Sprejem pri maršalu Titu Predstavniki množičnih organizacij in •not Jugoslovanske armade iz Slovenije »o obiskali 1 maja popoldne maršala Tita in mu čestitali ob prazniku delovnega ljudstva, pri čemer so nrn tudi želeli, da bi hifcro okreval. Pri sprejemu delegacije, ki sta jo vodila predsednik sindikatov Slovenije Rudolf Janko in generalni major Peter Štante, je bil navzoč tudi predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko. Podpredsednik vlade Edvard Kardelj se je vrnil v Beograd Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve FLRJ tov. Edvard Kardelj se je 30. aprila vrnil z okrevanja v Beograd. Proletarci vseh deiei, združite se! Poštnina platan« * gotovini PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Ljubljana, petek, 4. maja 1951 ŠTEVILKA 103. — LETO XII. CENA o DINARJEV Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Vlado Vodopive« Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6 - Uprava Kopitarjeva ul. 2 — Telefon urednižtva in uprave: 52*61 do 52-65 — Telefon naroo-niškega oddelka 80-30 — Telefon oglasnega oddelka 86-85 — Številka ček. ra{. 604-90321-0 — Mesečna naročnina 120 din — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Kopitarjeva ul. 6 Veličastna prvomajska proslava v Beogradu V manifestacijah je sodelovalo nad 300.000 ljudi Beograd, 1. maja. Se dolgo potem, ko so včeraj zvečer zadnji trolejbusi zapustili Tera-zije, so zadružniki iz Makedonije plesali »Teškoto« na Trgu Republike; neutrudno je grmel boben in so piskale frule. Beograd ni mogel prenočiti vseh, ki so prišli. Naiživahnejše je seveda bilo pred železniško postajo. !f ll * jI / ' - V '' » V ' Množice na prvomajskem zborovanju v Ljubljani 2e na predvečer Prvega maja je bila Ljubljana v svečanem in prazničnem razpoloženju. Najrazličnejše prireditve že dolgo niso bile tako obiskane kakor na ta večer. Na gradu je bil daleč viden svetlobni napis: »Živel Prvi maj!«. Ko so utihnili topovski streli, so številne rakete, izpuščene z gradu, razsvetljevale Ljubljano. Sledil je še bengalični ogenj. Ljubljana je bila odeta v zelenje in zastave, okrašena s številnimi svetlobnimi napisi, prebivalci in gostje p^ so v prisrčnem razpoloženju pričakovali Prvi maj. Prvi maj! 2e ob petih zjutraj «o številne godbe na pihala priredile po mestu budnice. Kmalu po petih so postale vse ljubljanske ulice živahne. Ob šestih pa je nekaj topovskih salv prebudilo zadnje »zaspance«. Ljubljančani so začeli prihajati na zbirališča, da skupaj odidejo na veliko prvomajsko zborovanje na Kongresni trg. Nekaj minut pred pol osmo Znani indijski znanstvenik na obisku v naši državi V našo državo je prispel znani indijski znanstvenik S. Upadhvava, predsednik Združenja naprednih indijskih književnikov in ravnatelj indo-srednjevzhodnega zgodovinskega instituta kot gost jugoslovanske nacionalne komisije UNESCO. Upadhyaya bo obiskal razen Beograda, še nekatera republiška mesta, kjer bo imel več predavanj o socialnem, kulturnem in političnem življenju indijskih narodov. G. Upadhyaya se je udeležil prvomajske parade v Beogradu, prvo predavanje pa bo imel v petek pred beograjskimi književniki. (Tanjug.) uro eo prišli na slavnostno tribuno tudi častni gostje. Med njimi je bil predsednik Ljudske skupščine Slovenije tovariš Ferdo Kozak in podpredsednika Prezida a Ljudske skupščine Slovenije tovariša Edvard Kocbek in France Bevk,-preD« nakaznice na področju njih krajevnega odbora ni potrebno deliti, ker povečini imajo, lahko pa bi imeli vsi kokoši doma. »Naj raje pošljejo jajca v industrijska središča. Tam so jih bolj potrebni.« Potem so pregledali izpolnjevanje planov obveznih oddaj za preteklo leto. Ugotovili so, da le nekateri še vedno nočejo izpolnjevati svojih dolž- Nadalievanie razprave KOMISIJE ZA ČLOVEČANSKE PRAVICE Komisija sprejela dodatni predlog jugoslovanskega delegata Ženeva, 3. maja (Tanjug) Komisija OZN za človeške pravice je nadaljevala razpravo o g06podarsko-socialnih in kulturnih pravicah. Najprej so obravnavali vprašanje enakopravnosti žena in socialnega zavarovanja žena v času nosečnosti, dojenja in nege otrok. Hkrati so razpravljali o posebnem varstvu maloletni-kov. Delegacije FLRJ, Guatemale in Francije 60 predložile dva člena, ki bi obsegala omenjene pravice. Sklep o tem vprašanju še ni bil sprejet. Komisija je začela nato razpravljati o pravici do stanovanja in zadovoljive življenjske ravni. Saragat In Romita izvoljena za sekretarja združene socialistične stranke Rim, 3. maja. Po združitvi socialističnih strank Italije sta se vodstvi obeh strank — Socialistične stranke italijanskih delavcev in Socialistične stranke enotnosti, konstituirali v enotno vodstvo. Kakor poroča agencija France Presse, je bil izvoljen izvršni odbor 12 članov, v katerem sta Giuseppe Saragat in Giuseppe Romita kot politična tajnika socialistične stranke. Znamenje nove stranke predstavlja sonce, ki vzhaja, kar pomeni socializem. V Washingtonu se je začela konferenca za razdelitev časopisnega papirja ^'ashington, 3. maja (Tanjug). V Wa-ehingtonu se je začela konferenca odbora 12 držav za razdelitev časopisnega papirja. Kakor poroča Associated Press, bodo na konferenci govorili o potrebnih ukrepih za zvišanje proizvodnje časopisnega papirja in surovin, ki so za to potrebne. Na konferenci prevladuje prepričanje, da bo nujno potrebno uvesti kvote za razdjeljevanje časopisnega papirja med države, ki sodelujeio na konferenci. Na konferenci so zastopniki Avstralije, Belgije, Brazilije, Kanade, Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Nizozemske, Norveške, Švedske, Velike Britanije in ZDA. ______________ Hidrotehnična dela v Indiji New Delhi, 3. maja. Reuter poroča, da so se na reki Sutlej začela dela za uresničitev načrtov namakanja, ki sodijo med najpomembnejše rečne načrte, ki jih sedaj Izvajajo v severni Indiji. Na tej reki bodo zgradili jez, ki bo zadrževal toliko vode, da bodo lahko z njo namakali milijon in pol ha zemlje. Sodijo, da bodo na tem zemljišču pridelali milijon ton žita in 800.000 bal bombaža. LUTKOVNI ODER V MARIBORU Prvič se je razgrnila zavesa novega lutkovnega odra na mariborski Koroški cesti 1. Ne bilo bi prav, če tega dogodka ne bi zabeležili. Pomeni veliko več kot zgolj to, da je polna dvorana pionirjev in cicibančkov poldrugo uro živahno dopolnjevala dogajanje na odru — kar se v dobrem lutkovnem gledališču vedno spodobi. Predstava igrice »Jurček in trije muzikanti« je bila otvoritvena predstava prvega stalnega lutkovnega odra z ročnimi lutkami v Mariboru. Z nio je bilo večmesečno delo trinajstero članov lutkovne sekcije kulturno-umetniškega društva »Joše Hermanko« uspešno končano. Republiška ocenjevalna komisija i« ocenila prireditev v okviru tekmovanja ljudskoprosvetnih skupin in izrekla vsem sodelujočim in vodji gledališča Vinku Podgoršku lepo priznanje. »KVALITETNE PREDSTAVE - ALI PA NIC« To so sklenili člani skupine že lani. ko ni6o imeli ne svoje dvorane ne svo-iega odra. Bili so go6ti osnovne šole v Razlagovi ulici in tu jim je marsikaj hodilo narobe. Najprej tole: svoje predstave niso mogli niti objaviti, ker nikoli niso vedeli, če bodo do predstave sploh speljali! Tolikšne preglavice jim je namreč delalo iskanje primernega prostora za vaje. Potem pa še premajhen oder in vse ostalo. Kaj bi izgubljali čas: od lanskega februarja do začetka letošnje sezone se je zbralo v sekciji trinajst gorečnežev za lutkarstvo — pa so jeli stikata za dvorano, kjer bi si lahko zgradili svoj stalni oder. »Vse dotlej ne bomo igrali, «so rekli in besedo tudi držali In kdo bi jim zameril, tem gostom na tujih odrih. Bilo pa je v njihovem sklepu dosti taktike in vrtali so tako dolgo in tako dobro, da so dvorano^ tudi našli. Vrgli so oko v prostor na Koroški cesti, ki je dolgo časa služil za skladišče, čeprav je bU v njem postavljen provizorični oder za igralske skupine. Ni60 še imeli ključev v rokah in že so vadili Golievega »Jurčka« — za prvo predstavo na odru, ki ga še niti graditi niso začeli, za otvoritev lutkovne dvorane, ki je še niso imeli Dva meseca od novega leta sem so imeli bralne vaje. Po trikrat na teden so se sestajali, vse dokler niso znali igralci besedila na pamet. In ves ta čas so se »tepli« za obljubljeno dvorano. V začetku marca so ta svoj »boj« tudi dokončali: dvorana je bila prazna in ključi v njihovi posesti. »NIC SE NE BOM ČUDIL, CE PREDSTAVE NE BO TAKO KMALU« Ta dvom referenta za lutkovne odre pri Ljudski prosveti Slovenije, ki ga je izrazil ob svojem obisku pri skupini v začetku aprila, ni bil brez osnove. 1 dnem, ko je stopila v »bodočo« lutkovno dvorano, je dobila skupina takoj obilo dela. Ce se člani ne bi za trdno odločili, da bodo tekmovali s svojo predstavo še pred obletnico OF, je resda ne bi bilo tako kmalu ... Podrli so stari oder in osnažili dvorano, katero so njihovi predhodniki zapustili v obupno nesnažnem stanju (!l). Nato so začeli po inozemskih predlogah graditi lutkovni oder. Razen mizarja, tapetnika in zidarja so vse delo opravili sami. Do predstave so opravili nad 400 fizičnih prostovoljnih delovnih ur. Lutke jim je izrezal rezbar Jezovšek, s čopičem jim je priskočil na pomoč slikar Zlatko Zei. Sceno so si zopet sami napravili. Na domu vodje gledališča so nastali v poznih večernih urah vsi rekviziti in tu so dobile lutke svoje obleke. Tovariš Podgoršek in njegova žena sta pač ves prosti čas posvetila lutkovnemu Z večino glasov je bilo sprejeto tole besedilo o tem vprašanju: »Države podpisnice tega pakta priznavajo vsaki osebi pravico ao 'primernega stanovanja.