenje našega petletnega plana, da bi nam preprečili graditev socializma v naši državi. Ne mislite, da so te ovire sledile šele v zadnjih šestih mesecih 1948. leta. Ne, te ovire izvirajo se od prej, posebno pa so se zaostrile v zadnjih mesecih in zavzele takšen obseg, da že dobivajo sovražni značaj. »Sovraž-
Pravim zato, ker so sedaj razne izmišljotine in klevete podprli še s konkretnim gospodarskim pritiskom, ker grobo kršijo razne pogodbe in prevzete obveznosti nekatere zavezniške in prijateljske države.
Takšna praksa dosedaj ni bila v navadi niti med kapitalističnimi državami, to je, takšna praksa dosedaj ni bila običajna v mednarodnih odnosih na splošno. Da to ni zaradi tega ali onega našega voditelja v naši državi, je danes popolnoma '?Sn?j , *° “i zaradi nekakšnega naše-ga ideološkega odklona, tudi to je že
našpd»,aSji°! to ai zaradi domnevnega tiifi; * °dklona v kapitalistični tabor —
j le popolnoma jasno, pa naj se mednarodna ^akcija še tako trudi -P čeprav bi celo tudi nekateri komuni-
stični voditelji želeli, da bi se to uresničilo.
Pri tem vprašanju se bom vendarle malo dalje zadržal, ker ima velik odraz na naše notranje življenje. Gonja, ki jo danes s tako onemoglim besom vodijo ne samo na zapadu, temveč tudi v drža vah ljudske demokracije, zadeva našo državo v celoti in nam povzroča veliko škodo, ne samo v moralnem, temveč tudi v materialnem pogledu. V moralnem pogledu zato, ker mi do daaes nismo hoteli dosti govoriti o pravih vzrokih vsega tega, toda danes je to že prišlo tako daleč, da moramo o tem povedati nekaj več, čeprav iz razumljivih razlogov ne vsega
Prebrati je treba samo razne časopise in prisluhniti radijskim oddajam, in to ne samo tistim z zahoda, temveč tudi tistim iz Budimpešte, Bukarešte, Prage, Varšave, Sofije itd., pa je takoj mogoče razumeti brez kakšne posebne modrosti, v čem je stvar. Videli boste, v čem je naš greh, videli boste, da je stvar v tem, da hočemo zgraditi socializem čimprej in da ga gradimo. Stvar je v tem, da elektrificiramo in industrializiramo našo državo, da ne ostajamo še nadalje nekakšna zaostala agrarna država, ki samo pošilja svoje surovine drugim državam, da bi nam te nato pošiljale izdelane proizvode. Stvar je v tem, da naša država noče biti še nadalje vir surovin za tiste države, v katerih je že močna industrija in da bi od njih za drag denar kupovala industrijske proizvode, kot delajo to danes in kot so delali včasih v preteklosti, naši narodi pa bi ostali še nadalje revni in zaostali, na nizki življenjski in kulturni stopnji, se nadalje ubijali in mučili, kakor bi znali in vedeli, da bi jih potem še naprej nazivali nekulturne in zaostale Balkance. Ne, dokler bo obstajala kapitalistična oblika trgovine odnosno izmenjava raznih dobrin tudi med socialističnimi državami, v kateri vsak gleda, da čim draže proda in čim ceneje kupi, tako dolgo nima nihče pravice od nikogar zahtevati, da ne stori vsega, da bi maksimalno izkoristil svoje lastne zmožnosti in bi zboljšal življenjsko raven tako zaostalim državam, kot je bila n. pr. naša država kljub takšnemu rudninskemu in drugemu bogastvu, kot ga ima.
Nas ni niti malo začudilo, ko nas je napadla zapadna reakcija zaradi našega petletnega plana m govorila, da je ambiciozen in nestvaren. Zelo pa nas je začudilo, ko so nam prav to očitali naši prijatelji na vzhodu, odnosno razni vodilni ljudje držav ljudske demokracije. Takoj po sprejemu našega petletnega plana so pričeli nekateri vodilni ljudje v teh državah dajati razne izjave, ki so nas zelo začudile. Iz njihovih izjav logično izhaja, da bi morali še nadalje sejati naša polja — in to na zelo primitiven način — in se še nadalje baviti samo s pridobivanjem surovin za industrijo tistih prijateljskih držav, ki imajo močno industrijo. Nekateri teh domnevnih marksističnih modrijanov podkrepljujejo celo to svoje mnenje s citati iz marksizma-leninizma. Toda prav na temelju teorije marksizma-leninmna je takšno mnenje nepravilno. Na temelju te teorije je pravilno, da se ustvarja industrija tam, kjer so surovine.
Toda mi imamo v svoji državi toliko železne rude, da lahko zgradimo svojo močno težko industrijo in nam še ostane višek te rude, ki ga lahko damo tudi drugim državam, v prvi vrsti pa seveda državam ljudske demokracije, za tiste produkte, ki so nam potrebeni. Ko bi mi, recimo, gradili svoje lastne koksarne, pa ne bi imeli iz česa delati koks, to je, da nimamo premoga za ta namen, tedaj bi nam lahko preprečili dobavo premoga za koksiranje. Toda mi imamo premog za koksiranje in to lahko rešimo z lastnim premogom in to moramo rešiti, kajti sicer ne bi mogli dvigniti naše težke industrije, odnosno bi nam bila za to potrebna velikanska materialna in prometna sredstva, če bi morali ves koks za našo novo težko industrijo uvoziti od zunaj. Prav taka je zadeva z našim bakrom. Zakaj ne bi predelovali našega bakra v naši državi in izvažali njegovih končnih izdelkov? Podobna je zadeva z našim boksitom, ki ga je pri nas velikanska količina.
Zakaj ne bi predelovali našega boksita v svoji državi_ in zadovoljili svoje potrebe, višek pa izvažali državam, iti jim je to potrebno? Podobna je zadeva tudi z drugimi rudami, antimonom in drugimi barvnimi kovinami, ki jih je pri nas v zadostni količini, da bi zadovoljili ne | samo svoje potrebe, temveč tudi zato, da jih damo našim prijateljem, ako jih rabijo in ako nam le-ti pomagajo, da bi čimprej mehanizirali in modernizirali na-; še rudnike in zgradili našo težko industrijo. Toda. če nam naši zavezniki iz dr žav ljudske demokracije nočejo pri tem j pomagati, ako kršijo pogodbe in razne j obveznosti, ki so jih imeli z nami, tedaj moramo seveda svoje surovine prodati
drugod, pa najsi bi to bilo tudi kapitalističnim državam, da bi lahko kupili razne stroje, ki so nam potrebni za mehanizacijo rudnikov, za našo težko industrijo itd.
Nas obtožujejo, da vedno bolj zapa-damo pod vpliv kapitalističnih držav, in kot dokaz navajajo, da smo dobili del našega zlata od Amerike ter da sklepamo z raznimi državami na zahodu trgovinske pogodbe. Dobro, pa poglejmo, kako je s to zadevo. Ali smo samo mi dobili naše premoženje, ki so nam ga neopravičeno zadrževali dolgo časa, in ali samo mi sklepamo trgovinske pogodbe s kapitalističnimi državami?
Ko je že govora o tem, da smo dobili naše zlato iz Amerike, ki n»s je zelo drago stalo, ker smo morali tretjino dati za razne dolgove, tedaj bom tu navedel nekaj primerov, kako je bilo v tem pogledu z državami, ki nas obtožujejo.
Češkoslovaška je n. pr. ena prvih držav, katere imovina je bila deblokirana tako v Angliji kakor tudi v Združenih državah Amerike, in to že leta 1945 in
1946.	Imovina v Angliji je bila deblokirana 1. novembra 1946, imovina v ZDA pa 26. aprila 1946. Ob tej priliki je bila deblokirana tudi znatna privatna imovina. Navedel bom samo to, da je znašala uradna imovina Češkoslovaške, ki je bila deblokirana konec leta 1945, 39,800.000 dolarjev, od tega je bilo 35,100.000 zlatih dolarjev .kratkoročnih dolarskih terjatev je bilo za 4,700.000 dolarjev.
Seveda to ni vse, in tukaj to ni važno
— važno je samo to, da je Češkoslovaška terjala to svojo imovmo in jo je dobila
— in po pravici dobila.
Poljska imovina je bila deblokirana v Ameriki 7. januarja 1947. Ob začetku leta 1947 je bila deblokirana tudi poljska imovina v Kanadi, v Angliji pa je bila poljska imovina deblokirana 19. junija 1947. Poljska imovina, ki je bila deblokirana v ZDA, je znašala v zlatu 27 milijonov 550.000 dolarjev, v kratkoročnih dolarskih terjatvah pa 9,300.000 dolarjev. Imovina v Kanadi je obstajala iz zlata v vrednosti 19,127.000 dolarjev. Količina zlata, ki je postala, prosta v Angliji, ni bila označena, vendar je znašala, kolikor vemo, približno 30 milijonov do larjev. Tako so Poljski leta 1947 deblokirali v kapitalističnih državah za skoraj 70 milijonov dolarjev zlata.
Vzemimo nato Madžarsko. Madžarska se je bojevala na strani Nemcev ter so pri umiku Nemci in tisti madžarski kapitalisti, ki so bežali iz Madžarske, odpeljali „s seboj velike količine dragocenosti in zlata. Okupacijska ameriška oblastva v Nemčiji so vrnila madžarski vladi meseca septembra 1946 okoli 29.000 kg zlata v vrednosti 92 milijonov dolarjev. Torej je tudi sama Madžarska dobila več kot mi v Ameriki.
Prav tako je znano, da je tudi ru-inunska vlada dosegla oprostitev enega dela Svojega zlata konec leta 1947, zlata, ki je bilo blokirano v ZDA, da bi ga uporabila za svoje trgovske namene. Tudi tu je šlo približno za okrog 10 milijonov dolarjev. Glejte, nam pa nikdar ni padlo na um ali komur koli dragemu lastniku, da so te države zato, ker so dobile svoje lastno zlato, ki je bilo blokirano med vojno v raznih zahodnih državah, zapadle pod vpliv kapitalističnih držav. Zakaj tedaj nam to očitajo?
Mi do danes nismo dobili nobenih posojil ali večjih kreditov v zahodnih državah. Kakšna pa je v tem pogledu zadeva z drugimi državami ljudske demokracije?
Poljska vlada je n. pr. dobila v dar od britanske vlade 19. junija 1947 za 6 milijonov funtov blaga iz raznih presežkov, kar znaša 24 milijonov dolarjev. (To je izven Unrine pomoči.) Dalje, 3. junija 1948 je dobila Poljska od Avstralije v dar za 250.000 funtov ali milijon dolarjev volne. Poljska vlada je dobila od ZDA in njenih bank te-le kredite: dolgoročni kredeit v znesku 50 milijonov dolarjev za vojaške presežke in dolgoročni kredit od Eksport-Import banko v znesku 40 milijonov dolarjev za vojaške presežke, oba v letu 1946. Poljska vlada je dobila aprila 1948 od Velike Britanije srednjeročni kredit v znesku 24 milijonov dolarjev. Dalje je dobila od britanske banke Kleinworth Sans & Comp. kredit v znesku 6 milijonov dolarjev peta 1948). od britanske banke Rotschild Sans & Comp. srednjeročni kredit v znesku 2 milijonov dolarjev, a od švedske vlade je dobila avgusta 1945 srednjeročni kredit v znesku 28 milijonov dolarjev. Razen tega je Poljska dobila v juniju 1947 okvirni kredit od britanske vlade v višini 60 milijonov dolarjev, ki ga ni izkoristila. Dobila je tudi celo vrsto manipulativnih kreditov po klirinških sporazumih, kot n. pr. od Francije v višini 8 milijonov dolarjev. Sedaj se poljska vlada pogaja za posojilo pri Mednarodni banki v Washingtonu v višini 58 milijonov dolarjev. Ako vzamemo v celoti i darila i kredite, je dobila poljska vlada od zahodnih kapitalističnih držav
175 milijonov dolarjev. Sicer pa nima nihče pravice zato obtoževati poljsko vlado, da jo zajadrala v kapitalistične vode.
Češkoslovaška je dobila tele kredite: leta 1946. je dobila od vlade Združenih držav Amerike 50 milijonov dolarjev za dobavo vojaških presežkov, od Eksport-Import banke ZDA je dobila dolgoročni kredit v znesku 20 milijonov dolarjev 1946. leta, od Mednarodnega monetarnega fonda je dobila septembra 1948. srednjeročni kredit v znesku 6 milijonov dolarjev, od kanadske vlade je dobila v aprilu 1945. srednjeročni kredit v znesku 19 milijonov dolarjev, od britanske vlade je dobila novembra 1945. srednjeročni kredit v znesku 20 milijonov dolarjev, novembra 1945. leta je dobila od bri tanske vlade za dobavo vojaških presežkov dolgoročni kredit v znesku 10 milijonov dolarjev, novembra 1945. je dobila od britanske vlade reden trgovski kredit v znesku 4 milijone dolarjev, od londonske banke Hambros je dobila maja 1946. srednjeročni kredit v znesku 4 milijone dolarjev, v Egiptu je dobila 1946. leta srednjeročni kredit v znesku 4 milijone dolarjev, v Avstraliji je 1947. leta dobila srednjeročni kredit v znesku 2 milijona dolarjev, od Argentine je dobila 1947. leta srednjeročni kredit v znesku 36 milijonov dolarjev, od Švice je dobila kredit v znesku 2,5 milijona dolarjev, od Brazilije je dobila 1947. leta .srednjeročni kredit v znesku 20 milijonov dolarjev, od Švedske je dobila 1946. leta srednjeročni kredit v znesku 7 milijonov dolarjev, od Nove Zelandije pa je dobila januarja 1948. leta srednjeročni kredit v znesku 4 milijone dolarjev. Razen teh kreditov je dobila češkoslovaška manipulativne kredite po plačilnih sporazumih, n. pr. s Francijo v višini 5 milijonov dolarjev. Prav tako išče posojilo pri Mednarodni banki v višini 25 do 50 milijonov dolarjev, razen tega pa še nadaljnjo zadolžitev pri Mednarodnem monetarnem fondu v 1949. letu v višini 20 milijonov dolarjev.
Rumunska vlada je dobila 1947. leta od Argentine srednjeročni kredit v znesku 25 milijonov dolarjev.
