PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 308 (8401) TRST, sobota, 30. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdobu v Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRIČAKOVAN SKLEP SODNIKOV IZ CflTflNZflRfl Po več kot treh letih zapora Valpreda končno osvobojen Tudi Gargamelli, Borghese in Merlino izpuščeni na začasno svobodo - Zadovoljstvo branilcev, ki zahtevajo čimprejšnji začetek procesa - Komentarji političnih predstavnikov RIM, 29. — Po treh letih in štirinajstih dneh zapora je Pietro Valpreda spet na svobodi. Skupaj z njim so sodniki v Catanzaru sklenili osvoboditi še druge soobtožence Roberta Gargamellija, Emilia Borgheseja in Maria Merlina. Preiskovalna sekcija prizivnega sodišča je tako sprejela zahtevo branilcev, potem ko se je tudi državni pravd-nik izrekel za začasno svobodo. Začasno svobodo so obtožencem naklonili na osnovi zakona iz 15. decembra letos, ki je spremenil nekatere določbe zakonika o kazenskem postopku ter je med drugim določil, da lahko sodnik odredi začasno osvoboditev obtožencev zločinov, za katere je predviden obvezni zaporni nalog. Svoj sklep so sodniki iz Catanza-ra utemeljili v dolgem dokumentu, v katerem navajajo predvsem tri elemente, ki govorijo v prid obtožencev. Prvi element je obstoj drugega sodnega postopka proti različnim osebam zaradi istega zločina (namreč preiskava proti fašistoma Fredi in Venturi). Sodniki so bili mnenja, da bi se utegnila pokazati potreba po združitvi obeh procesov in da bi zato bilo treba počakati, da se zaključi preiskovalna faza postopka proti padovskim fašistom. To pa bi nedopustno podaljšalo pripor obtožencev. Ostala dva elementa, ki ju navaja utemeljitev razsodbe, sta zdravstveno stanje obtožencev in dejstvo, da niso potrebne dodatne preiskave. Zmaga demokratičnega javnega mnenja Osvoboditev Valprede in njegovih tovarišev pomeni nedvomno zmago demokratičnega javnega mnenja in mobilizacije najširših množic. Menda se je v Italiji prvič zgodilo, da je želja po pravičnosti prevladala nad ozkimi paragrafi zastarelih zakvnikov ki nam jih je zapustil fašizem. Prav demokratični pritisk je prisilil vlado, da je izdala celo nov zakon, da bi lahko osvobodili obtožence. Gre za veliko zmago, najprej za človeško, saj je bila končno odpravljena tako očitna krivica, da so obtoženca držali več kot 'tri leta v zaporu brez vsakršnega dokaza, predvsem pa gre za politično zmago, ko je ljudska mobilizacija preprečila, da bi imeli uspeh prevratniški načrti, v katerih so Valpreda in tovariši igrali le vlogo vnaprej izbranih grešnih kozlov. Toda boj, ki se je začel pred tremi leti, še nikakor ni zaključen. Naj večja napaka bi bila, ko bi Valpredova osvoboditev zrahljala to mobilizacijo, omilila pritisk javnega mnenja, uspavala demokratično zavest. Osvoboditev še ne pomeni dokončne oprostitve obtožencev, za katere se splošno ve, da so nedolžni. Zato tudi osvoboditev ne sme biti pretveza, da bi proces proti Valpredi še dalje odlagali. Do procesa mora priti čimprej, ker javnost ima pravico vedeti, kdo je zakrivil strahotni zločin 12. decembra 1969, ki je terjal kar šestnajst življenj. V teh treh letih je resmca vsaj delno že prišla na dan. Milanski sodnik D’Ambrosio je že našel dokaze o odgovornosti fašistične celice iz Padove, počasi pa prihajajo na dan tudi odgovornosti na naj višjih forumih državne administracije ter podtalno delo nekaterih krogov, da bi preiskavo ovirali in jo usmerili na napačno pot. Postopno se nam razkrivajo pred očmi presenetljivi podatki o prevratniški zaroti, o široko razpredenih «čmih mrežah«, v katerih naj bi se zadušila mlada italijanska demokracija, ki je izšla iz odporniškega gibanja. Sedaj je treba javno odkriti vse odtenke te pretresljive mahinacije ter preprečiti, da bi se kaj takega ponovilo. Zmaga, ki jo je zabeležilo demokratično javno mnenje z Valpredovo osvoboditvijo, naj bo torej le prvi korak in vzpodbuda za nadaljevanje boja. Naj bo tudi dokaz, da mobilizacija ljudskih množic lahko porazi še tako močnega in organiziranega sovražnika. Zato se mora ta mobilizacija še krepiti in zajeti še širše sloje, dokler ne bo dosegla končnega cilja, dokončno razkrinkati sovražnike resnične demokracije in jim onemogočiti, da bi še naprej kovali svoje zločinske na. rie. Sodišče v Catanzaru je nemudoma obvestilo vodstvo rimskega zapora «Regina Coeli* o svojem sklepu. Valpreda in Gargamelli, ki sta bila zaprta v rimski kliniki sta bila osvobojena ob 19.15, četrt ure pozneja pa sta zapustila zapor Mer vrsti pa mladina, vodile velik demokratični boj. V trenutku, ko obtoženci zapuščajo zapor je treba dati priznanje onim — in ni jih bilo veliko — ki že takoj po atentatu na Trgu Fontana ntso hoteli verjetni uradni verziji o pokolu ter so se trmasto borili, da bi razrušili mahinacijo predsodkov in izkrivljanj. V tem boju