« Prav tako je bil spre-jetehvstralski predlog o življenjski ravni, po katerem priznava »vsaka država podpisnica pakta slehernemu človeku pravico do primerne življenjske ravni«. Delegat FLRJ Jevremovič je stavil dodatni predlog, ki zahteva, naj se sprejmejo določbe, da je treba stalno zboljševati življenjske razmere. Ko je utemeljeval svoj dodatni predlog, je jugoslovanski delegat Jevremovič poudaril, kakšen pomen ima pravica slehernega človeka do stalnega zboljševanja življenjskih razmer. Naglasil je, da je za pravico, ki se mora razvijati v smeri stalnega zboljševanja življenjskih razmer delovnih množic. Po sprejemu jugoslovanskega dodatnega predloga je komisija izglasovala tole besedilo: »Države podpisnice tega pakta priznavajo slehernemu človeku pravico do primerne življenjske ravni in stalnega zboljševanja življenjskih razmer.« Nato so po daljši razpravi sprejeli člen, ki govori o pravici do zdravja. Komisija danes nadaljuje svoje delo. Evropska skupščina povabila Zahodno Nemčijo k sodelovanju Strassburg, 3. maja. Agencija France Presse poroča, da je Svet ministrov evropske skupščine sklenil povabiti Zahodno Nemčijo, da sodeluje pri delu Evropskega sveta kot polnopravni član. Do sedaj je Zahodna Nemčija sodelovala pri delu skupščine kot premagana država. nosti do delovnih ljudi v mestih in industrijskih krajih. Sklenili so, da je treba od njih čimprei izterjati zaostanke! To je po njinovem mnenju edino pravilna pot, kajti tako zahtevajo malodane vsi kmetovalci, ki svojih obveznosti do skupnosti ne zanemarjajo! »Izvršni odbor si razbiti plana sam« ne upa »To pot se bomo pogovorili o planu gozdne proizvodnje in ga skušali čimbolj pravilno razdeliti na posamezne kmetovalce. Izvršni odbor krajevnega ljudskega odbora si plana ne upa razdeliti sam, ker premalo pozna gospodarstva in stanje gozdov. Od okraja smo prejeli plan, po katerem moramo pripraviti 270 kub. metrov drv« — je predsednik krajevnega odbora povedal na skupni seji sveta za kmetijstvo in sveta za blagovni promet. Te seje se je udeležil tudi tajnik krajevnega ljudskega odbora. Po teh uvodnih besedah, krajšem razgovoru in raznih predlogih so člani obeh svetov in izvršnega odbora odločili, da bodo plan razdelili na vse vasi krajevnega odbora in ne le na Temljine in Logaršče, kot je predvideval izvršni odbor. Tako je na Knežo in Loje odpadlo 100 kub. metrov, na Temljine 56, Podmelec 36, Klavže 22, Logaršče pa 56 kub metrov. Da pa bi se izognili vsakršni nepravilnosti, so na seji sklenili, da bodo o tem razpravljali še na zboru volivcev! »Ne smemo se bati priznavati napake!« Na neki drugi seji sveta za blagovni promet pa je tajnik krajevnega odbora prebrai nekaj pritožb vaščanov zaradi črtanja njihovih imen iz seznama oskrbovanih z mastjo. Svet je o njih takoj razpravljal in sklenil, da Ivan Golja iz Sel ni upravičen prejemati maščobe, ker živi skupaj z družino, na katero je odpadlo 220 kg Erašičev za tri člane; da je Anuška ebanova upravičena prejemati maščobe ... Nato je nekdo pripomnil: »Tako je prav. Ne smemo se bati priznavati storjene napake!« Potem so člani razpravljali še o pritožbi Oskarja Murovca iz Podmelca zoper nepravilno odmero obvezne oddaje. Ko so do podrobnosti prerešetali moč njegovega gospodarstva, so ugotovili, da je glede na številčno stanje družine res nepravilno obremenjen. Zato so predlagali prisotnemu članu izvršnega odbora, naj mu znižajo obvezno oddajo krompirja od 350 na 250 kg, oddajo masti pa črtajo. In še o marsičem razpravljajo in soodločajo člani podmelškega sveta za blagovni promet. Brez napak sicer ne gre, vendar z dobro voljo in v povezavi z vaščani dobro odstranjujejo godrnjanje in pritoževanja na vasi. Res je, kar mi je dejal nek tovariš na okraju v Tolminu: »Krajevni ljudski odbor stopa na prag vsake hiše!« Vj. K. Življenjepisi vseh 212 narodnih herojev Jugoslavije V »Biltenu vrhovnega štaba« za december 1941 in januar 1942 je bil objavljen odlok Vrhovnega štaba NOV o ustanovitvi naziva narodnega heroja kot največjega priznanja za junaštvo in požrtvovalnost v narodnoosvobodilni vojni. Za prvega narodnega heroja je bil razglašen kamnoseški delavec Petar Lekovič. Do 1. aprila 1951 je bilo razglašenih 212 narodnih herojev, med njimi 10 žensk. Red narodnega heroja je bil ustanovljen 15. avgusta leta 1943. Izmed razglašenih narodnih herojev je živih 21. Rede v boju padlih, ustreljenih ali obešenih in po vojni umrlih pa hranijo v Vojnem muzeju JA v Beogradu. Ob praznovanju 10-letnice ljudske revolucije so izšli v Informativnem priročniku o Jugoslaviji, ki ga redno izdaja Direkcija za informacije FLRJ, prvikrat na enem mestu zbrani kratki življenjepisi s fotografijami vseh 212 narodnih herojev Jugoslavije. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev Včeraj so se slovenski zgodovinarji zbrali v Ljubljani na svoje VII. zborovanje, ki se v počastitev 10-letnice OF ukvarja v glavnem s problematiko narodnoosvobodilne borbe. Od gostov iz sosednjih republik so se udeležili kongresa: minister in akademik doktor Rittig iz Hrvatske. dr. Tli ja Sin-dig iz Srbije, M. Filipovič iz Bosne in Hercegovine in podpolkovnik Augu-stin Adamik kot zastopnik zgodovinskega inštituta JA. gledališču. Tudi oetali člani sekcije so navdušeno pripravljali uprizoritev. Eden izmed njih se je celo redno vozil iz Poljčan. Teden dni pred napovedano prireditvijo eo se naenkrat znašli brez enega igralca. Pa se je oglaall tovariš, ki je mi-zaril v dvorani: »Slišal in videl sem, kako sto vadili — bom kar eam vskočil in igral!« Ob takšnem delovnem zaletu ni čudno, da mladi ljubitelji lutk ni6o bili razočarani. IN ODSLEJ BODO IGRALI SLEHERNO NEDELJO Seveda, če se bo le dalo. Nekaj časa bodo igrali »Jurčka« ter ponavljali igrici »Pavliha in vešča« in »Komedijo o starem papirju«. Delajo pa tudi že načrte: »Burko o jezičnem dohtarju« so že uvrstili v svoj bodoči repertoar. Predvsem , pa si bodo docela uredili svojo lutkovno | dvorano in nenehno izpopolnjevali svoie strokovno znanje. Ne bo dolgo in Maribor bo imel na Koroški cesti polpoklicno lutkovno gledališče! —J Nove knjige Vinko Podgoršek, Medicinska knjiga v Beogradu je izdala knjigi Ivaničeviča-Damaške »Farmakotera. pija« v II. izdaji na 298 straneh in dr. Imre Zardaya »Specijalna terapija oboljenja arca 1 krvnih sudova« na 188 straneh. Beograjska »Kultura« je v latinici izdala izbor N. O. Cernlševskega »Estetlčkl I knji ievno-krltlfkl članel«. V knjigi dominira razprava Cern ijevskega .Estetični odnosi umetnosti do stvarnosti« iz leta 1HM. Zanl mivo je, da je prevod prinesel že v letih vodja lutkovnega gledališča v Mariboru, 187^76 ,teto.pl* Matke sr^keT V*knjigi* »o še eseji oziroma kritike o Ostrovskem, Gogolju, Nekrasovu, Turgenjevu, Dobroljubovu, Levu Tolstoju, Raltykovu-ščedrinu ln Uspen-skem. — lstorijsko odelenje CK KPJ v isti založbi nadaljuje izdajo temeljnega dela »Istorljskl arhiv Knmunističke partije Jugoslavije«. Zdaj je izšla VI. knjiga, ki obravnava »Socijalistički pokret u Bosni, Vojvodini i Makedoniji« Knjiga prinaša dokumente in gradivo iz zgodovine delavskega gibanja in social demokratskih partij teh dežel pred prvo svetovno vojno. Zagrebška »Zora« je izdala v zadnjem času osmo knjigo Izbranih del Avgusta Ce-sarra .Legende I druge pripovestl«. Izhrana dela so začela izhajati leta 1946 in so doslej izšli trije romani »Careva kraljevina« »Zlat-ni mladih« in »Bjegunci« ter štiri 'zbirke novel in povesti »Za novim putem«, »Smijeb Jude Iškarijota«, »Tonkina jodina ljubav« m »Put u novi život«. Zadnjo zbirko »Le-Kende« je leta 1938 izdala Hrvatska naklada v Zagrebu pod naslovom »Izrailjev izlazak I drufe legende«. Poleg tega ponatisa »o J novele in povesti iz let 1927 do 1933. — Ista založba je izdala tudi Karla rapka »Iznbrane prlpnvljetke«. O svetovno- I as t i no njegovi drami z robotih j,, * češkem književniku je napisal daljšo razpravo Ljudevit Jonke. V knjigi so zbrane njegove najboljše novele Iz ciklusov »Mračno povesti« (1926), »Razpeti na razpotju* (19291, »Povesti iz enega žepa« (1929) in »Povesti iz drugega žepa« (1947). Znano je. da je Capek najmočnejši v novelah, zato je knjiga lepa pridobitev jugoslovanskega knjižnega trga. — Naše jezikoslovce bo zanimalo, da ima založba na zalogi še 1314 strani obsegajoči »Hrvatako-poljskl riječnlk« Julija Renešlča. Beograjska »Prosveta« je izdala kot tretjo knjigo ciklusa glavnih del sovjetskega pedagoga A. S. Makarenka »Zastave na ku-iama«. Tako imajo Srbi zdaj celotno njegovo življenjsko delo. kajti že prej je Izšla »Pedagoška poema« in »Izabrana pedggoška Anton Ingolič: Na prelomu. Novele in črtice. Uredil in uvod napisal Jaro Dolar. Založba Mladinske knjige v Ljubljani 19.80. Strani 264. ... Mladinska knjiga je izdala v zbirki • Lutkovni oder« lutkovne Igre Ivana Minattija »Slamnati vollček« Ln dr. Jana Malika »Žogica Nogica«. »Pridite po tiste vaše smeti“ V novomeškem, okraju je treba spremeniti odnos do zbiranja odpadkov Novo mesto, 3. maja Pri okrajnem podjetju »Odpad« v Novem mestu ti malce zagrenjeni povedo, da so med zadnjimi v Sloveniji. »Ni prave pomoči od nobene strani!