Madžarska vlada je dobila naslednje kredite: od londonske banke Rotschild Sans & Comp. 1947. leta srednjeročni kredit 2 milijonov dolarjev, od londonske banke Hambros Sans & Comp. 1946. leta srednjeročni kredit 2 milijonov dolarjev. Razen tega je dobila Madžarska znatne manipulativne kredite po plačilnih sporazumih. Tu je treba omeniti tudi to, da je madžarska vlada sklenila v septembru 1948. pogodbo za izdelavo kamionov za potrebe Zaparlne Nemčije, ki jih plačnjejo z dolarji iz Marshallovega načrta, in sicer za 2,250.000 dolarjev. Tudi Češkoslovaška je v drugi polovici 1948. leta poslala vagone za Zapadno Nemčijo, ki so jih plačali z dolarji iz Marshallovega načrta, za 3 milijone dolarjev. (Vzkliki protesta v dvorani.)
v Tu nisem mogel navesti popolnih številk, vendar je že to dovolj, da se vidi absurdnost teh obtožb proti naši državi s strani teh držav. Čeprav naša država še od nikogar ni nič dobila, kar ne. bi ^ bilo njenega, vendar se vprašuje, če so te države pravilno postopale, ko so te kredite zahtevale. Ra-zuinljivo je, da tu ni treba dosti premišljati, da bi spoznali, da je bilo pravilno to, da so zahtevale in dobile te kredite, da pa je sramota, da našo državo napadajo in obtožujejo za nekaj, kar sploh ni res. (Viharno, dolgotrajno ploskanje in odobravanje.)
Sedaj bom navedel nekaj podatkov o trgovinskih stikih držav ljudske demokracije s kapitalističnimi državami, kajti tudi po tej liniji nas obtožujejo, da za-padamo pod vpliv zapadnih kapitalističnih držav.
Češkoslovaška je podpisala 6. junija 1948 s Francijo pogodbo o izmenjavi blaga za 11 milijard frankov. Francija bo izvažala stroje in elektrotehnične izdelke, mikano volno in fosfate, uvažaia pa bo izdelke strojne industrije, stroje in instrumente, tekstilije, steklo, rezani les, koks itd. Dalje je Češkoslovaška sklenila z Avstrijo 22. junija 1948 pogodbo o izmenjavi blaga za 2200 milijonov češkoslovaških kron, z Belgijo je sklenila spo-razum 29. aprila 1948 za izvoz v znesku 1900 milijonov češkoslovaških kron, a uvoz v znesku 1700 milijonov češkoslovaških kron, s Švedsko je sklenila sporazum 3Q. oktobra 1947 o izmenjavi raznega blaga v vrednosti 240 milijonov češkoslovaških kron. Dalje, 16. oktobra 1948 je bil sklenjen novi sporazum z veljavnostjo do 30. septembra 1949 o izmenjavi blaga s Finsko v vrednosti 2 milijard finskih 1 mark. Z Norveško je sklenila trgovinski | sporazum 26. junija 1948, s Islandom pa sporazum o izmenjavi blaga 1. marca 1948.
S Turčijo je sklenila Češkoslovaška trgovinski sporazum 16. decembra 1947,
z Brazilijo 16, oktobra 1946 z veljavnostjo novembra 1948, z Italijo pa je sklenila trgovinski sporazum 30. novembra 1948. Z Argentino je sklenila dopolnilni trgovinski sporazum oktobra 1948, z Dansko pa je sklenila trgovinski sporazum 6. oktobra 1948, z Biconijo je bil 4. oktobra 1948 sklenjen trgovinski sporazum, ki velja leto dni, obsega pa 43 milijonov dolarjev, s Pakistanom je sklenila trgovinski sporazum 21. oktobra 1948, Id velja leto dni, obsega pa 1500 milijonov češkoslovaških kron, S Švico je bil sklenjen trgovinski sporazum 25. septembra 1948, z Argentino 2, julija 1947, z Venezuelo 27. novembra 1947, z Nizozemsko je sklenila 4 sporazume o medsebojni izmenjavi blaga.
Poglejmo podatke o trgovinskih sporazumih Poljske z drugimi državami. Poljska je sklenila trgovinske pogodbe s temile državami: s Švedsko 18, marca
1947 pogodbo, ki velja 4 leta, določa pa obseg 360 milijonov švedskih kron. Z Nizozemsko je bil sklenjen trgovinski sporazum, ki velja do januarja 1949, a obsega izmenjavo v znesku 20 milij. nizozemskih forintov. Z Anglijo je bil sklenjen sporazum 9, junija 1947 in velja do 1. junija
1950,	obseg izmenjave pa znaša 35 milijonov funtov. Z Avstrijo je sklenila trgovinski in plačilni sporazum, ki velja do
30. junija 1549, z Italijo je sklenila trgovinski sporazum 1. januarja 1948, z Dansko je sklenila trgovinski sporazum dne 10. decembra 1948, a obseg izmenjave znaša 280 milijonov zlotov, z Norveško je sklenila trgovinski sporazum, ki določa obseg izmenjave v znesku 25 milijonov dolarj'ev, z Belgijo-Luxemburgom je bil sklenjen trgovinski sporazum 15. novembra 1948 o izmenjavi blaga v vrednosti 1 milijarde 200 milijonov belgijskih frankov, z Biconijo je bil sklenjen trgovinski sporazum 25. novembra 1948 o izmenjavi blaga v vrednosti nad 13 milijonov dolarjev. S Francijo je bil sklenjen 1. decembra 1948 sporazum o odškodnini za francosko premoženje v Poljski, 18. marca
1948 pa sta bila sklenjena 2 trgovinska sporazuma o izmenjavi blaga v vrednosti 60 milijonov dolarjev. S Švico je bil sklenjen 1947. leta plačilni porazum o izmenjavi blaga, s Finsko je bi! sklenjen trgovinski sporazum 1948. leta, z Belgijo je bil sklenjen 7, decembra 1947 trgovinski sporazum, čigar obseg izmenjave znaša 800 milijonov belgijskih frankov, s Turčijo je bil v juliju 1948. leta podpisan sporazum, ki določa kreditiranje med obema državama pri izmenjavi blaga, z Argentino je bil sklenjen trgovinski in plačilni sporazum, čigar obseg je 5 milijonov dolarjev, Avstralija pa je odobrila Poljski kredit 250.000 avstralskih funtov za nakup volne.
Trgovinski sporazumi Madžarske z raznimi kapitalističnimi državami: Madžarska je sklenila 15. oktobra 194S. pogodbo o podaljšanju sporazuma iz leta 1946. s Švedsko, z Avstrijo je sklenila trgovinski sporazum do 31. avgusta 1949., s Švico je sklenila trgovinski plačilni sporazum 15. oktobra 1948. ter velja do 30. septembra 1949., z Norveško je_ sklenila trgovinski sporazum 14. maja 1948. ter je bil podaljšan do
31. decembra 1948., s Francijo je sklenila trgovinski sporazum, ki je potekel 30. novembra 1948. in je bil podaljšan do 31. maja 1949. z dodatno izmenjavo 4 milijarde frankov, z Italijo je bil sklenjen sporazum o izmenjavi blaga, ki se bo izvršil v 1949. letu v vrednosti 35 milijonov dolarjev, z Brazilijo je bil sklenjen trgovinski sporazum za 1949. leto v višini 10 milijonov dolarjev, z Izraelom je bila sklenjena pogodba o izmenjavi blaga v znesku 500.000 dolarjev, s Pakistanom je bil sklenjen 3. decembra 1948. trgovinski sporazum, z Argentino pa 1. decembra 1948. trgovinski sporazum, ki velja do 1952. leta in določa izmenjavo v znesku 300 milijonov dolarjev. Z Veliko Britanijo je bila sklenjena
1947.	leta pogodba, s katero se Madžarska obvezuje, da bo izvažala v Britanijo živila do 31. julija 1950.
Trgovinski sporazumi Bolgarije, sklenjeni leta 1948.: Bolgarija je z Avstrijo sklenila pogodbo o izmenjavi blaga za 1949. leto v obsegu 6 milijonov dolarjev, kompenzacijski klirinški sporazum velja do konca 1949. leta in obsega izmenjavo 14 milijonov dolarjev.
S Holandijo je Bolgarija sklenila trgovinski in plačilni sporazum za 1949. leto 2. novembra 1948., ki določa obseg izmenjave za 14 milijonov guldnov. Z Italijo je Bolgarija sklenila kompenzacijsko pogodbo v vrednosti 2,200X00 dolarjev. S Švico je Bolgarija sklenila trgovinski sporazum 1946. leta in ga je podaljšala do 1949. leta.
Trgovinski sporazum Rumunije: Rumunija je sklenila trgovinski sporazum 1. novembra 1948. o izmenjavi blaga z Belgijo v vrednosti 1 milijarde frankov.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
GOVOR MARŠALA TITA
(Nadaljevanje » 1. strani.)
Glejte, tako je s trgovinskimi zvezami med državami ljudske demokracije, ki nas obtožujejo, da trgujemo s kapitalisti. Razumljivo je, da tu ne bom govoril o trgovini med Sovjetsko zvezo in ostalimi državami, ker je to popolnoma normalna stvar, in nas tudi nihče od sovjetskih ljudi ni v tem obtoževal. Tn sem navedel te podatke zato, ker nekateri nepoučeni ljudje zares mislijo, da samo mi trgujemo s kapitalističnim svetom, da pa te države, ker nočejo pasti pod vpliv, nočejo niti trgovati s kapitalisti. Tu sploh ne gre za kak vpliv, temveč zato, da se izmenjava blago na enakopravni bazi, brez slehernih političnih in drugih koncesij. Prepričani smo pa, da ne delamo tako samo mi, temveč tudi vse države, ki sem jih tn naštel, prepričani, da tudi one ne dajejo nekakšnih političnih koncesij, temveč izmenjavajo blago, kar je popolnoma pravilno.
O naših trgovinških zvezah nimam namena govoriti v svojem referatu, ker bodo to navedli dragi tovariši. 'Dal pa bom vendarle nekaj podatkov o tem, kaj in koliko izvažamo v ZSSR in države ljudske demokracije naših osnovnih surovin. V zadnjih desetih mesecih je stvar takšnale: izvozili smo v ZSSR in države ljudske demokracije: baker-blister 72 %, baker-elektrolit 77,7%, svinec 59,5%, cink surovi 97,3%, antimon 62,1%, živo srebro 72%, železna ruda 100%, piritna rada 96,1%, svinčev koncentrat 85%, cinkov koncentrat 57,1%, piritni koncentrat 54,1%, ferokrom 62,1%, lan 93,9%, kaustična soda 73,1%, amoniakova soda 91,9%, tanin 86,2%.
S	temi predmeti smo krili celotne potrebe Češkoslovaške v 1947. letu: baker 15%, svinec 43,7%, cink 35,4%, živo srebro 49%, pirit 49,7%, kromova rada 97,4%, koruza 26%.
Iz teh številk in kakovosti surovin je torej razvidno, da je bila trgovina z ZSSR in državami ljudske demokracije najmanj toliko koristna zanje kot za Jugoslavijo.
Že prej sem govoril o kršitvi pogodb in obveznosti s strani nekaterih naših zavezniških držav zato, ker nam je prav to prizadejalo velike težave v 1948. letu. Če bi bili vsaj malo slutili, da je kaj takega mogoče, bi se bili lahko zavarovali tudi drugod. Toda imeli smo zaupanje v naše zavezniške države, s katerimi smo sklepali pogodbe in smo bili presenečeni nad tem, ne prav razumljivim in res nelepim postopkom do nas, in smo morali nato napeti vse sile, da bi nabavili potrebne stroje drugod, v kapitalističnih državah. Zato smo rabili devize, ker nam nihče ni dal nič na up, na kredit. Zahtevati smo morali od naših delovnih ljudi, od naših delavcev, od naše mladine in od naših fron-tovcev, da so napeli vse sile in čim bolj okrepili delo za pridobivanje raznih rud, za sečnjo gozdov itd., da bi mogli izvoziti in prodati ter nakupiti tisto gradivo, ki so nam ga zaradi tega nerazumljivega gospodarskega pritiska pritrgali. Naši železničarji in drugi transportni delavci so morali letos prenašati zelo velike napore, da so vse to naložili ter prepeljali to velikansko blago, ker je šlo za tem, da bi bilo izvršeno v čim krajšem času, da ne bi izgubili preveč časa pri sprejemu raznih potrebnih strojev in oroaja. To so bile torej tiste nepričakovane težave, ki smo jih morali v letošnjem letu premagati in smo jih v glavnem res premagali. (Ploskanje.)
To pa, da nam je tudi letos uspelo v glavnem premagati vse težave, zdaj številnim, kot je videti, ni prav. Ko so videli, da bomo ob koncu leta mogli pokazati dobre uspeho pri izpolnjevanju našega petletnega plana, so se našli zopet ljudje — kot n. pr. pri redakciji »Za trden mir, za ljudsko demokracijo« — ki si izmišljajo razne odstotke, ki so za 2 do
4	krat manjši od uspehov, ki smo jih v resnici dosegli. Ljudje v teh redakcijah ignorirajo vse izjave naših delovnih ljudi o tem, da izpolnjujejo svoje plane v raznih podjetjih ne samo pravočasno, temveč tudi pred rokom. Po navajanju takšnih ponarejenih podatkov v teh listih in časopisih naj bi lagali naši delavci in ne ti, tako imenovani teoretiki.
Pa poglejmo, kaj pravijo naši delavci o svojih delih, o izpolnjevanju plana. Dolga vrsta podjetij zveznega, republiškega in lokalnega pomena je izpolnila svojo letne plane veliko pred rokom. Navedel bom samo nekaj podatkov.
Od 18 podjetij pod vodstvom zveznega ministrstva za težko industrijo, ki so dosedaj izpolnila plan za leto 1948, delajo železarne Štore. Smederevo, Šisak in Jesenice že od polovice decembra za leto 1949, kakor tudi podjetje »Litostroj«, medtem ko je Ljubija izpolnila svoj letni plan 17. decembra, elektromotnlurški kombinat v Šibeniku pa 20. decembra. Od podjetij ognjevzdržnega materiala je tovarna Samota v Mladenovcu izpolnila plan že 16. oktobra.
Celotna zvezna lahka industrija je izpolnila svoj plan po vrednosti do l7. decembra 1948. Do 15. decembra je izvršilo plan v kemični industriji 6 podjetij (od 11), v industriji stekla 5 podjetij (od 6). v industriji celuloze in papirja 10 podjetij (od 16), v industriji medicinskih proizvodov 3 podjetja (od 8), v industriji tekstilij 5 podjetij (od 8), v industriji usnja in gumija 5 podjetij od 14), v živilski industriji 8 podjetij (od 12), v tobačni industriji samo eno pod-jetje ni izvršilo plana. Vsega skupaj je 56 podjetij (od 100), ki spadajo pod zvezno ministrstvo za lahko industrijo, izvršilo svoje plane do 15. decembra, razen tega pa še 17 večjih podjetij republiškega pomena. Največjc število teh podjetij je izvršilo letne plane že v oktobru ; ali novembru, med njimi: podjetje Zorka j v Subotici, Elektrobosna v Jajcu, steklar-
na v Pančevu, papirnica na Sušaku, tovarna zdravil »Pliva«, tovarna »Alkaloid« v Skoplju. varaždinska tekstilna industrija, podjetje za predelavo volne v Pa-račinu, tekstilna in bombažna tovarna v Kranju, tovarna obutve v Karlovcu, tovarna sladkorja v Čupriji in Vrbasu, kombinat sladkorja in kvasa v Beogradu, tovarna olja »Domača« v Vrbasu, tovarna olja v Zagrebu, tobačne tovarne v Zagrebu, Ljubljani Mostaru, Nišu, Zadru, Rovinju in druge. (Ploskanje.)
42 gradbenih podjetij je izvršilo svoje plane za leto 1948 do 15. decembra. Od tega v LR Srbiji 17 podjetij, v LR Hrvatski in LR Sloveniji po 7 podjetij, a v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji po 5 podjetij. Podjetje »Novi Beograd«, ki je pod vodstvom zveznega ministrstva za gradnje, je izvršilo do tega roka 126% plana po vrednosti.
V resoru rudarstva je uresničilo letni plan za leto 1948 že 25 podjetij. Med premogovniki moramo najprej omeniti rudnika^ črnega premoga Soko in Brezo, ki sta izpolnila svoje plane 56 oziroma 45 dni predčasno, in rudnik lignita Iranec, ki je izpolnil plan 38 dni predčasno. Zelo kmalu so izpolnili svoje letne plane tudi največji rudniki kovin Bor, Trepča in Mežica kakor tudi cinkarna Celje. Rudnik pirita Majdanpek je izpolnil plan 90 dni pred rokom, rudnik boksita v Rovinju pa 102 dni pred rokom, od ostalih podjetij se je posebno izkazalo zvezno podjetje za rafinerijo nafte na Reki.
V gozdarstvu je do 15. decembra izpolnilo plan v LR Sloveniji 6 gozdnih gospodarstev 100%no, v Hrvatski eno, Srbiji eno, v Bosni in Hercegovini eno.
Na področju elektrogospodarstva so izvršile do 15. decembra plan za 1948. leto 4 zvezne elektrarne in 25 republiških, nevštevši veliko število komunalnih in industrijskih hidro- in termoelek-tričnih central.
Med podjetji generalne direkcije železnic jih je 39 izvršilo letne plane predčasno, poleg njih pa tudi tri podjetja generalne direkcije notranje plovbe. Med njimi moramo predvsem omeniti kurilnico Zagreb, mostovno, delavnico »Cuveni Krst« — Niš, kurilnico Ljubljana, kurilnico »Djorče Petrov«, železniški kamionski oddelek Sarajevo, železniški kamionski oddelek Novi Sad, podjetje Mosto-gradnje v Titelu in brodarsko bagersko podjetje v Beogradu.
Od republiških in važnih lokalnih podjetij je lesne platne po vrednosti izpolnilo do 1. deefembra 1948 na ozemlju LR Srbije okrog 100 podjetij, v LR Hrvatski 177 podjetij, na ozemlju LR Slovenije 144 podjetij, v Bosni in Hercegovini 25 podjetij, v Makedoniji 28 podjetij in v Črni gori dve podjetji.
Glejtp, tako govore naši delovni ljudje.
Kaj pa tedaj žele doseči tisti ljudje, ki tako klevetajo našo državo in naše delovne ljudi, ki dajejo nadčloveške napore, da bi ustvarili čimprej čim boljše življenjske pogoje sebi in drugim, da bi ustvarili čimprej socializem v naši državi? S temi klevetami bi radi samo preslepili svet, preslepili delovne množice v drugih državah, češ da mi ne gradimo niti ne moremo graditi socializma.
Ti bi radi s temi izmišljotinami potrdili svoje prejšnje prerokbe, ker bi jih sicer delovne množice sveta vprašale, zakaj so lažno obtoževali novo Jugoslavijo. Da bi zakrinkali prejšnje netočnosti, ki izmišljajo in servirajo delovnemu ljudstvu vedno nove in nove, in tako padajo vedno globlje in globlje. Na koncu pa bo vendar nekega dne vse prišlo na dan in delovne množice v drugih državah bodo videle, da so bile ogoljuiane. Komu bo tedaj to koristilo? Jasno je, koristilo bo samo tistim, ki sovražijo socializem in si prizadevajo ohraniti stari izkoriščevalski sistem.
Tovariši in tovarišice ljudski poslanci, glejte, kljub vsemu temu pa lahko tu danes smelo položimo račun pred našim ljudstvom o naših uspehih in neuspehih v 1948. letu. Mi lahko tukaj dokažemo 8 podatki uspehe in brez strahu govorimo o tem, v čem' se je grešilo, kakšne težave smo vse imeli, kaj vse moramo popraviti in kaj je treba storiti, da bi tudi prihodnje, 1949. leto, uspešno izvršili naše naloge in zaključili plan tretjega leta naše petletke.
Ni moja naloga, da govorim v tem referatu posebej o gospodarskih vprašanjih, o tem, koliko smo izvršili, in da delam primerjave s prejšnjimi leti. To vam bo podal tovariš Kidrič v svojem referatu. Navedel bom samo nekaj globalnih številk iz doseženih uspehov v potrdilo svojih navedb o tem, da smo v glavnem izvršili naš plan za 1948. leto s 100,4% ne glede na vse prerokbe v tujini, da ga ne bomo izvršili. (Splošno dolgotrajno in burno ploskanje.)
Pred to skupščino prihajamo z nepopolnimi rezultati, ker obsegajo podatki in številke samo tisto, kar je bilo izvršeno do približno polovice decembra 1.1. Do takrat pa je bilo izvršeno v industriji v ožjem smislu 101,6%, v rudarstvu, zveznem in republiškem, 91,9%, v elektrogospodarstvu, v zveznem in republiškem 103,2%, v rudarstvu, elektrogospodarstvu in industriji republik skupaj 102,2 odst. Od tega je bilo izvršeno v težki industriji 97,1%, v zvezni lahki industriji 103,3%, v zveznem rudarstvu 91,3%, v zveznem elektrogospodarstvu 105,5%. Medtem ko je bil v nekaterih panogah plan presežen, kot n. pr. v črni metalurgiji, aluminiju, bakru, barvnih kovinah, tekstilijah, elektroindustriji, živilski industriji, . tobaku, steklu, papirju, kemični industriji itd., pa ni bil plan dosežen v glavnem samo v tistih gospodarskih panogah, v katerih smo bili odvisni od tujine, kot n. pr. v predmetih, pri katerih smo bili odvisni od vzhodnih držav, katere, bodisi da niso izvršile svojih obveznosti — kot n. pr. Madžarska in druge, bodisi da nam niso hotele iti n« roko, t. j. prodati tisto, kar smo najbolj potre- j bovalL
Ako dodamo doseženim rezultatom še odstotek izvršenega plana do konca meseca, bo plan za 1948. leto še bolj prekoračen.
Komu se moramo zahvaliti, da smo navzlic vsem težavam in oviram pri uresničevanju plana dosegli v 1948. letu tako dobre uspehe? Nedvomno našim delovnim ljudem, delavcem in delavkam v tovarnah, rudnikih, pri gozdnih delih, na raznih zgradbah itd. (Viharno ploskanje.) Za vse to se moramo zahvaliti naši požrtvovalni mladini, dalje članom Ljudske fronte in našemu delovnemu kmetu. Po zaslugi našega delovnega kmeta smo imeli v 1948. letu dobro posejana polja ter smo pravočasno pospravili letino. Naši delovni kmetje v zadrugah in izven zadrug so nam letos omogočili, da smo v celoti zagotovili kruh našim delavcem in ostalim delovnim državljanom za 1948. in 1949. gospodarsko leto. Plan odkupa belih žit smo letos presegli za 34%, t, j. odkup znaša 134% določenega plana.
Da smo v tem, 1948. letu, dosegli takšne uspehe, se Je treba zahvaliti tudi našim strokovnim in znanstvenim delavcem ter novatorjem, ki so nam
6	svojim vestnim, predanim delom omogočili, da smo številne kritične industrijske predmete in artikle, ki jih nismo mogli dobiti iz inozemstva, izdelali v naših tovnrnah, institutih in delavnicah. Veliko zelo kompliciranih strojev in strojnih delov smo pričeli izdelovati v lastni državi in z lastnimi silami dosti prej, kot smo mogli upati, da bo mogoče. Vendar bodo uspehi ustvarjalnega dela naših ljudi še bolj vidni v prihodnjem letu. Kako smo prišli do tega, da proizvajamo te stvari v naši državi prej, preden smo to omogočili s petletnim planom? K temu nas le pripravila sila. Prisilili so nas tisti, ki so nam odklonili prodajo teh predmetov in strojev, misleč, da nam bodo tako onemogočili izpolnitev plana. Prav ta pritisk od zunaj nas je prisilil, da smo letos do skrajnosti izkoristili naše lastne možnosti. Gospodarski pritisk na našo državo je vzpodbudil vse naše ljudi, mobiliziral vse naše ustvarjalne sile. Naši ljudje, izredni strokovnjaki in preprosti delavci, raziskujejo in odkrivajo vedno nove in nove stvari, ki so za naše gospodarstvo velikanske koristi. Ta nauk, ki smo ga dobili letos, bo prinesel velikanske koristi naši državi pri odkrivanju lastnih možnosti. (Močno ploskanje.) Zavest, da se moramo predvsem nasloniti na svoje lastne sile, prežema danes na stotisoče naših delovnih ljudi. Razen tega so ta zadnji nauk in uspehi, ki smo jih letos dosegli z odkrivanjem lastnih možnosti, pri naših delovnih ljudeh utrdili zaupanje v lastne sile, v svoje lastne ustvarjalne sposobnosti. Treba je samo videti, kako se je pri naših ljudeh, delavcih, voditeljih in ostalih raznih strokovnjakih v zadnjih šestih — sedmih mesecih razvila samoiniciativa in raziskovanje raznih možnosti za racionalizacijo in izkoriščanje vseh možnosti za iznajdbo in izdelavo raznih zamotanih strojnih delov in strojev samih. Samo v prvem polletju je bilo po nepopolnih podatkih 440 novatorjev in 1757 racionalizatorjev, ki so državi prihranili letno približno 209 milijonov dinarjev. Prav v teh težavah je prihajal s podvojeno silo do izraza ustvarjalni polet naših ljudi, ki z neomajno silo usmerjajo napredek in razvoj naše države.
Tovariši in tovarišice ljudski poslanci!
V	vprašanju prosvete smo dosegli v letošnjem letu precej uspehov, vendar imamo v tem še velike pomanjkljivosti. Storiti je treba še veliko, da bomo mogli biti glede prosvete vsaj približno zadovoljni. Ce nam je uspelo od začetka letošnjega 1948. leta znižati število nepismenih od 1,600.000 na 1,000.000, je to sicer precejšen uspeh, vendar ostaja pri nas še 1,000.000 nepismenih odraslih in otrok. Tudi pri tem vprašanju je za nas najtežji problem pomanjkanje učiteljev za obstoječe šole. To vprašanje kadrov za šole moramo čimprej rešiti, ker sicer ne bomo mogli za trajno rešiti vprašanja nepismenosti.
Glede tega ni popolnoma dobro tudi s kadri na srednjih in višjih šolah, predvsem zato, ker je naraslo število samih šol, pa tudi število dijakov po teh šolah. Medtem ko smo n. pr. v stari Jugoslaviji imeli 1939. leta 8956 osnovnih šol z 1,498.223 učenci, imamo danes 12.562 osnovnih šol z 1,630.430 učenci. Nadalje je bilo pri nas 1939. leta 439 srednjih šol s 167.848 dijaki, danes pa že imamo srednjih šol — gimnazij in tako imenovanih sedemletk — 1906 s 364.234 dijaki.
Leta 1939. je bilo 53 strokovnih šol s 17.430 dijaki. Danes pa imamo 248 strokovnih šol, ki jih poseča 55.063 dijakov. Leta 1939. je bilo 34 učiteljišč s 3898 dijaki, danes pa imamo 66 učiteljišč z 8831 dijaki. Srednjih šol za iizkulturo leta 1939. sploh nismo imeli, dane« pa so tri takšne šole s 373 gojenci Umetniških šol je bilo 1939. leta 21, ki jih je obiskovalo 3173 slušateljev, danes pa jih imamo 80, kjer posluša predavanja 12.644 slušateljev. Do tega leta pri nas nismo poznali delavskih tehnikumov, sedaj pa jih je 11, ki jih obiskuje 750 dijakov. Leta 1939. je bilo v Jugoslaviji 29 visokih šol in fakultet s 17.734 študenti, danes pa jih je 62 s 56.805 študenti. Tako visok dotok študentov na visoke šole in fakultete nam je potreben, ker potrebujemo zelo veliko število različnih šolanih strokovnjakov za naše gospodarstvo in sploh za državni aparat. Vendar prav velik dotok študentov zelo otežkoča uspešen pouk, ker na eni strani primanjkuje prostorov, na drugi strani pa še vedno ni rešeno stanovanjsko vprašanje za naše študente. 2e naslednic leto 1949. moramo temu vprašanju posvetiti največjo skrb in moramo začeti graditi potrebne sta-
novanjske zgradbe in prostore za naše študente.
Kadar govorimo o pomanjkanju učiteljskih kadrov, mislimo pri lem na vse naše šole. V gospodarstvu in v industrijskih šolah imamo n. pr. 96.842 učencev, pri tem pa le 1800 učiteljev. Razen tega imamo še vedno 23.754 učencev v gospodarstvu, ki pa niso zajeti v številu učencev v gospodarskih šolah.