« Tako potožijo in — če pogledaš njihovo precej skromno skladišče odpadkov, jim moraš verjeti Da so premalo v*trajni, kadar gre za povezavo z okrajnim ljudskim odborom, g šolami, z množičnimi organizacijam! in pod., ti sicer ne povedo, začutiš pa takoj, brž ko povprašaš, kako si zamišljajo organizacijo svojega dela, ki postaja spričo pomanjkanja surovin na svetovnem trgu in neprestanega naraščanja cen surovin in odpadkov čedalje pomembnejše. Da se okrajni odbor doslej ni kdove-kako zanimal za zbiranje odpadkov na svojem področju, pove lahko n. pr. dejstvo, da so lani ob koncu leta spraševali na podjetju, koliko je bilo v letu 1950 zbranih odpadkov. Če je zastopnika oz. referenta na OLO to zanimalo šele v decembru, se prav gotovo tudi v prejšnjih V tovarni »UNITAS« je zagorela nova pec Delovna zmaga, kakršno so slavili 26. IV. v ljubljanskem kovinskem podjetju »Unitas«, zasluži vse priznanje. Ob navzočnosti predsednika Sveta za industrijo MLO Ljubljana, tov. Franca Nebca. in drugih gostov, so v počastitev 10-letnice Osvobodilne fronte prižgali novo kupolno peč. Kupolka z zmogljivostjo 1400 kg železa v eni uri je ena od prvih domačega izvora. Načrtfi^sta pripravila inž. Franjo Manda in tehnik Urbančič, 8 mm kupolni plašč so izdelali v podjetju »Remont^ St. Vid, postavili pa so jo delavci mest nega strojnega podjetja ob izdatni podpori kolektiva »Unitas«, predvsem pa obratovodje Poreberja. Da pa bodo v celoti izkoriščali zmogljivost kupolne peči, je delovni kolektiv uredil tudi 5-tonski žerjav z razpetino 11 m. V Litostroju so namreč dobili med odpadlim materialom nekatere dele žerjava, v »Unitasu« pa so te dele sestavili ter jih z nekaterimi novimi povezali v nov žerjav. Za prizadevnost so prejeli priznanje: delavski svet in upravni odbor »Unitasa« je nagradil 55 najboljših delavcev s 117.000 dinarji. Naj ob tej priliki omenimo še to, da so začeli izdelovati avtomobilske ležajne skodelice za gredi raznih dimenzij. Novi izdelek pomeni precejšen prihranek za naše gospodarstvo, saj stane uvožena ležajna skodelica nad 1700 deviznih di narjev. Pobudo za izdelek sta dala ing. Volf in tov. Kunc, zaposlena pri glavni direkciji uprave za promet LRS, V tovarni menijo, da jih bodo lahko izdelali mesečno najmanj po 150. Izdelek po kakovosti ne zaostaja za inozemskimi, izdelan je jz domačih surovin. Nova uredba o zbiranju odpadkov V Svetu za predelovalno industrijo pri vladi FLRJ so sestavili osnutek uredbe o zbiranju odpadkov. Nova uredba bo te dni uveljavljena. Odslej bodo zbirala odpadke vsa proizvodna podjetja, ki jih uporabljajo kot surovine, podjetja za promet z odpadki ter trgovinska podjetja okrajnih in mestnih ljudskih odborov, družbene in zadružne organizacije, Sole, delovni kolektivi in drugi pa samo, če jih bodo oddajali podjetjem, ki se ukvarjajo s tem poslom. Če odkupijo podjetja, ki uporabljajo odpadke, le-te po ceni, nižji od dovoljene, lahko porabijo razliko v ceni po odbitku vseh stroškov za fond vodstva. Uslužbenci podjetij prejmejo, če zbirajo odpadke, razen plače še nagrade po delovnem učinku. Cene vseh vrst odpadkov bodo v kratkem zvišane. mesecih ni dosti zmenil za delo podjetja. Kako bi se sicer dogajalo, da n. pr. v novomeškem okraju samo podjetja »Pionir«, Cegrad in tekstilna tovarna oddajajo odpadke, druga podjetja in ustanove pa ne? V okraju je 51 sindikalnih podružnic, prav toliko ali pa še več pa je podjetij in večjih ustanov. Sam okrajni ljudski odbor ni oddal še niti enega kilograma starega papirja. Zdaj, na spomlad, so šele javili, da imajo nekaj papirja pripravljenega. Seveda, peči ne kurijo več ... Okrajni magazin je oddal v osmih mesecih 40 kg starega papirja, kar je vsekakor zelo skromna količina. Odpadkov stekla se po mnenju nekaterih ljudi iz trgovin »ne splača« zbirati, v papirnici star papir pokurijo, prav tako pa tudi v mnogih drugih velikih obratih in pisarnah. V zadnjih treh mesecih je novomeški »Odpad« zbral in oddal 7000 kg starega papirja. Če bi mu pomagale z nasveti :n s praktičnim delom množične organizacije, bi bila lahko ta količina tudi desetkrat večja . •. Krojaške odpadke oddaja v mestu samo Industrija perila. Kje so tekstilni odpadki krojačev, šivilj državnega sektorja? Nekaj časa so jih drago prodajali na črno bosenskim prekupčevalcem za izdelovanje preprog, baje po 40 din za kilogram. Kdo zbira v Novem mestu kosti, kovinske odpadke, cunje, steklo in podobno? Kosti oddaja le hotel »Metropol«, povsod drugod pa se dragocene surovine, ki se skrivajo v odpadkih, valjajo po smetiščih, po dvoriščih, na podstrešjih, v kleteh in drugod. Milijoni v prahu in smeteh ... Na Dolenjskem je še vedno ogromno starega železa nepobranega. Vagoni v Krki pod železniškim mostom še vedno čakajo na junaka-viteza, da bi jih potegnil iz vode; za potmi, v jarkih in na dvoriščih premnogih kmetij se valjajo neuporabni kos; železa in drugih kovin. Nameščenci »Odpada« so pred kratkim v treh vasicah — v Gornjih in Dolnjih Lazah ter v Rožnem dolu — sami zbrali 6000 kg starega železal Tu so skriti tisočaki zaslužka za Šolsko mladino in še za marsikoga, ki bi v domači vasi lahko organiziral zbiranje odpadkov, pa ga morda na to še nihče ni opozoril. Značilno je tudi omalovaževanje zbiranja odpadkov. Če že podjetju odkod sporočijo, naj pride po to ali ono vrsto odpadkov, je obvestilo navadno takola: »Pridite pc tiste vaše smeti .. « V teh »smeteh« pa so dragoceni zakladi surovin, ki jih zbirajo v vseh najbolj naprednih državah na svetu! Tudi v novomeškem okraju bi kazalo postaviti nekakšne podružnice »Odpada« pri sleherni kmetijski zadrugi, kakor so to naredili v sosednjem krškem okraju, kjer so uspehi zbiranja odpadkov veliko večji. Primeren zaslužek bo zadrugi dobrodošel, poslovodja zadruge pa bo na področju svojih vasi lahko uspešno pripravil zbiranje najrazličnejših odpadkov, seveda ob pomoči mladine in frontnih organizacij. »Odpad«, ki ima za področja štirih okrajev en kamion, pa še tega največkrat v »bolezenskem« stanju, seveda ne more na teren po vsako najmanjšo količino odpadkov. Zbirališča v splošnih kmetijskih zadrugah bi mu omogočala zbirne krožne vožnje, pri čemer bi pocenil tudi svoje poslovanje. Več povezave z odbori ljudske oblasti, z organizacijami in šolami, pa malo več iznajdljivosti in prožnosti pri »Odpadu«, v podjetjih, tovarnah in ustanovah pa več smisla za zbiranje odpadkov, pa bo tudi v novomeškem okraju kmalu drugače; v zbiranju odpadkov bomo morali videti najcenejši vir surov:n za industrijo, v tem pa tudi pot za dvig naše življenjske ravni! —tg— Od p rt a / e RAZSTAVA LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI V MURSKI SOBOTI Pred praznikom desete obletnice Osvobodilne fronte je bila odprta v Murski Soboti večja razstava lokalne industrije in domače obrti. Številni obiski dan za Uvodoma razstavlja živilska industrija. Mestna cementarna razstavlja nove terasne izdelke, obložne ploščice za kuhinje itd. Kolektiv tovarne perila je prikazal :vV_ - v- Pogled na del razstavljenih predmetov dnem potrjujejo, da so se leto« razstavljale! zelo potrudili. Razstavni prostori, ki se raztezajo v prvo nadstropje, so okusno opremljeni. Nikjer ni opaziti tiste natrpanosti, ki je običajna na podobnih razstavah. Kljub temu izložbe pritegnejo obiskovalca. KA) PIŠE V KN1IGI VTISOV in še nekatere stvari s spominske razstave OF Več ko tisoč ljudi si vsak dan ogleda razstavo. Do včeraj je bilo na razstavi že okoli 9000 obiskovalcev. SLIKE BREZ KOMENTARJEV Ob stenah so tu in tam na lesenem ogrodju pritrjene slike. Mnogo, kar preveč jih je brez podpisov. Partizani ob tabornem ognju nekje v gozdu. Neznan fotograf jih je slikal in zdaj ugani, če moreš, kdo je na sliki, kdaj in kje. Zadnjič je tovariš s prijateljem obstal pred sliko, ki kaže več borcev med jurišem preko planote. Dolgo časa jo je opazoval, potem pa naenkrat pocukal soseda za rokav: »Primojduš, če ni tole juriš na Bosiljevo!« Ves razvnet je pripovedoval, kje je pred jurišem ležal sam in kje drugi Manci. Kdo je padel in kdo je bil največji junak. Okoli njega se je zbrala gručica in z zanimanjem poslušala opis borbe. Vsak je potem dolgo časa strmel v sliko, nekdo pa je pripomnil: »Pa sem mislil, da je ponarejena.« Slika pa je še danes brez podpisa in kdor ni bil v borbi pred Bosiljevim, rte ve, kaj slika predstavlja. Organizatorji razstave so mislili na to, da bo obstalo ob slikah, dokumentih in drugod mnogo ljudi, ki bodo vedeli, kaj predstavljajo. Zato je v pisarni ob izhodu tovariš, ki je vsak čas pripravljen sprejemati opombe in najrazličnejša tolmačenja, da bo razstava vsak dan popolnejša in kar je še važnejše, zgodovina narodnoosvobodilne borbe točna in vsestranska. Organizatorji prosijo obiskovalce, naj pridejo k njim. KAJ ORGANIZATORJI NUDIJO OBISKOVALCEM? Dobro je, da sindikati, šole in ustanove, ki si nameravajo ogledati razstavo skupno, vedo, kaj jim organizatorji nudijo. Že nekajkrat smo omejili, da ie raz-stava ilustrirana zgodovina borbe Slovencev in narodov Jugoslavije. Zato je za pol ogled. Da bi skupine laže razumele razstavljeno gradivo, so jim na razpolago profesorji zgodovine in drugi strokovnjaki, ki bodo' skupinam tolmačili. Le en pogoj so postavili organizatorji: skupine morajo dan poprej najaviti svoj obisk. Poleg te ugodnosti si skupine, ki bodo prišle na razstavo iz drugih krajev Slovenije, lahko na isti način naroče tudi toplo hrano v okrepčevalnici na razstavnem poslopju. Velja torej, dan pred prihodom bomo najavili skupni obisk! V mali dvorani v razstavnem poslopju so vsak dan kino predstave. Dopoldne vrte domače dokumentarne, a po- K M Kip talca. Na skali leži mina part op a, ki so ga izdelali naši orožarji poldne umetniške filme, Od 3. do 10. maja si bodo obiskovalci lahko vsako popoldne ogledali filma »Mladina gradi« in »Slavica«. »RAZSTAVO SEM SI OGLEDOVAL TRI URE.. .4 »... Prišel 6em v Ljubljano od daleč, pa mi ni žal,« je napisal v Knjigo vtisov tov. Jože Pacek. V knjigi, ki leži na mizici ob izhodu iz razstave, je vpisanih že nekaj stotin pohval na naslov organizatorjev te velike spominske razstave. »Čudovita razstava,« je napisal tovariš z nečitljivim podpisom in takoj dodal, da naj nikar ne roma, potem ko bo končana, v zaboje, temveč naj bo vedno dostopna ljudstvu. »Razstavo si mora ogledati sleherni Slovenec... z razstave sem odšel tudi žalosten, kaj vse je pretrpel naš narod,« piše neki tovariš. Rudi B. pa takoj dodaja: »S slovenskim narodm se šaliti ne da«. Vtis prvega dopolnjuje ono, kaT je vpisal drugi, in že knjiga sama je zanimivost, ki jo je vredno prelistati, preden zapustiš razstavo. Tudi kritičnih pripomb ne manjka, Nekatere so umestne, druge ne. Tovariš, ki piše, da na razstavi ni tankov in tankistov. iz leta 1943, je šel gotovo prehitro mimo razstavljenih slik, drugače bi prav gotovo opazil naše tanke. V vitrini, nad katero piše »Prva velika zmaga«, so razstavljeni tanki, ki so jih naše enote zasegle Italijanom ob kapitulaciji Italije. Seveda, mnogo pa je tudi dogodkov, ki jih partizanski fotografi, malo jih je bilo, niso ujeli. Tovarišica Krista pripominja, da ni nikjer na razstavi izgnancev iz Slovenije in Hrvaške, drugi zopet, da ni nikjer Slovenske Benečije. Ob takšnih in drugih pripombah pa se organizatorji razstave tudi uče in zato priporočajo, da vsak obiskovalec vpiše v knjigo svojo vtise, preden zapusti bogato razstavo. —mi. delovni proce« od metražnega blaga do izdelkov vseh vrst — športnih srajc in drugega perila. Kolektiv ima pet udarnic, ki že delajo za drugo petletko. Vabljivi so izdelki pletilstev Beltinci in Prosenjakovci. Kmečko prebivalstvo pa najbolj' pritegne bogata izložba mestnega kleparstva, ki razstavlja razen že znanih železničarskih svetilk, posode itd., še vrsto novih predmetov. Tu so tako iskani bakreni brzoparilniki, veterinarski dezinfek-torji, škTopilci, nov tip otroških športnih vozičkov, športni servisi, prenosno okovje in še vrsta podobnih predmetov, ki jih kleparstvo že serijsko izdeluje. Kolektiv je presegel plansko proizvodnjo v prvem tromesečju za 80%. Posebna zanimivost so razstavljeni predmeti mojstra Ditricha. Razstavlja najnovejše električne črpalke, avtomatska stikala za poganjanje črpalk, kondenčne odvajalce in druge 6trojne naprave. Zadnji del razstave si dele podjetja in številni obrtniki, ki so bogato opremili prostore od vseh vret čevljev do izbranega pohištva, ki se lahko kosa z inozemskimi izdelki. Le po ceni 6e obiskovalci zaman izprašujejo. Premalo je prikazana domača obrt, ki ima v Prekmurju stare tradicije. Prikazani 60 le lončarski izdelki in torbice iz ličja, pa še to razstavlja Okrajni magazin, ne pa izdelovalci. Poseben del prostorov je posvečen razvoju šolstva P° osvoboditvi. Uvodoma so prikazane žrtve okupatorja ter narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju, Iz lično izdelanih grafikonov razvidiš, da je v povojnih letih od 1945—1950 študiralo na s-pboški gimnaziji 4476 dijakov, torej toliki, kakor v 19 letih stare Jugoslavije. Dobro je prikazan razvoj šolstva v vaseh z madžarsko manjšino. Ustanovljene so bile manjšinske šole v Prosenjakovcih, Domanjševcih in v Hodšu. V teh šolah poučujejo domači učitelji, ki so jih vzgojili na devetmesečnem učiteljskem tečaju v Murski Soboti. Razstavo lepo zaključujejo domači slikarji in fotografi. Med njimi ima svoj paviljon fotograf Kološa, ki razstavlja 30 motivov iz Prekmurja.. Razstava v Murski Soboti je uspela že v tem, ker kolektivi in obrtniki razstavljajo le predmete, ki so dosegljivi povprečnemu potrošniku Seveda pa se je treba ozreti tudi na slabe strani. Premalo je prikazan razvoj lokalne industrije. Podjetja niso prikazala uspehov v borbi za znižanje polne lastne cene, kar so brez dvoma v praksi dosegli. Kljub temu pa je razstava dosegla svoj namen ter je dostojna manifestacija delovnih kolektivov za veliki praznik. —k FRANCE 8L0KAN: Po desetih letih ustanovitve OF NA DOLENJSKEM IN V DELI KRAJINI Ko zdaj prebiram zapiske iz Bele krajine, tudi berem, da je tajnik krajevnega odbora na Preloki eden najboljših tajnikov v okraju.^ To pa v črnomeljskem okraju ni malo. Spominjam se, kako skrbno se je zanimal za mednarodne politične dogodke, ko sem bil že z eno nogo spet na poti. in kako je tožil, da njihov krajevni odbor na žalost ne prejema »Ljudske pravice«, ker ob novem letu niso mogli pravočasno obnoviti naročnine. Saj vendar ves odbor jamči, da bo vse v redu plačano! Zakaj so nam list ustavili? — Moral sem se sramovati, da je pač tako: tem ljudem, ki tako hrepenijo po sleherni tiskani besedi in so skoraj bolj odrezani od naših središč kakor izseljenci v Ameriki (izseljenci vsaj poslušajo naše radijske postaje), ne nudimo niti časopisja! — »Tovariš novinar, poskusi, če bo mogoče, to urediti v Ljubljani!« Omahoval sem kako bi naslovil te zapiske iz Vinice, iz kraja, ki se uvršča med tista slovita slovenska imena z začetnico V: Vrha, Vrhnika in Vinica. Trikrat — VVV, tri imena in trj okrajšave za kulturnega Slovenca, da mu ni treba še posebej na dolgo ln široko govoriti, kaj nam vse to poceni. Vendar... Če vsi vemo, da se je Župančič rodil tu, maraikdo najbrž ne ve, da Vinica nima — šole. Nima šolskega poslopja. Med vojno vihro se je podrla tudi viniška šola. Zdaj so šolski razredi razkropljeni po zasebnih hišah, tako da ima Vinica štiri »šole«, ki pa dejansko niso šola. Druga novica je, da prav zdaj začenjajo v Zupančičevi rojstni hiši urejati dve spominski sobi — v Zupančičev muzej. Sobi bosta urejeni v pritličju, podobno kakor Prešernova rojstna soba v Vrbi. Iz druge sobe bodo držala vrata v park, kjer je zdaj preprost vrt. V parku bodo odkrili Zupančičev spomenik. Tretja novica je, da so naši cicibančki zbrali za pesnikove prisrčne pesnitve o Cicibanu denar za spominsko ploščo, ki bo vzidana na pročelju Zupančičeve rojstne hiše. Na tem pročelju je že vzidana plošča, ki govori, da je »v tej hiši Franjo Lovšin posvetil 40 let svojega življenja prosveti in napredku Bele krajine« (1863 do t9'51). Franjo I/ivšin. učitelj, se je s svojim prosvetnim delom uvrstil med imena, ki zaslužijo, da jih beremo s spominske plošče na rojstni hiši našega velikega pesnika. Novic kar preveč za dober naslov skromne reportaže, še v hujši zadregi sem bil, ko sem tehtal, ali bi naj povedal tudi to ... Ameriški novinar, ki je na lovu za senzacijami, bi imel snov za reportažo, ki bi kričala z deci-metrskim naslovom. Ti pa... ugibaš, ali bi sploh bilo primerno omeniti ter se bojiš, da bi kdor koli ne razumel vsega za tisoč odstotkov napačno. Toda ali ni najlepša reporterska lastnost — iskrenost? Pripetilo se mi je, kar bi pač zlahka pričakoval: tudi v Zupančičevi rojstni vasi je stanovanjska- stiska, saj je pač bila tudi tu vojna. Priporočili so mi sicer tri ljudi, kamor bi se naj obrnil, češ vsakdo te bo tudi gostoljubno sprejel, ne le, da ti bo postregel z vsemi podatki. Učitelj Kravos je n. pr. tajnik odbora, ki pripravlja veliko proslavo za 17. junij. Tedaj bodo odprli Zupančičev muzej in odkrili spomenik. Tov. Kravos je prav tistega dne odpotoval v Ljubljano. Tudi v drugih hišah mi zvečer niso mogli nuditi prenočišča. Na koncu nočnega romanja po vasi so me napotili k Lovšinovim. To je Zupančičeva rojstna hiša, so mi pojasnili kot tujcu. Pri Lovšinovih so me ljubeznivo sprejeli, čeprav je bilo že pozno; dvainosemdesetletna Lovšinova žena, Zupančičeva sestrična, še vedno jasnega obraza in razumnih plemenitih oči, se je odpravljala počivat. Bila sva dva nepovabljena gosta. Povedali so, da bi radi vzeli oba pod streho, pa da na žalost nimajo »plaht« (rjuh). Gospodar pa je našel izhod: pri sosedovih so si izposodili rjuhe, ker jim je pač to veleval nenapisan zakon — belokranjska gostoljubnost. Povedli so naju v