Hitra in velika rast naše industrializacije zahteva, da se tudi število strokovnih kadrov hitro veča, zahteva nastanek novih strokovnih delavcev. Zaradi tega smo pričeli vzgajati strokovne kadre, poleg tega da jih vzgajado z rednim šolanjem, tudi v tečajih. V prvih treh četrtletjih 1948. leta smo vzgojili v teh tečajih 48.444 polkvalificiranih delavcev, razen tega pa smo iz polkvalificiranih delavcev usposobili 31.681 kvalificiranih delavcev. Vendar pa pri vsem tem neštete uprave podjetij še vedno niso dovolj resno razumele potrebe vzgajanja strokovnih kadrov v takšnih tečajih. To nepravilnost, ali bolje rečeno brezbrižnost, moramo čimprej odpraviti in pričeti moramo hitreje reševati ta problem, Id je za naše gospodarstvo tako važen.
Nekaj besed še o naši filmski industriji in o naši kinematografiji. Naša filmska industrija je v tem letu izdelala 51 dokumentarnih filmov, 4 umetniške filme od 11 začetih, od katerih tri že konča-vajo, dalje 55 mesečnih filmskih pregledov, 52 tedenskih filmskih novosti, kar vse pomeni, da je plan prekoračen za 13 filmov. To je velik uspeh naše mlade Ulmske industrije, Dočim je 1937. leta bilo v Jugoslaviji 343 stalnih kinematografov, smo imeli že 1947. leta 635, leta 1948. pa 729 stalnih kinematografov z 280.898 sedeži, dočim jih je bilo 1.1937. le 113,971. Leta 1948. je bilo obiskovalcev 57,819.000, kar pomeni v primeri z letom 1947 povečanje za 16 milijonov obiskovalcev. To je dokaz, da pri nas zelo hitro rastejo kulturne potrebe najširših slojev našega ljudstva. V vsakem oziru rastejo hitreje, kakor moTemo mi ustvariti pogoje, da bi zadovoljili vedno večje bi večje kulturne potrebe ljudstva. Naša mlada filmska industrija ima pred seboj velike naloge in prizadevati si moTa, da bi čimprej obvladala obstoječe težkoče, predvsem glede strokovnih kadrov in umetnikov.
Turizem in gostinstvo, V tej stroki našega gospodarstva, Id je zelo tesno povezana s kulturnimi, higienskimi, zdravstvenimi in drugimi vprašanji, smo še precej nedoraslL Čeprav še nikjer v najvišjih državnih ustanovah ni bilo odločeno, da se opuste vsa gostinska podjetja v naši državi, vendar so nižje oblasti dokaj z neodgovornostjo odpravile vsa gostinska podjetja od najmanj pomembnih do najvažnejših, ne da bi se pri tem dovolj resno pobrigala, da bi namesto privatnih lastnikov in najemni kov teh gostinskih podjetij prevzele sa me skrb za ustanovitev vsaj nekega dela teh podjetij, ki jih ljudje včasih težko pogrešajo, posebno v manjših mestih. V manjših mestih se dogaja, da človek, ki pride iz drugega kraja, ne more nikjer dobiti hrane in prenočišča. To vprašanje je treba na ta ali oni način čimprej rešiti, ker takšno stanje ne daje o naši državi najboljše slike.
V tem letu 1948 je bilo v planu določeno, da bo v našem turizmu dosežen promet 1,139.000 potnikov, vendar je že do konca septembra bilo 1,296.000, s čimer je bil že v septembru prekoračen letni plan. V letošnjem letu se je število delavskih počitniških domov nekoliko povečalo, tako da smo imeli 32 domov z 2898 posteljami. Te- domove je v tem letu obiskalo 35.000 delavcev, kar pomeni dvakrat toliko kot v prejšnjem letu.
V tem letu se je nadalje povečalo število otroških in mladinskih počitniških domov, tako da smo imeli 476 pionirskih in 67 mladinskih počitniških domov. kjer je preživelo v tem letu počitnice 114.000 otrok in mladincev, kar pomeni 27.900 več kot v letu 1947.
Pa vendar je vse to še daleč nezadostno, da bi zadovoljili potrebe naših delovnih ljudi. Tudi to ni prav, da nismo znali obstoječih ugodnosti dovolj smiselno uporabljati, saj v obstoječih domovih oddliha ni bil za odmor in počitek izkoriščen čas izven sezone. Razumljivo je, da se ti podatki tičejo glavnih počitniških domov zveznega in republiškega pomena, pri vsem tem pa je širom naše države mnogo počitniških domov lokalnega pomena, ki jih prav tako uporabljajo naši delovni ljudje in otroci.
Socinlno skrbstvo. Socialnemu skrbstvu posveča naša država največjo brigo in daje v ta namen ogromne zneske. Skupni stroški za socialno skrbstvo znašajo za leto 1948 6.505,094.029 din. od tega samo za invalide 4,881,912.173 din. Največjo skrb smo posvetili invalidskemu vprašanju. V prvih letih po vojni je bil položaj glede invalidov zelo težak, ko »o še spadali pod pristojnost ministrstva za socialno politiko. Da bi se invalidsko vprašanje čimprej in najpravil-neje rešilo, je moralo ministrstvo narodne obrambe posredovati in prevzeti invalide v svojo pristojnost. Treba je bilo nekaj let skrbno delati, da bi se uredilo to vprašanje in da bi se pravilno ugotovilo svojstvo invalidov. Razumljivo je, da se tu in tam dogajajo različne nepravilnosti, ali vendar je uspelo vsaj za salo urediti to vprašanje in v tem letu je ministrstvo za narodno obrambo preneslo skrb glede invalidov v pristojnost komiteta za socialno skrbstvo. Ugodno je rešeno vprašanje 82.258 osebnih invalidov in 20.892 rodbin. Nerešenih je še 11.000 različnih invalidskih spisov.
Dosedanje revizije so pokazale, da je bilo dovolj takih, ki niso imeli pravice do invalidnine, ali so bili socinlno tako preskrbljeni, da jim invalidska pomoč sploh ni bila potrebna. Toda še vedno so taki, katerim Je bila napravljena krivica s kratenjem invalidske
pomoči. Take zadeve sedaj popravljamo in bomo skušali čimprej odpraviti tudi te posamezne primere.
Od 1945. leta do danes je dokončalo razne tečaje, šole in obrti 13.153 invalidov v njihovih domovih, po invalidski organizaciji in organih dela pa je bilo zaposlenih 29.000 invalidov. Invalidi so prevzeli v svoje roke produkcijo raznih protez in zadovoljujejo že danes vse svoje potrebe. Invalidi imajo pravico do brezplačnega pregleda in zdravil v vseh zdravstvenih ustanovah. Kazen tega je bilo v 1948. letu v raznih kopališčih in na morju 13.000 invalidov.
Zaščita otrok. Z zakonom o skrbništvu in posvojitvi je prišlo pod skrbstvo 53.903 otrok brez staršev. Od tega je bilo posvojenih 2177 otrok. To vsekakor ni zadovoljivo, ker imamo še otroke brez staršev, ki niso preskrbljeni tako, kot bi bilo treba, nad katerimi pa država še nima nadzorstva o pogojih njihovega življenja. V gospodarstvo je vključenih 12.719 takih otrok brez staršev. To so pretežno otroci stari nad 13 let, ki nimajo pogojev za drugo izobrazbo ali šolanje, razen v gospodarstvu.
Poleg tega je v 158 domovih za otroke, ki še niso dorasli za šolo, še 13.300 otrok. Dalje, v 21 domovih za defektne otroke je 1583 varovancev, a v 16 zavodih za zapuščene otroke je 5900 otrok. Letos smo poslali na počitnice na morje in v gorske kraje okrog
114.000 otrok in mladincev.
Na koncu moramo dodati, da se vojne posledice na naših otrokih zelo močno odražajo. Odstotek obolelosti je zelo velik, toda nimamo dovolj zdravnikov, da bi otrokom posvetili tako zdravniško in higiensko skrb, kot bi bila našim otrokom potrebna.
Ker bo minister za delo verjetno govoril o vprašanju položaja in skrbi za naše delavce, uslužbence itd., se tu ne bom spuščal v to, da bi s podrobnejšimi podatki to očrtal, temveč se bom zadržal le na vprašanju delovne sile kot enem najvažnejših problemov za nas.
Do 15. novembra letos je znašalo število delovne sile v podjetjih vsega skupaj 1,620.891 delavcev, torej nad
100.000 več kot pred konec minulega leta. To je seveda premalo, da bi ustrezalo hitremu porastu naše industrije, čeprav si bomo prizadevali mehanizirati gradbeništvo in rudarstvo. Ce vza-memo, da je samo v zvezni težki indu. striji, v lahki industriji, v rudarstvu, pomorstvu, kmetijstvu, elektrogospodarstvu _ in prometu tačas potrebnih najmanj 60.000 delavcev, medtem ko bomo rabili v 1949. letu okrog 100.000 delavcev — tedaj vidimo, kako važen je za nas problem nagle mobilizacije delovne sile za naše gospodarstvo.
Rad bi povedal nekaj besedi o kriminaliteti in nfenem jittdnnju -v novi
Jugoslaviji. Ako beremo poročila javnega tožilstva FLRJ in ministrstva za pravosodje, dobimo tole sliko: kriminaliteta, ki je bila pred vojno zelo velika v stari Jugoslaviji kot posledica socialne bede, je danes zelo padla. Števito kaznivih dejanj zoper življenje državljanov, umorov, težkih in lahkih telesnih poškodb, če primerjamo 1947. leto s 1939., je manjša za okrog 30%, število kaznivih dejanj zoper zasebno lastnino _ (tatvine, poneverbe, utaje itd.) pa je padlo za 60% v primeri z 1939. letom. To padanje kriminalitete v celoti v novi Jugoslaviji govori o gospodarskem izboljšanju, govori o tem, da Je odprava ene glavnih socialnih krivičnosti — brezposelnosti — in skrb države za socialno skrbstvo mno-
fo pripomogla k temu, da je padla nminaliteta v naši državi.
Po dragi strani pa opažamo neko povečanje kriminalitete, ki izvira iz zaostritve razredne borbe proti kapitalističnim ostankom v naši državi, kot so sabotaža, špekulacija in vse vrste škodljlvstva proti ljudskemu premoženju. To seveda izvira odtod, ker se je v naš gospodarski in državni aparat vrinilo precej sovražnikov nove Jugoslavije, ki skušajo od znotraj škodo-vati. Take elemente danes odkrivamo in prav ti povečujejo število kriminalnih dejanj in obsodb. Statistika izkazuje naslednji dvijs' kaznivih dejanj zoper ^ljudsko imovino in zaradi spekulacije: v letu 1947. je bilo obsojenih in kaznovanih 10.439 oseb za kazniva dejanja zoper splošno ljudsko imovino, a v zadnjih treh četrtletjih 1948. leta 9314 oseb. To dokazuje dvig za 19%. V 1947. letu je bilo zaradi kaznivih dejanj nedovoljene trgovine in špekulacije obsojenih 25.272 oseb, medtem ko je bilo v prvih treh četrtletjih
1948.	leta obsojenih 22.067 ali okrog 16% več.
Naša statistika. Rad bi tukaj povedal nekaj besedi o naši statistiki in o geodetski službi, o hidrometeorološki službi, to je o tistih panogah, ki imajo velikanski poinen za naše gospodarstvo in državo sploh — o katerih pn nismo do danes ničesar govorili.
V	juliju 1948. leta je izdala zvezna vlada _ uredbo o ustnnovitvi zveznega statističnega urada pri Predsedstvu vlade FLRJ in statističnih uradov v ljudskih republikah. Nismo se mogli strinjati z dediščino statistične prakse stare Jugoslavije, ki je bila urejena po potrebah vladajočega razreda, t. j. kapitalističnega razreda. Naša statistika je morala biti postavljena na realne osnove. Ustrezati je morala potrebam uspešne graditve socializma. Zato moramo težiti k temu, da. bo čim natančnejša, kajti to zahteva naše plansko gospodarstvo, ki brez take natančnosti ne bi moglo uspevati.
Kljob vsem pomanjkljivostim in težavam pa je pokn/r1!! stnUstična služba 1948. leta nekaj dobrih uspehov.
Govor maršala Tita
Nadaljevanje z 2. strani.
1. popis prebivalstva, ki ga že ni bilo 1? let, smo letos opravili v zelo kratkem času, ob množični pomoči organizacij Ljudske fronte, pri čemer je sodelovalo okoli 120.000 ljudi; 2. popis kmetijskih naprav — strojev in orodij — bo omogočil to, da bomo spremljali razvoj mehanizacije našega kmetijstva. V 1948. letu so izvedli statistični uradi tudi več raznih drugih akcij, kot n. pr. popis zasejanih
Sovršin, ugotovitev žetvenega donosa i drugo. Zbrani so tudi podatki iz področja trgovinske statistike, statistike cen, statistike lokalnega gospodarstva, izvedene so bile ankete o prometu po vezanih cenah itd.
Zvezni statistični urad je ob pomoči republiških uradov ustanovil dvomesečne tečaje za statističarje, s katerimi se bodo dopolnili statistični uradi.
Po dosedanjih nalogah in izkušnjah bodo lahko statističarji prihodnje leto pokazali še boljše uspehe, vendar bodo imeli pred seboj še večje naloge, ki izvirajo iz potrebe, da _ se naša statistična služba čim bolj izpopolni. Seveda to izpopolnjevanje in točnost statistike ne zavisi samo od statisti-čarjev, temveč tudi od vseh vodilnih ljudi v gospodarstvu in v državnem aparatu.
Naša mlada geodetska služba je pred zelo velikimi nalogami. Naš novi družbeni sistem postavlja pred našo geodetsko službo tndi nove naloge. Staro katastrsko merjenje naše površine ne ustreza več sedanjim potrebam. Naši geodeti morajo rešiti to veliko nalogo.
Geodetska služba je izvršila od osvoboditve do danes številne naloge, kot n. pr. pri kolonizaciji in agrarni reformi, melioraciji zemljišč, elektrifikaciji, gradnji prekopov, eksploataciji rudnih polj, gradnji novih naselij in naprav obstoječih mest, regulaciji rek, geoloških raziskavanjih, zgraditvi prometnih zvez, predorov in drugih objektov.
Ta^ potreba, da se geodetska služba poslužuje drugih panog, izvira odtod, da ni nobenih planov, ki bi jih mogli uporabiti za vsa tehnična dela. Zato se postavljajo pred geodetsko službo tele glavne naloge: premeriti celo državo, geofizična merjenja in drugo. Prihodnje 1949. leto je treba za potrebe melioracije premeriti iii^ izdelati plane in zemljevide za površino okoli milijon hektarjev.
Zvezna hidrometeorološka uprava je bila ustanovljena z nalogo, da zagotovi hidrološko in meteorološko službo, ki sta bili v stari Jugoslaviji ločeni po raznih resorih.
Osnovna naloga hidrometeorološke službe je, da našemu narodnemu gospodarstvu in obrambi države da cim boljše podatke o stanju vremena in režimu voda, vremenske napovedi itd. in preskrbi naše gospodarstvo z raznimi statističnimi publikacijami, elaborati, zemljevidi in drugimi priročniki, da se zagotove zaščitni ukrepi za posevke in kmetijstvo sploh. Tukaj mi ni mogoče, ker bi bilo to predolgo, našteti vse naloge naše hidrometeorološke službe, da pa so le-te številne in da se morajo izvršiti, o tem ni dvoma, kajti njihova izvršitev je velike važnosti za naše socialistično gospodarstvo, ki se mora opirati na znanstvene osnove.
Na koncu bi še na kratko omenil naše materialne rezerve. _
Potrebe naše socialistične graditve in razvoj našega gospodarstva zahtevajo, da ima država na razpolago materialne rezerve. Zakon o petletnem planu določa: »Da se zagotovi eako-merna izpolnitev tega plana in premagajo nepredvidene težave, moramo ustvariti potrebne rezerve materiala. S tem v zvezi zgraditi mrežo skladišč, silosov in hladilnic.« V zvezi s tem je bila ustanovljena pri Predsedstvu vlade FLRJ uprava, ki ima nalogo skrbeti, da se zagotovijo materialne rezerve države.
Tega vprašanja sem se dotaknil zato, ker imajo mnogi naši odgovorni tovariši precej neresen odnos do državnih reierv. Ne razumejo velikanske važnosti teh rezerv. Pozabljajo, da so te rezerve potrebne tudi v primem elementarnih nesreč — suše, točo, poplave itd. — da država v teh primerih priskoči na pomoč ljudstvu. Ker se nismo dovolj resno lotili tega važnega vprašanja, nismo pravočasno zgradili potrebnih skladišč, silosov in hladilnic. S to prakso moramo končati. Naj vsakdo ve, da bomo imeli te rezerve kot železno rezervo za največjo nu.ioin da na ta skladišča ne smemo gledati kot na prodajalne, v katere lahko vedno stopig, da kupiš, ako vidiš, da je kaj notri. To navaja mnoge ljudi do tega, da brez potrebe porabijo pred časom dodeljene kontingente.
Prostovoljne akcije. Ljudska fronta in uspehi prostovoljnih akcij. Skupno število volivcev v _ FLRJ znaša 9,014.645, število članov Ljudske fronte pa 7mili-jonov 778.828. Ta velikanska množična politična organizacija, katere člani disciplinirano in požrtvovalno r visoko zavestjo »rade pod vodstvom Komunistične partije socializem v naši državi, predstavlja varno poroštvo, da bomo premagali vse težave tudi v bodoče. Vloga Ljudske fronte pri premagovanju raznih težav je bila v letu IMS zelo velika* če vzamemo nepopolne številke delovnih prostovoljnih ur jn učinek tega dela. vidimo tale bspeh: Ljudska fronta Jugoslavije je prispevala v lotu 1948 vscpia skupaj 305,412.000 delovnih ur, kar predstavlja v dinarjih vsoto nad " milijard. Od tega jc prispevala Srbija ISO milijonov delovnih ur. Hrvatska 67.5 milijona, Slovenija 27.292.292 Bosna in Iler-cegovina 36,303.370, Makedonija 17 milijonov 494.1 <7, Crna gora 26,772.059 ur. ratu**, ie velikanski prispevek k
izvršitvi našega petletnega plana in jasno ilustrira vlogo Ljudsko fronte pri graditvi socializma v naši državi.
Naša slavna mladina je tudi letos pokazala v polni meri svoj delovni heroi-zem. Pri raznih delovnih akcijah velikega obsega, kot n. pr. na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti«. Novem Beogradu, železniški progi Kufevo—Bro-dice, progi Nikgič—Titograd, hidrocen-trali Mavrovo, Novi Gorici, tovarni Železnik, kovinskem kombinatu v Sarajevu, tovarni »Jedinstvo« v Hrvatski, na pionirskih mestih v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, na številnih drugih akcijah, je sodelovalo 216.767 mladincev, pri graditvi zadružnih domov pa okrog pol milijona mladincev in mladink. Pri vseh teh akcijah je prispevala mladina 97 milijonov 195.100 delovnih ur. To je velikanski prispevek naše mlade generacije k uresničitvi srečnejše bodočnosti sedanjega in bodočih pokolenj.
S tega mesta se zahvaljujemo vsem našim delovnim ljudem, zlasti pa naši mladini ,ki je s svojimi prostovoljnimi akcijami veliko pripomogla k hitrejši graditvi naše države in se je s tem približala našemu skupnemu cilju. (Viharno in dolgotrajno ploskanje.)
Tovariši in tovarišice ljudski poslanci!
V	tem referatu sem malo govoril o raznih slabostih in nepravilnostih, ni pa treba misliti, da zato, ker ne bi imel marsičesa povedati. Ne, o tem bi mogel dosti povedati, vendar mi obseg referata tega ne dopušča. Prepuščam, da bo o tem govoril obširneje predsednik kontrolne komisije, ker je res veliko raznih nepravilnosti, posebno pa še, kar zadeva nepravilni odnos do ljudi in to pogosto do najboljših delavcev tako fizičnih kot intelektualnih. Nadalje je marsikje nepravilen odnos do ljudske imovine, razsipanje itd. Takšne nepravilnosti so v gospodarstvu kakor tudi v državnem aparatu in pri ljudskih oblasteh. Prav neverjetno je, kako hitro in krepko se vkorenini birokratizem. Številni vodilni ljudje in uradniki kaj hitro pozabljajo, da imajo opravka z živimi ljudmi in ne z navadnimi figurami, ne poglabljajo se v potrebe in življenje posameznika. Po tem moramo udariti takoj v začetku, da ne zavzame večjega obsega.
Tovariši in tovarišice ljudski poslanci! Katere so naše najvažnejše naloge v
1949.	letu? Postavka o investicijah v proračunu za prihodnje, 1949. leto, nam kaže, da bomo morali v tem letu napeti vse sile, da bomo izpolnili plan za to leto. Sklenili smo, ker nam to nujno nalaga položaj, v katerem se nahajamo, da se lotimo v prihodnjem letu z vsemi silami zgraditve težke industrije, ki je temeljna industrija za naše gospodarstvo in njegov nadaljnji razvoj. Petletni plan je določal, da bomo težko industrijo zgradili s pomočjo naših zaveznikov, da bomo namreč od njih dobili stroje za težko industrijo na temelju investicijskih pogodb, ki smo jih z njimi v ta namen tudi sklenilL Vendar nam je to sedaj pro-
Sadlo zaradi neizpolnjevanja pogodb o ivesticijah ter se moramo zato brez oklevanja in energičneje lotiti premagovanja teh velikanskih nalog.
Ze v 1948. letu je dobila naša industrija obsežne naloge glede izdelave raznih strojev in delov za našo težko industrijo in rudarstvo. Po dosedanjih uspehih domnevamo, da bomo marsikaj mo* gli izdelati sami. Zato smo tudi posvetili v prihodnjem letu največjo skrb naši težki industriji. Težka industrija rabi veliko strokovnih kadrov, inženirjev in drugih, zato jih bomo vzeli tam, kjer bo nekako mogoče brez njih izhajati in jih dali težki industriji V prihodnjem letu potrebuje težka industrija veliko delavcev, in jih bomo zato predvsem dali tej industriji, ker je od tega odvisna izpolnitev našega petletnega plana. Razen tega je v tem letu dobila naša težka industrija veliko nalogo, naj prične z izdelavo lune« tijskih strojev, ki so nam nujno potrebni za dvig našega kmetijstva na višjo stopnjo.
Druga najvažnejša naloga, ki nas čaka prihodnje leto, je mehanizacija in racionalizacija našega rudarstva. Naše rudarstvo je velikanskega pomena za izvedbo našega petletnega plana _ in izgradnjo socializma v naši državi. Kriti mora ne samo naše notranje potrebe, ki vsak dan hitreje naraščajo, temveč je tudi osnovni vir za izvoz in nakup raznih strojev. Sklenili smo, da v prihodnjem letu ne bomo izvažali raznih življenjskih potrebščin, kot n. pr. pšenico, meso, razne maščobe in drugo, ker nam je to samim zelo potrebno. Zato pade glavno breme na redarstvo. Naši rudarji nam morajo izkopati v prihodnjem letu čim več premoga, svinca, bakra, živega srebra, antimona, manganove rude itd. itd., da bi mogli kupiti razne stroje In predmete potrošnje iz inozemstva, da pa ne bi prodajali življenjskih potrebščin.
Tudi za rudarstvo velja isto kot za težko industrijo. Tudi rudarstvo ima prednost v vprašanju kadrov, t. j. delavcev.
Treba bo pričeti z učinkovitejšimi ukrepi za mobilizacijo delovne sile v rudnike. Število novih delavcev, ki so potrebni rudarstvu, je zelo veliko. Treba si je prizadevati, da prepričamo številne naše rudarje, ki veliko praznujejo in izostajajo z dela, da s tem povzročajo veliko škodo našemu gospodarstvu.
Razumljivo je, da mora država letos veliko bolj skrbeti in poskrbeti za sezl da čim več rudarskih stanovanj in zboljša življenjske pogoje v rudarskih naselbinah.
Tretja zelo važna naloga v 1949. letu je vprašanje zgraditve naše vojaške in' dustrije in vprašanje stanovanj za ofl cirje in podoficirje. V tem pogledu je bilo dosedaj za armado storjeno najmanj. Letošnji t, j. vojaški proračun za 1949. leto izkazuje precejšnje zvišanje, to pa tudi zato, ker smo v preteklem proračunskem letu storili zelo malo za kapitalno izgradbo za potrebe vojaštva. Ni bilo dovolj razumevanja za te potrebe, ni
bil izpolnjen plan niti za 50% tistega, kar je bilo določeno.
Četrta zelo važna naloga, ki nas čaka v 1949, letu, je izboljšanje našega železniškega prometa, ki mora opravljati vedno večje prevozne naloge, V tem letu bo treba Rpsvetiti več skrbi zboljšanju že obstoječih železniških linij, menjavanju tirov in pragov, nadalje zboljšanju delovnih in življenjskih pogojev naših železniških delavcev in uradnikov.
Peta naloga je naše kmetijstvo. Prihodnje leto moramo posvetiti čim večjo skrb zboljšanju našega kmetijstva, ker že v sedanjem stanju ne more izpolnjevati svojih ntdog. V mesta in tovarne se zlivajo novi deset in stotisoči delovnih ljudi, za katere moramo oskrbeti prehrano.
Okrepiti je treba dotok v zadruge in ustanavljati nove. Te zadruge je treba oskrbeti s potrebnimi kmetijskimi stroji, gnojili in drugim. S stroji in gnojili je treba podpreti tiste delovna kmete, ki pošteno sejejo svoja polja in izpolnjujejo svoje obveznosti do države.
Tu moramo poudariti, da bodo naša socialistična kmetijska gospodarstva imela v prihodnjem letu posebno velike in važne naloge. V tem letu bodo morala dati našim mestom in tovarnam čim več mesa, perutnine, masti, zelenjave, žita itd. Zato se bodo morale uprave kmetijskih upravnih^ gospodarstev krepko zavzeti za reševanje te velike naloge.
Da bi povečali setveno površino, bomo v prihodnjem letu pričeli graditi prekop Donava—Tisa—Donava, da bl okrepili in povečali plodnost naše žitnice Vojvodine. To je velik objekt m težko izpolnjiv, vendar naše gospodarstvo to zahteva.
Da bi dobili nove setvene povrsme, bomo morali prav tako v 1949. letu pričeti z izsuševanjem približno 60.000 hektarov setvene površine.
Nadalje je pred nami za prihodnje leto važna naloga — izsuševanje Ska-(lrskega jezera, da bomo dobili setveno površino za bombaž itd.
Zakaj sem tu po vrsti označil najvažnejše naloge? To sem storil zato, da bi vsi naši ljudje, vodilni in ostali, bodisi v zveznih ustanovah kakor tudi v republiških in lokalnih, vedeli, po čem se morajo ravnati v 1949. letu. V tem letu ne smemo v naši kapitalni izgradnji iti na široko, kot je bilo preteklo leto, ko smo gradili preko plana^ šli preveč v širino in nismo dovolj upoštevali — prvič, če je dovolj delovne sile pri graditvi planskih objektov, drugič, če je gradiva: cementa, lesa, opeke, železa itd. več, kot je to potrebno za izvršitev tistega, kar določa plan. Glejte, na te stvari moramo prihodnje leto posebno paziti. Vedeti moramo, da je gradivo — cement, opeka, les, železo itd. določeno predvsem za te naloge, ki sem jih prej navedel. Razen teh nalog, ki sem jih zgoraj navedel, moramo prihodnje leto zgraditi čim več stanovanjskih poslopij za naše delovne ljudi v mestih, tovarnah, rudnikih itd.
Vem, da je tudi veliko iniciative od spodaj, pri naših ljudeh, toda naj vzdrže še to leto in naj vsi kot eden napno vse sile, da izpolnimo naloge, ki sem jih prej navedel. Če se bomo vsi ravnali po tem in % vsemi silami delali za izpolnitev gorniih nalog, se nam ni treba bati, da ne bi izpolnili našega petletnega plana.
Obračam se na naše delavce in delavke, naše strpkovnjake in znanstvenike, ne našo čudovito mladino in jih pozivam, naj se vsega tega zavedajo in delajo v 1949. letu udarniško in predano v svojo korist, korist vseh delovnih ljndi naše države, v korist izgradnje socializma in veseleč se bodočnosti. Prav tako se obračam na naše poštene delovne kmete, naj posejejo čim-več in čim bolje svoja polja, naj redijo čim več živine in drugega in dajejo državi za prehrano naših delovnih ljudi v tovarnah, rudnikih, na gradbiščih itd., da bodo mogli čim uspešneje in laže ustvariti pogoje za boljše življenje naših delovnih državljanov,
Tovariši in tovarišice ljudski poslanci!