vogalno sobo v prvem nadstropju. Pot je držala skozi sprejemnico s starinskim, na pol meščanskim pohištvom. Tam je preprosto knjižno stojalo in na njem zvezki starega leksikona. Poleg na stolu sta ležala zvezka Pleteršnikovega slovarja. V sosedni, manjši sobi s preprosto posteljo iz trdega lesa, z železno pečjo, manjšo mizo, naslonjačem in kavčem so me pozdravile s stene fotografije iz življenja Zupančičevih sorodnikov in njegova večja slika iz leta 1927. ko je pesnik praznoval petdesetletnico. Nekaj me je vznemirilo in vse ure med spanjem je zavest na pol delovala: v tej hiši... Vendar sem se prav zavedel, kaj je bilo, šele naslednji dan. Povedali so mi, da se Zupančič ni rodil v pritličju, marveč prav v tisti spalnici. V isti postelji? Zato sem se obotavljal, ali bi naj napisal. Zdelo se mi je, da sem oskrunil sveti kraj: bil sem vendar neki prehodni gost, ki v Zupančičevi rojstni vasi ni mogel dobiti prenočišča, pa je bil tako nadležen. da je končno legel spat v Zupančičevo rojstno sobo in ... Toda pietetni čut se je prebudil prepozno. Klical sem si v spomin Zupančiča, kakršnega sem predtsem poznal iz Šlajmerjevega doma. kjer sva bila po bolniških sobah okrog sedem mesecev soseda. Bil je tako človeški in, kakor je dejal gostoljubni Lovšin, ko sva govorila o njem, eden silno redkih ljudi, ki ocenjuje človeka samo po človečnosti — ne po dostojanstvu, imenu in socialnem položaju. Zato bi mi najbrž odpustil... Poiskal sem med zapiski, kaj mi je bil o ureditvi muzeja povedal predsednik ureditvenega odbora, Lojze Zupanc, zakaj na Vinici ni bilo nikogar, ki bi vedel kaj več. Načrt za park in celotno ureditev je delo Zupančičevega sina arh. Marka. Parku codo dale belokranjski značaj predvsem breze. Bronasto poprsje je delo kiparja Simončiča. Podstavek klešejo iz grada-škega škol jkastega marmorja. Sobi bodo uredili ob sodelovanju Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov. Vse to pa so že bolj zunanje podrobnosti, ki bodo bolj zanimale radovedneže kakor pa prave Zupančičeve častilce. OŽIVELO JE BELOKRANJSKO VEZENJE Zelo lepo priliko bi zamudil, če bi na Vinici še ne obiskal Poldke Bavd-kove. Njeno ime je precej dobro znano, čeprav premalo poznamo in cenimo njeno veliko delo. Sprejela me je v svoji hišici, ki jo domačini imenujejo »vila«, menda zato, ker je tako lična kakor škatlica. Poldka Bavdkova je nedavno praznovala sedemdesetletnico, zato vsaj ob tej priliki zasluži malo pozornosti v naši kulturni kroniki. Ko mi je začela razkazovati svojo zbirko zgledno urejenih vzorcev belokranjskih vezenin vseh tehnik in drugih redkih belokranjskih predmetov narodopisnega blaga, ni skrivala prijetnega presenečenja, da dandanes kaže tudi novinar tako veliko zanimanje za zaklade ljudskega ustvarjalnega dela. Vza nogometno tekmo Italija: Jugoslavija S»~pčanje bo v nedeljo 6. maja v MiSana dinamo : R0TWEISS 3: o Rim, 3. maja. V zadnjih dneh je vidno naraslo zanimanje italijanske Športne javnosti za srečanje v Milanu. Državne železnice so dovolile poseben popust za obisk tekme. V številnih pokrajinah se pripravljajo navijači, ki bodo s posebnimi avtomobili prišli v Milano. Povečano zanimanje se vidi tudi iz tiskovnih poročil. Italijanski reprezentanti eo od predvčerajšnjim v mestu Varese, v industrijskem središču na severu Italije v bližini Milana pod nadzorstvom članov tehnične komisije Berettija in Compija in trenerja Vigogna. Po prihodu v Varese je b'il takoj lahek trening: skoki, telovadba, nato pa igra z žogo. Trenirali so zlasti igralci obrambe, krilci in napadalci. Nato so igrali člani moštva med seboj. Posebno pozornost so posvetili, kakor piše tisk. desnemu krilu Amadeu. Treninga se je udeležil tudi Pandol-fini. za katerega so mislili, da ne bo mogel igrati zaradi poškodbe, ki jo je dobil predzadnjo nedeljo. — Športni časopisi poročajo, da je moštvo že sestavljeno, kolikor ne bo ?rišlo do sprememb v zadnjem hipu. ehnična komisija, ki je sestavljala reprezentanco, se je odločila na koncu za popolno moštvo, ki je igralo proti Portugalski, čeprav je prišlo do ugovorov proti posameznim igralcem. Včeraj je državno moštvo igralo tre-nig tekmo proti moštvu III. lige Lecce. Danes bodo reprezentanti odšli na skupni izlet. Do srečanja z Jugoslavijo bodo vsi igralci pod nadzorstvom trenerja in tehnične komisije. Tisk poroča, da so igralci v odlični kondiciji. Po trening tekmi v Florenci so izjavili sestavljale! moštva dopisniku Tanjuga, da mislijo, da bodo do srečanja z Jugoslavijo kandidati za državno reprezentanco v popolni formi in bodo odstranili slaDosti. ki so se pokazale pri treningu. Športni krogi so zaskrbljeni samo za formo levega krila Burinija. srednjega krilca Giovanninija in branilca Silve-strija, ki so na zadnjih tekmah igrali pod svojimi zmožnostmi. Italijanske športnike zelo zanima, v kakšni formi so jugoslovanski predstavniki. Skoraj ves tisk je pisal po tekmi z Vojvodino, da igralci državnega moštva razen posameznikov »niso v dobri formi«. Včerajšnji listi mislijo, da bo to nedvomno vplivalo na igro. PARTIZAN : CRVENA ZVEZDA 3:1 Na stadionu »Partizana« v Beogradu je »Partizan« v okviru prvomajske proslave pred 45.000 gledalci zasluženo premagal »Crveuo zvezdo« z rezultatom 3:0 (1:0). Sodil je dobro Markovič iz Beograda. KONČANA JE KOLESARSKA DIRKA >1. MAJ« Lulik in Perne na 6. in 7. mestu v skupnem plasmanu Te dni je bila končana etapna kolesarska dirka »1. maj« na progi Zagreb—Slavonski Brod—Sremska Mitroviča—Beograd. Na tej dirki, na kateri so nastopili trenutno vsi najboljši jugoslovanski kolesarji sta dosegla velik uspeh mlada slovenska dirkača Lulik (Želeaničar — Nova Goricai in Perne (Železničar. Ljubljana), ki sta v skupnem plasmanu zasedla 6. in 7. mesto. Na III. etapi prvomajske kolesarske dirke Sremska Mitroviča—Beo- Danes srečanje Nemčija— Jugoslavija v tenisu Sinoči je bilo v salonu hotela »Palače. v Zagrebu žrebanje parov za srečanje med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo v tekmovanju za Davisov pokal. Danes bosta nastopila kot prva Branovič (Jugoslavija) in Buchholz (Nemčija), v drugi igri pa Mitič in Von Cramm (Nemčija). V soboto bo tekmovanje parov v katerem bosta Nemčijo zastopala Von Cramm in Gopfert Jugoslavijo pa Mitič in Pa-lada. V nedeljo pa bosta nastopila v prvi igri Buchholz (Nemčija) in Mitič, v drugi pa Branovič in Von Cramm. Izraelski atleti v Sarajevu Sarajevo. — Po porazu v Zagrebu je lahkoatletom kluba »Mapoel« iz Izraela uspelo na svojem dvodnevnem gostovanju v Sarajevu premagati prvi dan tekmovanja sarajevske lahkoatlete. Izraelski lahkoatleti vodijo z 98:70. V srečanju moških ekip je stanje 77:71. v srečanju ženskih ekip pa 21:9 za goste. DRŽAVNA KOŠARKARSKA LIGA Crvena zvezda tudi v Zagrebu premagana V nadaljevanju državnega košarkarskega prvenstva je pripravilo presenečenje moštvo zagrebške Mladosti, ki je po napeti igri premagalo Crve-no zvezdo s tesnim rezultatom. ASK je izgubil v Novem Sadu. Železničar (Lj.) pa si je priboril z zmago nad Proleterjem drugo zmago v prvenstvu. Rezultati tekem so tile: Partizan : Lokomotiva 39:29. ASK : Egysek 43:42, Mladost: Crvena zvezda 47:46, Železničar : Proleter 40:35, Zadar : Železničar (B) 21:16. OBVESTILO V soboto 5. maja bo na Smučarski zvezi Slovenije (Gajeva ul.) ob 15. uri sestanek tehničnega odbora za pripravo naših olimpijskih kandidatov. V nedeljo 6. maja pa bo ob 9. uri v prostorih Fizkultume zveze Slovenije (Likozarjeva ul.) sestanek vseh olimpijskih kandidatov. ŠAH Šahovski turnir v Bad Pyrmontu V VODSTVU STA MATANOVIC IN GLIGORIC Bad Pyrmont, 2. maja. Na evropskem šahovskem turnirju za prvenstvo sveta v Bad Pyrmontu je bilo danes V. kolo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Gligorič — Bar prekinjeno, Pirc — Prins prek.. Ma-tanovič — Paoli 1:0. V ostalih partijah so bili doseženi naslednji rezultati: Kramer — Grob prekinjeno v boljšem položaju za Kramerja, Unziecker — Bonner remi v 14. potezi, Bogoljubov — De Mura remi, Golombek — Romar prekinjeno, Eit-ken pa je bil prost. Danes so se nadaljevale partije IV. kola: Pirc — Golombek remi, Gligorič Pomar 1:0, Grob — Eitken remi, Donner — Kramer remi. Kibart — Bogoljubov 0:1. V Vi. kolu evropskega conskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo 60 bili doseženi tile rezultati: Matanovič — Donner 1:0. Gli- forič — De Mura 1:0, Krammer — litken (prekinjeno). Grob — Unzicker l prekinjeno) Bogoljubov — Paoli (prekinjeno) Prins — Pomar 1:0, Golombek — Bar 1:0. Rezultati prekinjenih partij: Prins — Pirc l:0,/Gltgorič — Bar 1:0, Golombek — Pomar 1:0. Po VI. kolu je stanje naslednje: Gligorič in Matanovič 5 točk, Unzicker 4 (1), Prins 4, Bogoljubov 3 in pol (1), Eitken 2 in pol itd. Rotvinnik : Bronstein 10:9 (1) Moskva. — 21. partija šahovskega dvoboja za naalov svetovnega šahovskega prvaka med Bronsteinom in Botvinikom je bila sinoči prekinjena. Bronstein ima manj upanja na zmago. Trenutno vodi Botvinik z 10:9 ob 1 prekinjeni partiji. VREMENSKO POROČILO IDROMETEOROLOSKE SLUŽBE spoved za petek dne 4 maja 1951: nadalje nestalno vreme s spre nljivo oblačnostjo in krajevnimi iavinami zlasti v alpskem in pred-skem svetu. Temperatura ponoči tfi C. podnevi do 20o 0. grad so bili doseženi tile rezultati: 6. Milivoje Bat (Jedinstvo — Zagreb) 2:09,0, (povprečna hitrost 35 km 400 m na uro), 2. Lulik (Železničar — Nova Gorica) 2:09,5, 3. Todorovič (B8K) 2:09,9, 4. Criok (Trsti) 2:09,13, 5. Mičič ^Partizan) 2:09,16. Končni vrstni red: 1. Strain (Dinamo — Zagreb) 11:09,12, 2. Petrovič (Partizan) 11:09,21, 3. Fontanot (Trst) 11:09,26, 4. Milivoje Bat (Jedinstvo — Zagreb) 11:15,22, 5. Osrečki (Jedinstvo — Zagreb) 11:16,11, 6. Lulik (Železničar — Nova Gorica) 11:16,43, 7. Perne (Železničar — Ljubljana) 11:17,00. 