V	tem referatu sem se dotaknil samo v glavnih obrisih tistih vprašanj, za katera sem mnenja, da so največjega pomena, je pa še veliko zelo važnih vprašanj, ki pa o njih nisem govoril zato, ker bodo o teh vprašanjih govorili podrobneje ostali tovariši ministri v svojih referatih in tovariši v razpravi.
Končno vam moram povedati, da bomo, naj bi bile težave še tako veli ke, premagali in zmagoslavno zaključili našo težko borbo za izvedbo našega petletnega plana, za uresničenje socializma v naši državi. Za to nam jamči enotnost in visoka zavest naših delovnih državljanov in enotnost naše Komunistične partije. (Govor maršala Tita so ljudski 'poslanci sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. Stoje so pozdravili besede maršala Tita z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem: »Živel!«)
Začetek četrtega rednega zasedanja Ljudske skupščine FLR Jugoslavije
Beograd, 27. dec. Včeraj popoldne je bila prva se.jia IV. izrednega zasedanja Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ.
Piredsedmik današnje seje je bil ljudski posl. Franjo Gaži, ki ie pvecitol ukaa preziditja o sklicanim Ljudske skupščine FLRJ k IV. izrednemu zasedanju. Potem ko 60 izkazali čast umrlemu ljudskemu poelamicu Zveznega sveta Ačiimu Graloviču, so soglasno sprejeli naslednji dnevni red IV. izrednega zasedanja:
Glasovanje o predlogu Splošnega državnega proračuna za 1949. leto, pretres predloga zakona o splošnem državnem Mkijučnoni računu za 1947. leto, pred-
POLOŽAJ V OBKOLJENEM PEKINGU VEDNO BOLJ KRITIČEN
London, 27. dec. Dopisnik Tanjuga poroča:
Časopis »Times« je objiarvil članek svojega dopisnika iz Pekinga, v katerem je govora o položaju v tem mestu. V članku je poudarjeno, da se razvija pri Pekingu zagrizena bitka. Še prejšnji teden so tujci obiskovali z|apaidno gričevje, Minilo je manj kot 34 ur in jnesto je bilo presenečeno nad topovskim etre! jan jem, ki ga je bilo slišati v daljavo približno 10 milj. Od tega trenutka naprej se je položaj stalno slabšal, dokler ni prišlo v petek do bojev tik pred mestnimi vrati. Nihče ni niti pomišljal, da je vojna pred mestnimi vrati. Ni znano, aakaj je general Fu Ji ziaipustil vse položaje pred mestom, zlasti železniško progo proti Tien-cinu, po kateri je prihajala glavna oskrba,
Doslej so bile osvobodilne sile okrog Pekinga relativno majhne. V teh oddelkih je bilo 9 mandžuTskih kolon generala Li Pi Jaioa, ki so obšle levo krilo generala Fu in napadle mesto s severne strani. Siile generala Nijen Juna, ki so štele skupaj mogoče 25.000 mož, 60 napadle z zapadai. V soboto sta se pivi dve letali Kuomintanigovih letalskih sil spustili na novo razširjeno letališče. Danes sta prileteli še dve, vendar nista pripeljali, kar je čudno, niti čet niti vojaškega materiala. Nobeno teh letal še še ni vrnilo. Iz tetfa lahko napravimo zaključek, da je njihov glavni namen, odpeljati oseibje.
Sedaij grade novo letališče v južnem (zunanjem) deliu meeta. Odkar so zaprli mestna vrata in ukinili železniški promet, je v mestu pomanjkanje živil, cene zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov pa so naglo narasle. Še več, skoraj vsa trgovina je v zastoju, Trgujejo samo mali trgovci, pa tudi kuliji vozijo svoje vozičke. Velik del prebivalstva je brez dela. Ulice so polne ljudi, med katerimi je tudi veliko število beguncev iz sosednih mest. V mestu tudi zelo primanjkuje denarja. Električnega toka ni.
Agencija Nova Kitajska poročal
V	trenutku, ko so prodrle čete narodnoosvobodilne armade v zapadna predmestja Pekinga, sta vladala na osvobojenih univerzah Jen Čimg in Čin Hva mir in varnost.
Izvidnice narodnoosvobodilne vojske so se pridružile univerzitetnim stražam izven univerzitetnega obzidja, in sicer z namenom, da bi onemogočile vsako motnjo šolskega življenja.
Študenti in profesorji so organizirali na obeh univerzah še pred prihodom ljudske armade prostovoljne 6traže. Določili so svoje predstavnike, ki 60 sprejeli oddelke ljudske armade. Vojaki ljudske 'armade so sprejeli in počastili predstavnike obeh univerz, ki so taikoij nato
zahtevali nove demokratične knjige in literaturo za študente.
Kuominiangovi generali pripravljajo strupene pline
Hsučou, 27. dec. Agencija Nova Kitajska poroča:
Po izjavi ujetega pomočnika poveljnika gardnega polka Kuomintangovega glav* nega štaba v Hsučou Kuponanga se pri* pravlj at a obkoljena 2. armadna skupina generala Ciu Čin Čuana in 13. armadna skupina generala Limia, ki sta pod po* veljstvom generala Tu Ju Minga, na prebitje iz obroča, ki ga je sklenila okoli njiju narodnoosvobodilna armada. Ti armadni skupini, je izjavil Kupohang, se bosta skušali prebiti ob podpori l-etaJstvai Uporabljali bo»ta tudi velike količine strupenih plinov. Po izjavi Kupohanga je Čangkajšek od 18 decembra do danes poslal obkoljenim četam po zračni poti
180.000	plinskih mask.
Predstavnik glavnega stana narodnoosvobodilne armade na fronti Hsučoiu—. Pengpu je re3no opozoril namestnika. Kuomintangovega poveljnika v vzhodni Kitajski Tu Ju Minga, naj ne uporablja strupenih plinov. Opozoril je štab obko* Jjenih Ruominfcangovih čet, da se ne bo izognil uničenju kljub uporabi strupenih plinov. Če hočejo obkoljeni Kuomintan-govi generali ohraniti svoja življenja, je izjavil predstavnik narodnoosvobodilne armade, potem morajo izdati nalog za ustavitev boja in se vdati, pri čemer ne 6tnejo uničiti orožja.
Ljudstvo pozdravlja narodnoosvobodilno vojsko
Agencija Nova Kitajska poroča: Uničenje Čangkajškovih čet pri Hsučou je pospešilo postavitev severne Kitajske na dnevni red. Mamdžun&ka narod.-osvobodilna vojska je vdrla v vzhodni Hope^ t tako bralno in v takem velikem številu, da so napravile sprednje enote I. pro* dore v Kuomintangovo obrambno črto Peking—Kupejkov, še preden so zadnji borci zapustili Mukden. Kmetje v vzhod* nem Hopeju, ki so se močno upirali japonskim in Kuomintangovim napadalcem, so začeli takoj graditi ceste za narodno* osvobodilno vojsko.
Veliki topovi in vojaški kamioni so grmeli čez hopejsko ravnino po širokih cestah, ki so bile še pred kratkim sko* raj neuporabne. Pri graditvi cest se je odlikovala zlasti mladina. Ljudstvo je sprejelo narodnoosvobodilno vojsko izredno navdušeno. Žene so pripravile za vojake darila, vasi pa so bile okrašene. Povsod so napisali gesla, s katerimi so pozdravljali narodnoosvobodilno vojsko in pozivali k borbi do zmage.
Izpopolnitev organizacije
za odkup in preskrbo
Vlada LR Slovenije je izdala štiri uredbe, ki bodo bistveno izpopolnile dosedanjo odkupno omrežje ter izboljšale preskrbo. Uredbe določajo ustanovitev glavnih direkcij, ki bodo vodile blagovni promet za posamezne vrste blaga. Ustanovljene bodo naslednje direkcije: za odkup in promet z živino in mesom; za odkup in promet e alkoholnimi pijačami, sadjem in zelenjavo; za odkup in promet a kmetijskimi pridelki In krmo; za odkup in promet z mlekom, mlečnimi izdelki, jajci, perutnino in divjačino.
davne direkcije so operativni upravni voditelji republiških odkupnih in prodajnih oodjetij. Blago kakor: živino in meso, alkoholne pjače, sadje in zelenjavo, kmetijske pridelke in krmo, mleko, mlečne izdelke, jajca, perutnino in divjačino — odkupujejo odkupna podjetja republiškega in lokalnega pomena ter zadruge. Razen tega oa more minister za trgovino in preskrbo pooblastiti tudi prodajna podjetja večjih potrošniških središč, da smejo odkupovati blago.
Posebne naloge glavnih direkcij so: komercialno vodijo izpopolnjevanje odkupnega in razdelitvenega plana; v ta namen organizirajo po državnih odkupnih
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
loge Katam o spremembah in dopolnitvah zatarna o splošno državni kontroli, o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih matičnih knjigah, o spremem-baih in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti državljanov FLRJ. o spremembah jm dopolnitvah zakona o obvezni službi medicinskega osebja ter o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih uslužbencih, dalje potrditve uredb vlade FLBJ, izdanih v času od 11. novembra do 24. decembra 1948 in potrditve ukazov Preaidija Ljudske skupščine FLRJ, izdanih v času med III. in IV. iz.redniiim zasedanjem.
S	tem ie bila zaključena včerajšnja setfa Zveznega sveta, prihodnja seja pa bo napovedana pismeno.
Zatem le bila seja kluba l judskih poslancev.
*
Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ jo imel prvo sejo pod predsedstvom Josipa Vidmarja. Ko je Svet narodov sprejel dnevni red, ie odobril rešitev Pre-zidiija FLRJ, da se zaradi kaznivih de-jami zopeir ljudstvo in državo ter poneverbe v službeni dolžnosti sproži kazensko postopanje proti ljudskemu poslancu Sveta narodov dr. Obrenu Blagojeviču. Obren Blagojevič je skušal 27. novembra pobegniti v inozemstvo; ob aretaciji so našli pri njem 1 milijon 200.000 dinarjev in 5420 dolarjev državnega denarja, ki si ga je protipravno prisvojil.
Skupna seja Zveznega sveta in Sv«ta narodov ie bila 27, decembra.
podjetjih ter zadrugah odkup vseh presežkov in skrbijo za pravočasno in enakomerno preskrbo potrošniških središč, zlasti večjih mest in industrijskih krajev. Na podlagi razdelitvenega plana in po odredbah nadrejenih organov uporabljajo odkupljeno blago ter i. -'ajajo odredbe državnim odkupnim podjet;em m zadrugam. Skrbijo, da je v skladu delo in poslovanje republiških odkupnih podjetij z delom in poslovanjem lokalnega in zadružnega odkupnega omrežja. Nad lje skrbijo za pravilno razmeščanje, prevoz in strokovno vskladiščenje blaga. Vodile bodo operativno evidenco o odkupu, predelavi in oddaji blaga. Nadalje bodo vodile politiko cen in upravljale regresni fond. Glavne direkcije bodo v stiku z enakimi ali sorodnimi glavnimi direkcijami drugih ljudskih republik.
Glavne direkcije morajo skleniti z vsakim za odkup upravičenim lokalnim podjetjem in zadrugo pogodbo glede odkupa blaga. Prav tako mora sklepati pogodbe odkupno podjetje, ki ga glavna direkcija za to pooblasti. V pogodbi morajo biti določene vse okoliščine, ki so v zvezi z odkupom določene vrste blaga. Dokler državno odkupno podjetje ali zadruga ne sklene pogodbe, ne sme odkupovati blaga.
Vsaka glavna direkcija ima strokovni svet, v katerem so: glavni direktor, komercialni direktor, direktorji republiških odkupnih podjetij in nameščenci (ki jih določi glavni direktor) glavne direkcije.
Minister za trgovino in preskrbo izda že podrobne predpise o organizaciji in poslovanju glavnih direkcij.
Uredbe o ustanovitvi glavnih direkcij so bile uveljavljene 21. t. m,
PREMOVNIK VELENJE JE 25. DECEMBRA PRESEGEL PLAN ZA 16%
Zaradi velikega pomanjkanja premoga so bili vsi premogovniki pozvani, da kopljejo premog tudi 25. in 26. decembra. Najbolje sta se izmed republiških rudnikov odrezala premogovnika Velenje in Kočevje. Prvi je presegel normalno dnevno plansko produkcijo za 16, drugi pa za 12 odstotkov.
Ta U9peh je bil dosežen, ker so se potrudili vsi merodajni lokalni činitelji. Največ zaslug pa imajo 6eveda rudarji, ki so prišli na delo im tisti prostovoljci, ki so na ta dan pomnožili njihove vrste.
Proizvajalna in predelovalna zadruga krojačev v Kranja je dosegla svoj letni plan
Krojaška zadruga v Kranju je dosegla svoj letni plan 22. decembra 1948. Borba za plan je bila težka zaradi pomanjkanja delovne sile in premajhnih prostorov.
I F I Z K U L T U R~aT1
Ob zaključku turneje švedskih nogometašev po Jugoslaviji
IfOGOiETAŠI »iSELSIHGBORGA« SO KLJUB PORAZOM POKAZALI DOBRO IGRO
V vseh tekmah so zabili 1 gol, prejeli pa so jih 11
Ob gostovanju Švedov v Jugoslaviji Je tretje plasirano moštvo na tabeli za letošnje nogometno prvenstvo Švedske »Halsing-borg« zaključilo svojo Udnevno turnejo po Jugoslaviji. Vseh pet tekem, ki jih je igral z jugoslovanskimi klubi, je »Halsingborg« izgubil, dosegel je samo 1 gol in to v zadnji tekmi z »Dinamom«, medtem ko jih je dobil U. S Švedi so igrali in jih premagali naši najboljši klubi: »Orvena zvezda«, »Partizan«, »Hajduk« in »Dinamo« — člani I. zvezne lige ter »Sarajevo«, član II. zvezne lige.
Čeprav bi se na prvi pogled, upoštevajoč veliko število zgubljenih tekem, moglo misliti, da so švedski nogometaši slabi, se mora priznati, da ima klub »Halsingborg« zelo dobre igralce in dobre tehnike Glavna ud-lika njihove igre — prenašanje žoge z gola na gol in oster start — je prišla Da vsaki tekmi do izraza. Večina igralcev »Hftlsing-borga« zelo dobro obvlada žogo, je fizično močna ter zelo okretna in predstavlja dobro vigrano celoto, v kateri vsak posameznik dobro pozna svoje mesto.
Prav tako kakor pri tekmah z avstrijskimi moštvi se je tudi v srečanjih s Švedi izkazal v igri, ki jo gojijo jugoslovanska moštva, modernizirani sistem W kot boljši sistem z mnogo večjimi možnostmi za duhovitejše kombinacije ter uspešne zaključne akcije.
Švedi so imeli v Jugoslaviji priliko videti prav tako, kakor so imeli priliko videti tudi na letošnjem tekmovanju na olimpijskih igrah, da je naš nogomet resnično na veliki višini.
Pod vodstvom izkušenih trenerjev, ki pro-učujejo vse najnovejše uspehe v nogometni igri, so se jugoslovanska moštva povzpela do ravni najboljših evropskih moštev. To se je moglo lahko ugotoviti tudi po zmagah naših moštev nad znanimi moštvi, kakor so »Rapid«, »Austria« in »Wiener Šport Club« z Dunaja, »MTK-< iz Budimpešte, »Bohe; mians« iz Prage itd. Po vsem tem porazi odličnega švedskega moštva »Halsincrborg«, pa čeprav od društva, ki tekmuje v II. zvezni ligi, niso presenetljivi, temveč so posledica stalnega in vse večjega vzpona jugoslovanskega nogometa.
Po zaključku zadnje tekme v Jugoslaviji je vodja švedskih nogometašev Eudelka izjavil, da igrajo Jugoslovani v nogometu sistem, ki se bistveno razlikuje od sistemov švedskih klubov, zlasti pa od sistema, ki ga goji moštvo »Halsingborga«. »To je eden glavnih vzrokov, da je »Halslngborg« izgubil tekme. Poleg odličnih posameznikov, med katerimi se odlikujejo posebno Bobek (P) in Čajkovski (D), smo spoznali zelo dobre nogometne ekipe,« je rekel Kudelka »Prav tako sta napravili tekmi s »Hajdukom« in »Črve-no zvezdo« na nas najboljši vtis. Vašo državo bomo zapustili polni občudovanja lepot vaše države, prav tako pa tudi v prepričanju, da se v Jugoslaviji igra kakovostni nogomet,« je izjavil ob zaključku Kudelka.
Levi napadalec Svvensson pa je izjavil tole: »Izgnblll smo zaradi tega, ker so igrali naši nasprotniki z boljšim sistemom. Borbenost Igralcev, zlasti nogometašev »Hajduka«, nam zelo ugaja.«
Odprto je drsališče na Ljubljanici
Struga Ljubljanice na prostoru mestnega kopališča od Prnlskoga mostu do Špice so je spremenila v zimskošportno drsališče. V soboto in nedeljo jo bilo že vso živo, kljub temu, da drsališče za javnost še ni bilo odprto, ker je bilo potrebno izvršiti šo nekaj pripravljalnih del.
Površina drsališča znaša 6.700 kvadratnih metrov. Debelina ledu ie tedaj 12 cm, z nastopom hujšega mraza, pa se bo zvečala na 15 do 18 cm Drsališče na Ljubljanici predstavlja sedaj največje drsališče v Ljubljani.
Za kritje glavnih režijskih stroškov je določena naslednja vstopnina: za otroke do 14. leta 4 din, za odrasle nad 14 letom 8 din, kabina 5 din. Poskrbljeno bo tndi za toplo jedačo in pijačo. Drsališče bo odprto vsak dan od 9. zjutraj do 10. zvečer.
V Ljubljani bosta v sredo in četrtek ob 20. uri dve tekmi v hokeju na ledu
SD LJUBLJANA : REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE
V moštvu Ljubljane nastopajo Aljančič, dr. Gogala, Eržen, Pavletič, Hočevar, Ogrizek, Kačič itd., v moštvu Jugoslavije pa ostali najboljši igralci
ŠAH
IV. ŠAMPION AT LR SLOVENIJE
Po četrtem kolu vodi mojster Stojan Puc
Beograd. 27. decembra. Včeraj so igrali na Šahovskem Sampionatu Jugoslavije IV. kolo. Najvažnejša borba je bila med Pircem in Trifunovičem. V slovanski obrambi damskega gambita sta se nasprotnika v popolnoma izenačeni poziciji sporazumela v 21. potezi na remis.
Pucu je kot črnemu uspelo, da je proti TTdovčiču v Griinfeldovi obrambi omajal v izenačeni poziciji ravnotežje sil. izkoristil napako svojega nasprotnika in se s to zmago utrdil na vrhu tabele.
Janoševič in Rabar *ta v icilijanski obrambi remizirala v poziciji, v kateri je imel Rabar trdnjavo in lovca za trdD.iavo, kar pa ni zadostovalo za zmago.
Kulžinskl ie igral svojo priljubljeno Cnro-Kan obrambo in v sigurnem stilu premagal Horvata.
Nedel.ikoviČ in Djaja sta remizirala v francoski. Simonovič in Andrič po v Španski partiji.
Fuderer je kot črni igral proti Gligonču damski gambit ter je ob prekinitvi obdržal prednost.
Odloženi sta bili partiji Milič-ftubnrič ter Božič-Vukovič.
Po IV. kolu vodi Pne s 3 ln pol točkami. Slede: Rabar in Janoševič 3, Trifunovič in Djaja 2 in pol, Simonovič, Andrič, Kulžlnski
KOMUNIST
glasilo CK Komunistične partije Jugoslavije
bo izhajal vsak drugi mesec (6 zvezkov letno). Celoletna naročnina znaša Din 150,— in se plača vnaprej na naslov
CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA 31 Čekovni račun št. 6-90603-5
Naročila sprejemamo do vključno 5. januarja 1949. Na kasnejša naročila se
ne bo oziralo
DELO
glasilo CK Komunistične partije Slovenije
bo izhajalo mesečno (razen v poletnih mesecih) v 10 zvezkih. Cena polletna Din 110.—, celoletna Din 220.—, plačljivo vnaprej na čekovni račun št. 6-90603-5 CANKARJEVE ZALOŽBE V LJUBLJANI.
Naročila sprejemamo samo do vključno 5. januarja 1949. Naročnino je treba plačati vnaprej na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 31. Na kasnejša naročila se ne bomo ozirali.
OUVESTE£
Opozorilo
2, Pirc, Vukovič, Fuderer 1 In ool *n po eno nedokončano partijo, Nedeljkovlč 1 In pol, Subarič 1 ter. dve nedokončani partiji, Gli-gorič, Milič in Božič po 1 točko in eno nedokončano partijo, Horvat 1 ter Udovčič pol točke.
Danes bodo igrali V. kolo, v katerem se bodo srečali naslednji pari: Vukov iS-Si mo- j novič, AndriČ Nedeljkovič, Djaja Gligorič, Fuderer-Horvat, Kulžinski-Udovčič, F ne Pirc, Trifunovič-Janoševič, Babar-Milič, čuboiič-BoŽiČ.	mmmmam
Zaključek partije Tartakower - Ruwe
29____ Txe4,	30. Kxe4 8dG+, 31. Kd3
Df5+,	32. Kd4, (Edina poteza ko- na vso
drugi izgubi beli damo), 32. . I)f4+, 33. Kd3 Dxc4+, 34 Kc2 LxfS, 35. b3 Le4+, 36. Kb2 Dd3, 37. Tgl+ Kf7 38. Taci (Ničesar ne prinese Dc7 + , ker se črni kralj skrije na e6). 38. . .. Dd2+, 39. Ka3 Sc4+1 (Začetek krasne kombinacije v kateri beli neizogibno izgubi damo) 40. bxc4 Txa4+i, 41. Kxa4 Da2+, 42. Kb4 Db2+ in boli se vda. Na Kn5 sledi Da3 mat, na Kc5 pa Df2+ in bela dama je izgubljena.
&iov&nska ttaJvoAita
DRAMA LJUBLJANA
Torek, 28. ob 20: Petrov: »Otok miru*. Premiera. Izven.
Sreda 29. ob 20: Turgenjev: »Mesec dni na kmetih«. Abonma. Red A.
Četrtek, 30. ob 14.30: Gow D'Usseau; »Globoko so korenine«. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj. — Ob 20: Turgeniev: »Mesec dni na kmetih«. Abonma D.
Petek, 31. ob 20: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Izven.
Danes zvečer bo v Drami premiera satirične komedije »Otok miru«, ki' jo jo pred osmimi leti napisal sovjetski pisatelt E. Petrov. Pisatelj je hotel v igri razbiti in osmešiti mit o buržoaznem pacifizmu, ki je poosebljen v mr. Jacobsn, angleškem denarnem mogotcu ki se v strahu pred vojnimi grozotami z vso družino preseli na »otok miru«, kjer pa izbruhne nafta, kar povzroči takojšnje trenje med konkurenčnimi akcijskimi družbami, za katerimi stoje različne velesile. Delo ie režiral E. Žižek.
OPERA
Torek, 27. ob 20: Puccini: »La Boheme«. Zaključena predstava za LMS.
Sreda, 28. ob 20: Puccini- »Tosca«. Gostovanje Valerije Hevbalove. Red C.
Petek, 31. ob 20: Smetana: »Prodana nevesta« Izven
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Torek, 28. ob 20.30: I. Cankar: »Kralj na Betajnovi«.
Sreda. 29 ob 20: I. Cankar: »Kralj na Betajnovi«, zadnjič, v korist Rdečega križa. Petek, 31. ob 20: A. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«.
Sobota, 1. jan. ob 15- A. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«, popoldanska predstava.
Francko bo to pot igrala Mimi Zupančičeva, Nino pri današnji predstavi Maherjem, pri jutrišnji pa Grumova, Bernota bo igral danes Lavrih, jutri pa Zalar. Ostala zasedba je običajna. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v Mestnem domu.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE V KOČEVJU
Sri)da, 29. decembra ob 19: Premiera. Gogolj: »Ženitev*. Komedija v 2 dejanjih. Vstopnice v predprodaji v Državni založbi.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 27. decembra: Področje visokega zračnega pritiska, ki drži v Srednji Evropi suho in mrzlo vreme, se od za pada naglo razkraja. Vendar v višinah dalje vztraja neizpremenjena razporedba z-ačnega pritiska, kar daje domnevati, da so bo visoki pritisk nad Srednjo Evropo zopet vzpostavil.
Mrzli val. ki se je pred nekaj dnovi pojavil nad Rusijo, se je umaknil proti Kavkazu in Črnemu morju, deloma pa no Balkanski polotok, kjer so temperature padle na okrog —15 stopinj.
V	Sloveniji se je pooblačilo in je v mnogih krajih po malem snežilo. Mraz je zaradi pooblačitve bistveno popustil.
Vremenska napoved za torek 28. decembra: Oblačno s snežnimi padavinami, temperatura brez bistvene izpremem.be.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Torek, 28 decembra ob 20: Dvorak; »Rusal-ka«. Red L-l.
Sreda 29. decembra ob 16: Golia: »Sneguljčica«. Izven.
Četrtek, 30. decembra ob 16: Golia: »Sneguljčica«. Izven.
Petek. 31. decembra ob 20: Goldoni: »Krčmarica Mirandoiina«. Izvem.
Sobota. 1. januarja ob 20: Pucerni; »La Boheme«. Prvič v sezoni. Izven.
Nedelja, 2. januarja ob 20: Dvofak: »Rusal-ka«. Zaključena predstava za Ljutomerčane. Organizira »Putnik« Maribor.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
29. decembra do 3. januarja 1949: Fram Roš: »Ušesa cesarja Kozmijana«. Tgra iz davnih dni tlačanstva v štirih dejanjih. Režija T. Zorko. Inscenerija V. Bratina.
Dnevno po dve oz. tri zaključene predstave za pionirje im starše v okviru »Novoletne jelke«.
SLOV. LJUD. GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 1. januarja ob 19.30: Dr. B. Kreft: »Celjski grofje«.
Nedelja 2. januarja ob 14.30; Dr. B. Kreft: »Celjski grofje«. Režija: Tomažič Jože. In-soenator: Tič Srečko.
Nedeljska predstava za okolico Jesenic. Zveze z vlaki na vse strani ugodne. Predprodaja vstopnic v pisarni sind. gledališča vsak dan v dopoldanskih urah in dve uri pred predstavo. Vstopnice si preskrbite pravočasno.
Razpis natečaja
za sprejem v Zvezno akademijo za gledališko umetnost
Ministrstvo za znanost in kulturo pri vladi FLRJ razpisuje natečaj za sprejem gojencev v Zvezno akademijo za gledališko umetnost v Beogradu. Akademija je letos odprla dva oddelka I. letnika in sicer za igro in za režijo. Šolanje na akademiji traja štiri lota. Akademija za gledališko umetnost pripravlja kader igralcev in režisorjov visoko kakovosti. Učenci bodo dobivali štipendije
Pogoji za sprejem na akademijo za gledališko umetnost za šolsko leto 1918-1949 so naslednji:
Na akademijo za gledališko umetnost bodo sprejeto tiste osebe obeh spolov, ki so Stare najmanj 17 let, ki imajo dokončano gledališko šolo (ali dramske študije), ali opravljen višji tečajni izpit v gimnaziji. Potegovati pa se morejo za sprejem tudi tiste osebe, ki imajo nižjo šolsko izobrazbo, prijave pošljite Akademiji za gledališko umetnost — ulica Vuka Karadiiča št 12, Beograd, najkasneje do 5. januarja t949.
Sprejemni zipitl bodo od 15. januarja 1949. leta dalje. Kandidati oddelka za igro bodo polagali pismeni in ustni izpit. 7. a izpit morajo pripraviti večji odlomek lz dramskega dela in recitacijo. Kandidati oddelka za režijo pa polagajo samo pismeni izpit.
(Tanjug)
V	Ljubljani so množijo primeri električnih hišnih in drugih instalacij^ ki jih izvršujejo neupravičene in v stroki neuke osebe, dostikrat pa tudi elektrotehniški obrtniki, ne da bi upoštevali predpise in navodila področne direkcije Državnih elektrarn Slovenije DES in združenja elektrotehniških obrtnikov.