8. Selier (Proleter — Koper) 11:17,05, 9. Zorič (BSK) 11:17,38. 10. Sosič (Železničar — Nova Gorica) 11:17,58, 11. Nešič (Partizan) 11:18,03. 12. Dušan Davidovič (Milicionar) 11:18,03 13. Kostič (Partizan) 11:18,50, 14. Oten-heimer (Zagreb) 11:18,53, 15. Branko aBt (Dinamo — Zagreb) 11:19,04. Vrstni red ekip: 1. »Partizan« (Petrovič. Lješič. Kostič) 33:46,22 2. Trst (Fontanot, Coretti,- Luglioi 33:57,22, 3. »Dinamo« (Strain, Branko Bat, Ce-lesnik 34:03,25, 4. BSK (Todorovič, Panič, Kamdžijaš) 34:10,02, 5. Koper (Selier, Rinaldi, 'Grio) 34:26,25. Zagreb. — V Zagrebu je bila mednarodna nogometna tekma med domačim »Dinamom« in nogometnim moštvom »Rotweiss« iz Essena. »Dinamo« je zmagal z rezultatom 3:0. vendar pa ni pokazal pričakovane igre. PREKMURJE : LJUBLJANA B 3:6 V počastitev 1. maja je bila v Murski Soboti odigrana prijateljska tekma med reprezentanco Prekmurja in B reprezentanco Ljubljane. Zmagali so igralci Prekmurja z rezultatom 6:3 (1:1). Ljubljano B so zastopali: Svec. Bajc, Kumar II., Papež, Konič, Dodič, Kunst, Potočnik, Vuletič, Zumbar. Božič. Gole za Ljubljano sta dala Vuletič 2 in Božič 1. Najboljša na igrišču pa sta bila krilca Papež (Ljubljana B) in Torek (Prekmurje). Sodil je pred 3000 gledalci Kukanja iz Murske Sobote. Pančevo. — Prijateljska tekma med mešanim moštvom novosadske »Vojvodine« in pančevskim »Dinamom« se je končala z zmago »Dinama« 0:1. Naši plavalci neuspešni tudi v Torinu Torino. — Sinoči je bilo plavalno srečanje mod avstrijskimi, nemškimi, belgijskimi, francoskimi, italijanskimi in jugoslovanskimi plavalci. Naši plavalci so dosegli nekoliko boljše rezultate kot v Genovi. Doseženi so bili tile tehnični rezultati: 100 m hrbtno moški: Koppelstiitter (Avstrija) 1:09,0, Zina (Francija) 1:09,2, Massaria (Italija) 1:11.3. 200 m prosto moški: Lehmanu (Nemčija). 2:16,8, Stefanovič (Jugoslavija) 2:17,4 (novi srbski rekord), Paliaga (Italija) 2:17,5. Steinvender (Avstrija! 2:22.4. 200 m ženske prosto: Dokoupil (Avstrija) 2:39,4. Caligaris (Italija) 2:39.7, Hierbruck (Nemčija) 2:43.7. Beunini (Italija) 2:59,0. Naša plavalka Lopa-ričeva ni nastopila. 100 m prosto moški: Pederzoli (Italija) 59,5, Ditzinger (Avstrija) 1:00,9, Stipetič (Jugoslavija) 1:01,3, Dittl (Avstrija) 1:04.9. 100 m prsno ženske: Krey (Nemčija) 1:26,4, Wergauven (Belgija) 1:26,4, Korpes (Jugosl.) 1:28.4, Francoletti (Italija) 1:31.8, Solari (Italija) 1:31,9, Klabok (Avstrija) 1:32,8. 100 m prsno moški: Klein (Nemčija) 1:08,5, Barbicri (Jugoslavija) 1:13,7, Hartel (Avstrija) 1:14.9 Grilz (Avstrija) 1:17,6. 3 X 100 mešano: Nemčija 3:24,9. Italija 3:25,8 (novi italijanski rekord), Jugoslavija 3:30,7, Avstrija 3:30.8, (v moštvu Avstrije je plaval tudi Francoz Zins). Proslave 1. maja Gorica. — Delovno ljudstvo goričkega okraja je praznovalo 1. maj na skupni proslavi v Solkanu, kamor je iz vseh okoliških vasi prišlo z vlaki, kamioni in peš veliko ljudi. Po sprevodu, v katerem je sodelovalo okoli 3000 članov delovnih kolektivov, JA in raznih množičnih organizacij, je bil na fizkultumem igrišču politični miting. Zbrani množici je govoril član CK KPS tov. Boris Kraigher. Poslali so pozdravni resoluciji tovarišu Titu in CK KPJ. Nato je bila otvoritev razstave lokalnega gospodarstva in zgodovinskega gradiva OF. Raastava bo odprta do 13. maja. - j. Radgona. — Praznik delovnega ljudstva so v obmejnem radgonskem okraju povsod proslavili. Pred 1. majem zvečer so goreli po hribih kresovi. Po mnogih vaseh so bili postavljeni mlaji in slavoloki. Na proslavi v Gornji Radgoni je bil na praznik slavnostni obhod. Zbranemu občinstvu so govorili sekretar OK KPS tov. Kociper, zastopnik .TA, zastopnik OSS in predsednik 10 OLO Radgona. Sekretar OO ZB je pa podelil prehodno zastavico najboljšemu centru izvenarmadne vzgoje v Benediktu. Pohvaljenih je bilo 24 mladincev, odlikovanih 16 in nagrajenih 1-3 najboljših komandirjev nastavnih centrov. Po proslavi je Ljudska tehnika organizirala motociklistične dirke. — R. Kočevje. — Za deseto obletnico Fronte so odkrili spominsko ploščo Jožetu Sešku, prvemu komunistu — borcu na Kočevskem, Ustrelili so ga Italijani 5. februarja 1942 v Ljubljani. — T. Z nastopom ugodnega vremena je v Gornji Radgoni zaživela gradbena dejavnost. Že lani so najlepše napredovali pri gradnji stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev. Lani so zgradili v mestu 5 stanovanjskih hiš, letos pa jih je v gradnji 10 v predmestju ob cesti Radgona—Crešnjevci. V načrtu je še 8 stanovanj, za katere pa delavci in nameščenci še zbirajo gradivo. Napredovali so le tako. ker je mestni LO dodelil družinam delavcev in nameščencev ustrezajoče gradbene parcele, gradivo pa si delavci nabavljajo iz lokalnih virov ali pa ga pripravljajo sami v prostem času. Največje poslopje v okraju bo zadružni dom v Radgoni, ki bo kmalu dograjen. Pri gradnji so pomagali radgonski frontovci. sindikalne organizacije raznih podjetij in ustanov, pripadniki JA in Ljudske milice in so prostovoljno delali prav v predkongresnem tekmovanju na čast 10 obietniefe OF. Okrajno podjetje za odkup poljskih pridelkov gradi skladišče ob projektiranem industrijskem tiru. Potreba po skladišču je velika, saj je zadnja leta pomanjkanje prostorov znatno oviralo odkup poljskih pridelkov ter odpremo. Skladišče bo imelo prostornine 42 X 14,5 m ter ho verjetno do prvih večjih odkupov poljskih pri- Tisoči potnikov v gosjem redu Že dvakrat smo javno pribili, da bi bil skrajni čas. da izginejo tista ozka vratiča na železniški postaji v Ljubljani, skozi katera se morajo dan za dnem prerivati tisoči potnikov. Toda ta vratiča so trmoglava in vztrajno stoje, kakor da koristi in mnenje ljudi nič ne pomenijo. Kako nujno potrebno bi bilo odstraniti jih, smo videli zlasti lepo v sredo zvečer. Vlaki so prihajali od vseh strani v Ljubljano nabito polni. Ljudje so se vračali po štirih dnevih. Iz vsakega vlaka se je vsula množica potnikov, ki je kar zagrnila prostor pred edinim izhodom s postaje. Okrog devetih zvečer so prispeli v kratkih presledMh trije vlaki in da ni vratič, pred katerimi se morajo potniki prerivati in v gosjem redu počasi, drug za drugim odhajati s postaje, bi bilo vse v redu. Tako pa se jih je nagnetlo hkrati toliko, da so morali v zadnjih vrstah stoječi čakati skoraj pol ure, preden so prišli skozi vratiča. Da so pri tem upravičeno godrnjali, jim nihče ne more zameriti, saj se je večina pošteno nastala že v vlaku. Gneča v vlakih je razumljiva. število potnikov je v primeri s predvojnim silno naraslo, vlakov in vagonov pa ni več, kakor jih je bilo v prometu prej. Nerazumljiva in povsem nepotrebna pa je gneča na postaji v Ljubljani. Radovedni smo. kako dolgo bo še treba opozarjati železniško upravo na ta zastareli in povsem neučinkoviti način kontroliranja potnikov, ali imajo vozne listke. Hvaležni bi ji bili že. če bi nam pojasnila, ali so tista vratiča na postaji res tako nujno in neogibno potrebna, da jim nobena zdrava pamet ne more do živega. ____________ Ljutomer — Nedavno je imela vinogradniška zadruga Kerenčič pri Miklavža v ljutomerskem okraju občni zbor, kjer so sprejeli letni proizvodni plan. Ob tej priložnosti so proslavili tudi petdesetletnico dela kletarja tov. Kolariča, ki je najstarejši aktiven zadružnik. Ministrstvo za kmetijstvo LRS in zadruga Kerenčič sta mu podelila diplomo, denarno nagrado pa je dobil od ormoške vinarske zadruge, še na mnoga srečna leta med nami! J. D. delkov že pripravljeno, kar bo lep korak k nadaljnjemu razvoju trgovine. — jh. Kako dolgo bodo še čakali na avtobus? Oplotnica, koneo aprila. Na avtobusni progi Oplotnica— Slovenske Konjice in nazaj je vs« do marca, ko se je pokvaril, precej redno enkrat dnevno vozil avtobus. Od tedaj do konca aprila pa avtobusa se vedno ni iz popravila. *°liko za vožnjo iz Konjic v Poljčane, ker tu vozi vlak, važno pa je tu vprašanje vožnje iz Oplotnice Preko Tepanja do Konjic. Sam kraj Oplotnica, precej močan gospodarski. kulturni in upravni center, je tako rekoč skoraj brez vsake zveze s svetom. Razen tega pa se v Oplot* mei stekajo niti sosednega KLO Ke-belj in Čadram. Lahko si mislimo, kako mora biti prijetno človeku ko hodi tri ure daleč s Pohorja, potem pa še blizu 7 km po cesti do železniške postaje v Slovenskih Konjicah. Med potniki pa .ie tudi nekaj uslužbencev ki stanujejo v Oplotnici, ▼ službi pa so na OLO ali kje v Konjicah. Pošto prevažajo dnevno s konjsko vprego kot nekoč v srednjem veku, razen tega pa prihajajo Časopisi 7. eno- oziroma dvodnevno zamudo. Namesto »patenta« in »novator-stva« — zapor Celje, 3. maja. Pred okrajnim sodiščem v Celju se je zagovarjal zaradi mazaštva Rudolf Velkavrh iz Celja, ki je bil zaradi enakega kaznivega dejanja že pred leti obsojen na pogojno kazen. Kaze da ga prva kazen ni izpame-tovala tako da je kljub temu nadaljeval svoj dobičkanosni posel, ko je na račun naivnih strank izvabljal iz n.uh denar za brezskrbno življenje. Pri obravnavi je nastopal precej samozavestno in skušal dokazati da se mu godi krivica in da se proti njeniu kršijo zakoni, ker mu nočejo priznati oblasti »patenta« in »nova-torstva« za zdravljenje in izdelovanje zdravil, češ da so njegove metode zdravljenja in njegova zdravila uspešnejša od metod in zdravil, ki jifi predpisujejo poklicni zdravniki. Iz številne korespondence in velike zaloge zdravil, ki so jih našli pri obtožencu ob hišni preiskavi, je razvidno, da je imel številno klientelo ne samo v Celju in okolici, temveč po vsej štajerski, zlasti v okolief Maribora, kjer je imel celo svojega osebnega agenta. Ker se po preizkušnji zdravil ni dalo ugotoviti, da. bi bila zdravila, ki jih je izdeloval, škodljiva za zdravje, je bil zaradi mazaštva obsojen na 3 mesece odvzema prostosti ter so se mu namesto priznanja nova-torstva in patenta za zdravljenje, odvzela tudi zasežena zdravila. — č. (OBVEtTILA) RAZPIS TEČAJEV Ministrstvo za ljudsko zdravstvo razpisuje vpis v enoletni tečaj za rentgensko tehniko, enoletni tečaj za dietetičarke ln šestmesečni tečaj za lnstrumentarke. V te tečaje se morejo vpisati le absolventke šole za medicinske'sestre. Pričetek tečajev bo predvidoma v septembru 1951. Kandidatinje naj pošljejo pismene prijave na odsek za strokovno šolstvo pri Ministrstvu za ljudsko zdravstvo do 10. maja 1951, kjer dobe natančnejša navodila. OBJAVA Za inozemske oddaje v angleščini potrebujemo napovedovalce, ki perfektno obvladajo angleški jezik. Iščemo tudi kvalitetne honorarne prevajalce za prevode političnih gospodarskih in kulturnih tekstov iz slovenščine v angleščino. Interesenti naj se zglase do 10. maja osebno v organizacijskem oddelku Radia Ljubljana, Tavčarjeva ul. 17, od 9—14. ure dopoldne. PLAKATIRANJE Ker se kljub opetovanim opozorilom opaža lepljenje odn. pritrjevanje lepakov, raznih vabil in podobno, po hišah, drogovih ograjah, spomenikih itd., kar silno kvari lepoto mesta, ponovno opozarjamo, da je sleherno plakatiranje dopustno izključno le na za to določenih mestih. Zoper kršilce, t. j. zoper tiste, ki bodo lepili oz. pritrjevali lepake, kot tudi zoper naročnike, bo uveden upravno-kazenskl postopek. Vabimo lastnike hiš in ograj in vse, ki jim je lc#ota mesta pri srcu, da javijo kršilce na pristojnem rajonskem ljudskem odboru. Plakatiranje po mestu izvršuje Mestno podjetje »Dekoracija« Ljubljana, Povšetova c. št. 12. — Svet za komunalne zadeve MLO. PREDAVANJA—— Predavanje Ing. Omerse Igorja: O gradnji Hč Moste, ki je 25. aprila odpadlo zaradi tehničnih ovir, se bo vršilo v petek 4. maj^ ob 20. uri v sindikalni dvorani Sveta za gradbene in komunalne zadeve. Cankarjeva 1. Predvideni ogled HC Moste pa se bo vršil v petek 11. maja. Odhod z vlakom ob 11.10. — Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov. Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravnike in medicince na predavanje tov. dr. Fettich Janeza: »Terapija komplikacij pri zdravljenju z arzennbenzoll«. Predavanje bo v petek 4 maja ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA Petek 4. maja ob 20. uri: O pomenu novega kazenskega zakonika za delovno ljudstvo Jugoslavije predava predsednik vrhovnega sodišča dr. Dolničar Matija. Predavanje bo v predavalnici fizikalnega instituta (vhod Iz Gosposke ulice). Ker je tema zelo zanimiva, vabimo k čim večjemu obisku. KONCERTI---------------------- Komorni trlo v sestavi Nada Jev-djenijevič. Oton Bajde, Marijan Lipovšek bo izvajal na svojem koncertu v ponedeljek 7. maja 3 komorna dela Beethovnov, Brahmsov in Dvorakov trio. Ljubiteljem lepe glasbe je pripravljen lep večer komornih del. Začetek ob 20.15 v Filharmoniji, vstopnice v Knjigami muzikalij. Obrtniški pevski zbori iz Maribora, Kamnika in Ljubljane bodo nastopili jutri v soboto ob 20.15 v Unionu, in ne kakor je bilo deloma objavljeno, v Filharmoniji, Vstopnice v Knjigarni muzikalij. Simfonični koncert s solistom Keo-dall Taylorjem pod vodstvom dirigenta Cipcija bo nocoj ob 20.15 v Filharmoniji. Spored: Beethoven: Posvetitev doma, Grieg in Bliss Koncerta za klavir ih orkester DNEVNE VESTI---------------------- OBIŠČITE razstavo lokalnega gospodarstva gorlškega okraja v Solkanu — Nova Gorica od 1. do 13. maja 1951. Stomatološka sekcija SZD obvešča članstvo, da bo prihodnji strokovni sestanek v soboto 5. maja ob 16. uri na Stomatološki kliniki. Predava dr. Brenčič Vinko: Obolenja mezgovnic v mazilo-facialni regiji. GLEDALIŠČE----------------------- DRAMA Petek 4. maja ob 14.30: Kreft: Celjski grofje. V počastitev 10. obletnice OF. Dijaška predstava. Izven. (Dijaške cene.) Ob 20: Finžgar: Razvalina življenja, V počastitev 10. obletnice OF. L repriza. Izven. Sobota 5. maja ob 20: Cankar: Za narodov blagor. V počastitev 10. obletnice OF. Red A. Gostovanje Nade Gabrijelčičeve in Jožka Lu-keža iz Trsta. OPERA Petek, 4. maja: Zaprto! Sobota, 5. maja ob 20: Mozart: Don Juan. ^Abonma red E. Abonente reda E obveščamo, da za nocoj napovedana predstava »Don Juan« zaradi koncerta odpade tn Je preložena na soboto 4. maja. 10 dečkov izmed onih. ki sodelujejo pri predstavah »Carmen«, naj Sride v soboto 5. t. m. ob 17. nrl v pero k vaji za »Lulzo«. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota 5. maja ob 20: J. Nestrov: »To smo tiči«, veseloigra z godbo in petjem. Nedelja 6. maja ob 16: J. Nestrov: »To smo tiči«, veseloigra z godbo in petjem. Popoldanska predstava. Predprodaja vstopnic pri Državni založbi, oddelek za muzikalije od petka dalje od 10—12, 15—17 ter eno uro pred začetkom pri blagajni v Mestnem domu. Na nedeljsko popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoliške obiskovalce. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Šentjakobski trg Petek 4. maja ob 18: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«. Sobota 5. maja ob 18: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«. MESTNO GLEDALIŠČE Jesenice Sobota 5. maja ob 20: Govekar-Toma-žič: »Deseti brat«. Nedelja 6. maja ob 9: Govekar-Toma-žič: »Deseti brat«. Dijaška pred- stava. — Ob 20: »Deseti brat« Izven. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. VESELI TEATER 90’ Iz LJUBLJANE gostuje: Šoštanj: petek 4. maja ob 20. tiri. Žiri: sobota 5. maja oh 20. uri. SKUD »TINE ROŽANC« Dom kulture železničarjev. Ljubljana. Sobota 5. maja ob 20: Golar: »Vdova Rošlinka«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Kranj Petek 4. maja ob 20: Prežihov Vo-ranc: »Pemjakovi«. Sobota 5. maja ob 19.30: Tavčar-Sest: »Cvetje v jeseni«. Gostovanje v Mestnem gledališču na Jesenicah. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota 5. maja ob 14: dr. A. Remec:! »Miklavžkove vragolije«. Enaindvaj-j setič. Predstava za šolsko mladino • v Staršah v Domu kulture. Ob 19: »Veseli večer«. II. program-Dvaindvajsetič. Za smeh skrbita Marulek in Matjašek. Gostovanje v Št. Janžu na Drav. polju v Domu kulture. . •VESTI IZ MARIBO RA- SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Petek 4. maja ob 15: J. Massenet: »Manon«. Red LMS 3. Ob 20: M. Pucova: »Operacija«. Red LMS 2. Sobota 5. maja ob 20: L. Delibes: »Coppolia«. Red B. Veliki dobitki 19. kola koiekture srečk v Ljubljani Po 10#.«W din: št. 2725 (prodana v Ajdovščini), št-. 6934 (prodana v trafiki Franzot v Ljubljani), št. 71236 (prodana v Kolekturi srečk), št. 69523 (prodana v Šk. Loki), št. 77803 (prodana v trafiki na Ambroževem trgu v Ljubljani). Po 80.000 din: 8663 (v Radečah), 23535 (v Kolekturi srečk). 18248 (v Novem mostu). 32*266 (na Jesenieah), 48891 (v Ljubljani, 55040 (v Kranju). 99282 (v Polju pri. Lj.), 68000 (v Kolekturi srečk). 40.0000 din: 25481. 36198. 43196, 59329, 72087, 83392. 20.000 din; 6847, 7834. 15975. 18319, 21962, 27336, 31325. 31373. 47749, 66088, 81714. 83051. 83324. 10.000 din: 1687. 4125. 7942. 8789. 12491, 15939. 17047, 24S07. 35042. 43012, 43123, 53018, 56357. 58774 . 57179, 62025, 68268, RADIO Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.30, 22.00 in 23.55. 