Iz zadnjih uredb Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS je razvidno, da električne energije ni neomejeno na razpolago ter_ jo razporejajo po važnosti odjemalcev nadrejena oblastva tako kot raeionirane življenjske potrebščine.
Vse električno hišne in druge instalacije, bodisi za novogradnje, bodisi za popravila, preureditve in razširitve v postojeeih stavbah izvršujejo praviloma le državna elektrotehniška podjetja ter pooblaščeni elektrotehniški obrtniki. Vsi navedeni so dolžni predhodno prijaviti vsako instalacijo področni direkciji DES, ki jim da svoja navodila pred pričetkom dela ter nadzoruje izvedbo instalacije.
Le s prijavo je zasigurana naročniku pravilna izvedba instalacije in pravilno dimenzioniran priključni vod. Neupoštevanje teh predpisov povzroča zastoj v priključenju tako izvršenih Instalacij zaradi naknadno predpisanih sprememb ter ovz-oča škodo naročniku na materialu in delovni sili. S tako nedisciplino naročnikov se povzroča nepotrebno tratenje delovne sile nadzornih organov ter nepotrebno osebne intervencije in pismena pojasnjevanja prizadetim.
Pozivamo vsakogar, da upošteva ta tolmačenja.
Državne elektrarne Slovenije, Direkcija Ljnbljana-mesto, Združenje obrtnikov
v Ljubljani, odsek elektrotehniške obrti
DNEVNE VESTI
Telefonske številke Putnik-a v Ljubljani so naslednje: Informacije 34-56, Administracija poslovalnice Ljubljana 24-72, Administracija filijale za Slovenijo 29-32, Upravnik Filijale Ljubljana 40-81.
Obiski bolnikov v bolnici v Ptujn. Uprava bolnice v Ptuju sporoča, da so od novega leta dalje dovoljeni obiski ie ob nedeljah, sredah in praznikih ln to od 12.30 do 14.30.
KINO
LJUBLJANA UNION: Nemški film »Zakon v senci« (brez tednika).
MOSKVA: Sovjetski film »Daljna nevesta«, tednik.
SLOGA:	Ameriški film »Orna komanda«,
tednik. — Predstave ob 16.15, 18.15 in 2015.
ŠIŠKA:	Sovjetski barvni film »Skrivnosti
narave«, tednik. — Predstava ob 20.
MARIBOR ESPLANADE:	Sovjetski	film
»igralka«, tednik.
GRAJSKI: Francoski film »Kralj,, — Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL- Sovjetski fiim »Ališer Navol«, tednik.
DOM:	Sovjetski film »Rusko vprašanje«,
tednik.
KRANJ MESTNI: Jugoslovanski film »To ljudstvo bo živelo«, tednik.
PTUJ:	Slovenski film »Na svoji zemlji«,
tednik.
OPOZORILO
Obveščamo vse bančne stranke, da bodo blagajne vseh sedežev Narodne banke FLRJ, Centrale za LRS poslovale na dan 31. decembra 1948 samo od 8.—10. ure.
Iz Narodne banke FLRJ Centrale za LR Slovenijo
RKGS DIREKCIJA PTUJ
obvešča
svoje odjemalce, da bo imelo letno inventuro v času od 27. decembra 1948 do 4. januarja 1949 ter zaradi tega ne bo izdajala nobene količine alkoholnih pijač v tem času.
RKGS direkcija Ptuj
Za vedno nas je zapustila naša ljuba mamica
Julijana Kunaver roj. Mohar
soproga strokovnega učitelja v p.
Pokopali smo jo 26. decembra pri Sv. Križu.
Zahvaljujemo se vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Graparju, ki ji je v najtežjih urah lajšal bolečine.
ŽALUJOČI
Sporočamo žalostno vest, da nam ie umrla v 86. letu starosti naša mama
MARIJA ČOP roj. Vreček
Pogreb drage pokojnice bo v torek 23. decembra ob 16.30 iz kapelo sv. Frančiška k Sv. Križu.
Ljubljana, Jesenice, 28. decembra 1948.
,	Žalujoči:
sin Ferdinand, hčerka Gabrijela oor. Golob in ostalo sorodstvo
Potek roka za registracijo posojila NOB!
Po uredbah o izplačilu obvoznio 3% posojila narodne osvoboditve in 5% posojila svobode se morajo registrirati vse obveznice in začasna potrdila (priznanice) obeh posojil najpozneje do 31. decembra 1948.
Opazili smo, da mnogo obveznic in začasnih potrdil (priznanio) še do danes ni bilo predloženih v registracijo.
Ker jo skrajni rok za registracijo 31. ae-cember 1948 in ker se bo v januarju 1G49 že začelo z izplačevanjem registriranih obvez-nio in začasnih potrdil (priznanio), da jih pravočasno predložijo v registracijo okrajnim komisijam za registracijo pri poverjeništvih za finance okrajnih ljudskih odborov
Hkrati opozarjamo, da ta rok ne bo podaljšan in da po tem roku ne bo mogoče več registrirati ne obveznic in ne priznanio, kar bo imelo za posledico, da bodo vsa neregistrirana posojila ostala neplačana.
Ministrstvo za finance LRS
Objava
Mestni ljudski- odbor, poverjeništvo za stanovanjske zadeve bo organiziral tečaj za hišne upravitelje. Tečaj se bo pričel v prvi polovici januarja ter bo trajal 14 dni.
Ta tečaj je obvezen za vse upravitelje zgradb, ki so pod upravo državnih ustanov in podjetij, odnosno družbenih organizacij in zadružnih ustanov.
Prednje smo dali na znanje potom objave v časopisju dne 22. t. m. Tem porom naslov ponovno obveščamo s prošnjo, da dostavite osebne podatke za svoje hišne upravitelje, ki jih nameravate poslati na točaj. Podatke dostavite najkasneje do 29. t. m.
Hišni upravitelji bodo na tečaju pTejeli osnovno znanje, ki jim je Za upravljanje zgradb potrebno.
O pričetku tečaja boste pravočasno obveščeni.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA TOREK 2» XII
6.00 Množične pesmi — 6.10 Napoved časa in poročila — 6.20 Jutranja telovadba in objava dnevnega sporeda — 6.30 Jutranji kon cert — 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave — 7.10 Klavir v ritmu — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 13.00 Lahek opoldanski spored ruske glasbe — 13.40 Zagrizena borba za plan v leščanski »Verigi« — 13.50 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju Marijan Lipovšek — 14.10 Češka operetna glasba. Iz operet Oskarja Nedbala — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda — 14.45 Poje zbor Slovenske filharmonije — 18.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 18.30 Oddaja za pionirje — Mato Lovrak: Vlak v metežu (odlomek iz povesti) — 13.50 Glasbena medigra — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Saksofon igra Srečko Dražil, pri klavirju Mitja Žebre — 19.30 Napoved časa, poročila in objava sporeda za naslednji dan — 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave —
20.00	W. A. Mozart: »Don Juan«, opera s plošč — 22.30 Prenos poročil Zvezne postajo Beograd — 23.00 Pisana glasba do konca oddaje — 23.30 Zaključek oddaje.
MALI OGLASI
VRTNARJI IN LJUBITELJI CVETLIC POZOR! Iz originalnega semena iz tujine v letu 1948. odffojeno seme OHABAUD NA-GELJA v najlepših pestrih barvah. 10 grramov 200 din, 5 gramov 110 din. Priporočamo! Drevesnica Veber, Torda (Banat).
RAZNAŠALK0
za raznašanje »Ljudske pravice« za Kodeljevo in Rožno dolino — sprejme takoj uprava »Ljud. pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2
PRESKRBA
DELITEV SVEŽEGA MESA
Prva redna tedenska delitev za januar 1949. bo od 28. decembra do 31. decembra 1948. Potrošniki prejmejo v vseh okrajih sveže ali nasoljeno svinjsko meso v naslednjih obrokih:
Td-a jam, 2125 gramov,
Td-a 1875 gramov,
Td-b 1500 gramov,
Sd-a 1125 gramov,
Td 750 gramov,
Sd 600 gramov,
Ld 500 gramov.
Gozd. del 700 gramov.
Udarniki, bolniki, noseče žene projmejo običajni obrok.
Maloprodajna cena din 49 za 1 kg mesa s priklado, katere sme biti največ !0'% (glave, noge)	Uprava preskrbe
DELITEV MILA ZA MESEC DECEMBER Poverjeništvo za trgovino m preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da 6i lahko nabavijo milo za mesec december na odrezek
živilskih nakaznic in sicer:
TD-a jam. 400 gramov,
TD-a, TD-b, Doj 300 gramov,
SD-a, TD SD, GD 250 gramov,
LD. OM-1, OM-2 200 gramov,
N>av. 150 gramov.
Milo se doli na odrezek št. 7 .-epubl. dopol. preskrbe, razen GD, kateri prejmejo milo na Odrezek št. 136.
Opozarjamo potrošnike,_ da si milo takoj nabavijo, ker se od 1. januarja 1949 dalje milo za meseo december ne bo več delilo.
DELITEV BELE MOKE
Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da si lahko nabavijo izredni dodatek bele moke za »Novoletno jelko« na »K« nakaznice t. j. potrošniško nakaznice za gospodinjske potrebe in sicer: na nakaznico K-2 500 gramov, na nakaznico K-3 750 gramov, na nakaznico K-4 1.000 gramov, na nakaznico K-5 1.250 gramov, na nakaznico K-6 1.500 gramov.
Belo moko bodo delile samo navedene prodajalne racioniranih živil:
Poslovalnice »Prehrane«: Napoleonov trg, Frančiškanska ul. 2, Celovška c. 85, Einspielerjeva ulica, Tržaška e. 26, Kolezijska, Bernekerjeva ulica. St. Vid, Prisojna ulica, Tyršova c. 31.
Poslovalnico potrošniške zadruge* Černetova ulica, Ciril-Metodova ulica. Vodnikov trg, Kongresni trg Dolenjska cesta. Polje, Zalog, Zaloška cesta 22, Železniški magazin ter industrijski magazini. Tobačna tovarna, »Saturnus« in Vevče.
*
Obveščamo potrošnike, da si lahko nabavijo v vseh prodajalnah raoioniranih živil ter Na-Ma sladkor iz prostih viškov in marmelado. Navodila za delitev so prodajalne že prejele.
Nadalje obveščamo vse razdeljevalce ra-eioiniranib živil, da prejmejo gozdni delavci v mesecu decembru po 100 gramov pravd kave in sicer na odrezek št. 133 december.
KOLPORTERJE
(raznašalce časopisov) sprejme podružnica »Ljudske pravice«, Maribor, Koroška cesta I.
ssaaaB**aaoi:BcnaBaaias!sa3Eaaiiia»B*giC»
OBVESTILO
Obveščamo vsa industrijska podjetja in vse ostale odjemalce, da bodo poslovni prostori naših podjetij INDUSTRIJSKEGA SERVISA, LJUBLJANA, Tvrševa c. 33 in INDUSTRIJSKEGA SERVISA, MARIBOR, Partizanska 34 od 1. do 15. januarja 1949 zaradi letne inventure zaprti. — V teh dneh naši podjetjT' ne' nošta' sprejemali nobenih naročil, skladišča pa ne bodo izdajala nikakega materiala, ter prosimo zato vse stranke da to upoštevajo.
Naročila, ki jih do 1. januar. 1949 naša podjetja še niso izvršila, bodo izvršena šele po končani inventuri. Glavna direkcija ind. servisov LRS Ljubljana
■BaBBaBHBBBnaaneaBSBa&aaaaanBBBBHBHBB
Avtomatično tehtnico
do 20 kg, v brezhibnem stanju, kupi Potrošniška zadruga, Britof pri Kranju
»LJUDSKI MAGAZIN LJUBLJANA
OKOLICA« v Ljubljani. Aškerčeva 3
, obvešča maloprodaialce
da bodo zaradi inventure skladišča zaprta, in sicer:
v Ljubljani 30. in 31. decembra, na Vrhniki 31. decembra, v Litiji 31. decembra. Uprava
OBVESTILO
Obveščamo vsa Gozdna gospodarstva, lesno-industrijska podjetja, da bo Gozdarski in lesnoindustrijski servis v Ljubljani. Tyrševa 50 zaradi inventure zaprt od 3. do 15. januarja 1949.
V	tem času se ne bo nikomur blaga izdajalo.
KOMITE ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO PRI VLADI LRS
Gostinski tečaji
Komite priredi tečaje za gostinsko splošno-upravno, računovodsko in tehnično osebje.
Tečaja za splošno gostinsko upravno osebje (za bodoče ravnatelje, poslovodje, obratovodje, tajnike, ekonome, statistike itd. za gostinska podjetja) se bosta vršila na Bledu.
Pogoji za sprejem: najmanj osnovna šola, zdravstvena sposobnost za gostinsko stroko, starostna doba od 18 let, po možnosti nekaj prakse in veselje do gostinske stroke.
Tečaj za gostinsko tehnično osebje (za kuharsko strežno in hotelsko osebje) bo v zdravilišču Dobrna pri Celju. Pogoji za sprejem: osnovna šola, zdravstvena sposobnost za gostinsko stroko im praksa.
Vsi gostinski' tečaji se bodo pričeli 1. februarja 1949 in trajajo 3 mesece. Interesenti naj vložijo svoje prošnje za sprejem pri okrajnih ali turističnih referentih i'n jim priložijo lastnoročno napisan življenjepis in oceno LMS, ali ostalih masovnih organizacij. Prošnje bodo * svojimi predlogi poslali personalni ali turistični referenti pri OILO Komiteju za turizem in gostinstvo v Ljubljani, Wolfova 8 do 15. januarja 1949. Opozarjamo, da poedinih prošenj brez vednosti okraja ah republiških ustanov ne bomo sprejemali, ker bomo o sprejemu obve-
ščali preko OILO, ki bo vodil evidenco nad ljudmi, katere ima v tečajih.
Vsi tečajniki imajo brezplačno internatsko oskrbo s hrano in stanovanjem. Tudi poročenim je šolanje v materialnem pogledu omogočeno.
Ureja uredniški odbor -- Odgovorni urednik Dušan Bole. Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. -- Uprava Kopitarjeva 2 Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65. Telefon naročninskega oddelka 30-30 Telefon oglasnega oddelka 36-85. — Štev. ček. računa 6-90601-0.