5.00 Jutranji pozdrav — 5.25 Srbske narodne pesmi — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7.00 Zabavna jutranja glasba (vmes gospodinjski nasveti) — 11.30 Šolska ura za nižje gimnazije — Prof. dr. Anton Bajec: Slovenska narečja — 12.00 Georges Bizet: Deklica iz Pertha, suita. Gabriel Faurč: Peleas in Melisanda, simfonična pesnitev — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 V enem izmed dobrih KLO — J3.15 Lahek opoldanski kon-cerj J— Sodeluje Mali ansambel pod 7S??t??3mz Sr°čka Dražila - 14.00 Vasilij Mirk: V deveti deželi, uvertura — Benjamin Ipavec: Serenada za godalni orkester — 14.30 Kulturni pregled (Med borci za življenje — I. del) — 14.45 Narodne pesmi poje Slovenski sindikalni kvintet — 15.15 do 15.30 Iz znanih oper — 17.30 šolska ura za nižje gimnazije — Prof. dr. ton Bajec: Slovenska narečja — 18.00 Pojo naši zbori — 18.30 Razgovori o razvoju glasbe: O novej&i angleški in amerilki glasbi pripoveduje prof. L. M. Škerjanc — 19.00 Igra Orkester Radia Ljubljana pod vodstvom .Takova Cipcija — 19.45 Zabavna glasba, vmes objave — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled našega stalnega zunanje-političnega komentatorja dr. Egona Tomca — 20.15 Želeli ste — poslušajte! — 21.00 Ciklus predavanj iz zgodovine slovenske literature: Fran Erjavec — 21.20 Komorna ura francoskih in italijanskih predklasikov — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 W. A. Mozart: Simfonija St. 36 v G-duru »LmŠka« (na valovih 202,1 in 212,4 m) — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini (na valu 327.1 m) — 22.45 Oddaja za inozemstvo v italijanščini (na valu .327,1 m) — 23.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov — 24.00 Zaključek oddaje. 81220, 85301. 92024, 92230, 94568, 96081. 96090 8.009 din: 5060, 6996. 7817. 15987 17029, 19406, 19439, 21951, 23038 24S2S 24901, 28042, 32204, 32287, 35717 , 36223,' 39705, 47740, 47789, 50956, 52686 53137 55967, 65684, 66152 73955. »74301. 75604i 77617, 77929, 79880, 79954, 80106. .8*2154 96053, 96089. 95707. 4.000 din: 733 3622. 3891. 5081. 12444, 15866, 16645, 17139. 2*2760, 25458. 28123, 31347, 36117, 39644, 39647, 43135 44267, 45423, 47644 , 53118. 54839, 55036, 55070, 56347, 57289, 62001, 68130. 68244, 72346, 74309. 75510, 87093, 87193, 92226 95625, 96006. 96052, 96311, 97006, 99159. 4.000 din: 719, 721. 2726, 5013. 5182. 6994. 7737, 7959. 7986, 8673, 8706, 12440, 12458, 15851. 15921, 17046, 19537 22666, 22711, 23075, 24945, 25487, 25793' 27381, 29654, 29768. 31333, 33266, 33324, 37833, 37879, 38499. 38503, 39767 41913, 42851. 42879. 41995. 43006. 4427.7^ 44313. , 45511, 46203, 46304, 47732, 47743 48923, 48939, 53001. 53061, 54772, 54810 55986, 56261, 56273. 57156. 58715, 59282 61928, 64771, 65515. 65535, 65623, 66008 66169, 66170, 66176 67812. 67815, 69589 72297, 76513, 77620. 77937, 77802, 79619 79947, 79982, 8014*2, 81202. 81231, 82179. 82180, 83206, 83271, 83297, 84618, 84680 84682. 85320. 86541, 89668, 91455, 91491. 92056, 92206, 92*212, 92238. 93013, 93920. 94535, 96266, 96296. 96336. 99198, 99211. Malih dobitkov ne objavljamo. Prepričajte ae o srečkah še na podlagi žrebne liste, ki bo izšla okrog 7. maja, Kolektura srečk v Ljubljani. Tyrševa 11 * Za novo, to je 20. kolo, je Državna loterija organizirala pirodajo srečk po svojih zastopnikih. Igralce, dosedanje in bodoče, obveščam. da mi je Državna loterija kot dosedanjemu šefu Koiekture poverila prodajo srečk v lokalu dosedanje Koiekture srečk na Trrševi cesti 11. Skrbel bom za dobro in točno postrežbo. izbiro srečnih številk srečk pa bom prepustil igralcem samim Nove srečke so že v prodaji. KRANJC FRANCE, glavni kolektor srečk Drž. loterije za Ljubljano in okolico, Ljubljana, Trrševa 11 -KINO- LJUBLJANA. UNION: amer. barvni Dim »škotska kri«. Kratki film: Koraki v svobodo. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. - MOSKVA: ameriški rilm »Maščevanje Rdeče čarovnice«. Kratki film: Film. nov. 15 Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — SLOGA: italijanski film »Sanje s cest«, — Kratki film: Na meji. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 14. ure dalje. — TIVOLI: ameriški barvni film »Škotska kri«. Kratki film: Na Sutjeski. Film. nov. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. — TRIGLAV: angleški film »Noro srce«, — Kratki film: Novi fizkultumi kadri. Predstavi ob 18 in 20. — ŠIŠKA: angleški film »Skrivnost sobe 19«. Kratki film: Tikveš, Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: ameriški film »Zena a trojnim življenjem«. Film. nov. 14. Predstava, ob 20. — VEVČE; jugoslovanski film »Plavi 9«. Film. nov. 44. MARIBOR, PARTIZAN: ameriški film »Oklahoma Kid«, mesečnik .TA 22 — UDARNIK: ameriški film »Ples na vodi«, kratiti film: Koraki v svobodo. OGLASI- BELO OBLEKO in spodnjo taftkrilo, dolgo, za 12-letno deklico, ter črno svileno obleko prodam. Trdinova ulica, II. nadstr., desno. DOLGE ŠKARJE za rezanje papirja takoj kupimo. Naslov v oglasnem odd. LP pod št. 9687. 9687 ŽENSKO KOLO »Puch«. prodam, Hu-dovernikova 39 (zgornji zvonec). ENOSOBNO STANOVANJE za Bežigradom zamenjam za enako kjerkoli gradu zamenjam za enako v Ljubljani, Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod št. 9699, 9699 PRODAM šivalni stroj »Gritzner«, šiva naprej in nazaj, kuhinjsko kredenco, ogrodje triciklja, električni likalnik. Predovičeva 22, I. nadstropje. 9683 PLINSKI KUHALNIK (rešo) na tri odprtine, znamke »Sim«, prodam. Šumer Sanda. Bleiweisova 5 11., levo. Ogled od 15.—18. ure. 9680 BELO SVILENO OBLEKO za 8-10-letno deklico prodam. Naslov v ogl. odd. »Ljudske pravice« pod št. 9696. UGODNO PRODAM: šivalni stroj z • dolgim čolničkom, nekaj kuhinjske posode in ročni voziček. Kocjančič. Dobrunje 87. 9697 PODJETJA. USTANOVE! Vaše pisalne in računske stroje vam hitro, strokovno in poceni popravi ali popolnoma obnovi specialna mehanična delavnica Precizna mehanika., Ljubljana Delavnice: Gradišče 10, tel. št. 25-85 9485 VALILNICI podjetja »Perutnine« v rtujusi lahko nabavite vsako sredo in soboto dopoldne en dan stare piščance od čistokrvnih kokoši, to .ie Štajerk, leghorn rodeisland in pli-mutb po din 27, od mešanih pasom pa po 25 din NOV »ALFA* KOTEL za žganjekuho, 90 1, prodam. Naslov v podružnici »Ljudske pravice« Celje 879 GNOJ, hlevski in KUNCE »velik: činčila« prodam. Ljubljana-Vič. Cam-pova ul. 6, zgornji zvonec. 9586 GREM V SLUŽBO kot pisarniška moč. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Mesto«, št. 9669. 9669 INŠTRUIRAM nemščino za nižjo in višjo gimnazijo in nudim konverzacijo. Informacije od 5.-7. ure. Zaloška cesta 21/1. 9679 AKTOVKO z osebnimi dokumenti sem v soboto 28. aprila dopoldno pozabil* na glavni pošti v pisemskem oddilku. Najditelja prosim, da mi proti dobri nagradi vrne vse ali vsaj dokumente, aktovko lahko obdrži. A. Žlender. Ljubljana. Dvorakova ul. 12/11. . 1,663 OTROŠKO ČEPICO, rjavo, sem izgubila od trga do Kopitarjeve ulice. Najditelj naj jo odda Dalmatinova št. 13/1, Grizančič. IZGUBIL sem novo zapestno uro od Trstenjakove ulice do Mestnega trga Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti visoki nagradi. Naalov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« pod št. 9681. 9681 POZIVAM VSE. ki so karkoli dali v popravilo podobarju Slivarju Albinu. Karunova ulica 6, Ljubljana ! ali pri njem kaj naročili, da to ’ do 10. t. m. (vsak dan od 3 do 4. ure popoldne) dvignejo. Po tem roku ne prevzemam za predmete nobene odgovornosti več. Slivar Majda. ort, IZGUBILA SEM 30. aprila na Mestnem trgu denarnico. Poštenega najditelja prosim, da vrne vsaj dokumente in drugo na naslov: Ttnta Justi. Kamnogoriška 22. Dravlje pri Ljubljani. Denar naj obdrži za nagrado. 9577 CISTO 3 OLNO za odeje in modroce prodam po 201) din kg. Mestni trg , št. 12. pritličje. 9695 PRODAM belo svileno obleko za I 9—11-letno deklico. Ogled vsak dan 1 od 8. do 11. ure v Sattuerjevi ulici i it. 14 - Vii. 9703 OSMRTNICI Po težki in' mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. brat, stric in svak ALBERT 'IVANČIČ:, učitelj v pokoju. Pogreb dragega pokojnika je bil v četrtek 3. V. v Ljubljani. Globoko žalujoči: žena Angela, otroci Fani, Draga, Dušan, ing, Albert z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Kranj, Maribor. Kobarid. Na Praznik dela se je poslovil za vedno od nas naš dragi mož, ljubi °tk.aš,bT-£h™iWaSt' stric in dedek 15 AN KOPETZKA, sprevodnik državnih železnic v pokoju, v 76. letu svojega trudapolnega življenja. Pogreb drajjmgs1 pokojnika bo v petek 4. maja, 0T1 15. uri iz kapele sv. Antona ,,a pokopališče k Sv, Križu. Žalujoči: I rančiška zena. Dolfe. Fanika. Vilko-loro in Ivica otroci v imenu ostalega ffke Lašče ^ana’ Beograd. Ve- ZAHVALE \ sem, ki ste počastili naSo ljubo zlato mamico JOSIPINO TVEIBL, vdo-yo zdravnika, na njeni zadnji poti ln. «n darovali cvetje. na£a prisrčna zahvala. Globoko žalujoči otroci: Rudolf. Martina Jože. Ljubljana. Brook-Jyn, 3. maja 1951. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nafco nadvse ljubljeno ženko in mamico ROZIKO POŽENEL mnojro-številno spremili do njenega zadnje-*n doma jo obsuli a šopki in venci ter nam lajšali bol ob tako težki izsrubL Prav posebna zahvala kolektivu dermatološke klinike za ves trud in pomoč, ki jo je nudil dragi pokojnici v njeni dolgotrajni bolezni ter vsem za obiske in tolažbo. Rodbine: Ing. Poženel. Kosem. Fel-ber. Majcen. Kunstelj, perifc grajer. Vsem ki k nnSi dobri sestri, teti JOŽICI BENEDIČIČ, babici na Koroški Beli, po zadnje slovo, kakor tudi organizacijam OF. Zvezi borcev, AFZ, godbi Železarne Jese-nicc, pevcem ln vsam ostalim za krasne vence in sopko in za izrečeno sožalje — najlepia hvala! Sestra Neža, nečakinje: Pepca, Fanika. Hana. Mina, Johanca in Francka z družinami.