so imeli socialisti pomembno vlogo že od decembra 1969, ko so obvestili tedanjega ministrskega predsednika, da PSI ni razpoložljiva za politično ™ n* Borghese. Slednja dva sta j podporo, slonečo na terorizmu, ki ^s11a. <^ornov’ Valpredcp m^Garga- j s° ga organizirali na osnovi bomb ' na Trgu Fontana. Senator Bufalini (KPI) pa je dejal, da pomeni osvoboditev anarhistov »znaten uspeh širokega in raznovrstnega gibanja in boja različnih demokratičnih sil, skupaj s pravočasno in učinkovito parlamentarno pobudo. Predstavnik KPI mellija pa so z avtomobilom odpe Ijali v neznan kraj, ki so ga izbrali po dogovoru med njunimi odvetniki in funkcionarji političnega urada iz varnostnih raziogov. Pozno zvečer pa je Valpreda z letalom odpotoval v Milan. Preden sta zapustila kliniko skozi stranska vrata, sta obtoženca pozdravila skozi okno večjo gručo, ki se je zbrala, da bi ju pozdravila. Branilci so napovedali, da bosta imela osvobojenca v prihodnjih dneh tiskovno konferenco, ko bodo lahko u-strezno zajamčili njuno varnost. Odvetniki go tudi objavili krajšo izjavo Valprede in Gargamellija. Oba izražata zadovoljstvo zaradi osvoboditve ter poudarjata pomen boja, ki je bil za to potreben in ki se vključuje v boje za korenito preobrazbo družbenih in političnih struktur države. Valpreda in Gargamelli ugotavljata, da se je v teh treh letih, ki so pomenila zanju «nepojmljivo trpljenje in jezo*, ust varila čedalje širša fronta, ki mora nadaljevati boj za razkrinkanje in obsodbo pravih krivcev strategije napetosti in pokola na Trgu Fontana. Branilci osvobojenih obtožencev so izrazili zadovoljstvo zaradi današnjega sklepa ter predvsem poudarili. da je treba Čim prej začeti proces. Valpredov branilec Calvi je ugotovil, da je to prvo pravično dejanje do Valprede in njegovih prijateljev anarhistov. «Ve-nomer smo zahtevali, naj bi čim prej prišlo do procesa v prepričanju, da bi bil najboljši dokaz njihove nedolžnosti v resnem in poštenem iskanju resnice o pokolu. Zahtevali smo proces tudi zaradi tega, ker smo prepričani, da ne bi bil samo tehnični moment ugotavljanja resnice pač pa tudi zgodovinski moment konfrontacije in spopada z demokratičnim javnim mnenjem.* Odvetnik je poudaril, da ostane nespremenjen končni cilj, namreč ugotovitev resnice o pokolu, in da je zato potrebno čim prej izvesti proces. «Valpredova svoboda — ,ie zaključil Calvi — ne more in ne sme biti cene za resnico*. Tudi nekateri politični predstavniki so komentirali Valpredovo osvoboditev. Mancini (PSI) je dejal, da so najbolj žive in zrele sile italijanske demokracije, v prvi je napovedal nadaljevanje boja za popolno in globoko reformo zakonika o kazenskem postopku. Reale (PRI) je izrazil mnenje, da je pričakovanje javnega mnenja, da bi izvedelo resnico o odgovornosti za pokol, po Valpredo-vi osvoboditvi manj dramatično, kljub temu pa nič manj pereče. Treba je priti do resnice, če hočemo preprečiti skepticizem, ali celo nezaupanje Italijanov v sodstvo njihove države, je dejal Reale. Vsedržavno tajništvo enotnega sindikata kovinarjev je prav tako izrazilo zadovoljstvo zaradi ukrepa, čeprav je ukrep «kljub vsemu izraz osnovne nedemokratičnosti sodnega sistema, ki temelji na samovolji in razredni diskriminaciji*. Sedaj je treba odkriti resnične krivce ter ugotoviti odgovornost vseh, Na seji vlade so se zavzeli za prenehanje bombardiranja v Vietnamu Cena Novi bencina se ne bo zvišala ukrepi za ljudske gradnje Tudi cene ostalih petrolejskih proizvodov za široko potrošnjo se ne hodo zvišale - Ukinjen davek na proizvodnjo olivnega in semenskega olja RIM, 29. — Danes dopoldne je bila seja vlade, kateri je predsedoval predsednik Andreotti. Razpravljali so o nekaterih perečih vprašanjih in sprejeli zadevne sklepe. Najprej je minister za zunanje zadeve poročal o položaju v Vietnamu. Vlada je odobrila njegovo posredovanje pri vvashingtonski vladi, da se obnovijo pogajanja. Hkrati je vlada «v imenu italijanskega naroda pooblastila zunanjega ministra, naj se ponovno zavzame za prenehanje bombardiranja in za obnovitev mirovnih pogajanj*. Zelo obširno je nato vlada razpravljala o stanovanjskem vpraša- nju in zatem odobrila nekaj zakonskih odlokov, s katerimi bodo skušali olajšati gradnjo ljudskih stanovanj. Hkrati je vlada na novo uredila vprašanje stanarin. Glavni nosilec odgovornosti za gradnjo ljudskih stanovanj bodo odslej Avtonomni zavodi za ljudska stanovanja. Hkrati pa bodo omogočili gradnjo sta. novanj raznim zadrugam in družbam z državno udeležbo. S tem bodo do konca leta 1973 ukinili številne ustanove, ki so se doslej ne- ki so izkoristili lastne javne funk-1 učinkovito ukvarjale z gradnjo ljud-cije za oviranje preiskave. | skih stanovanj. Osebje teh ustanov bodo zaposlili pri deželnih upravah in pri zavodih za ljudska stanovanja. Drugi dekret preurejuje in združuje postopke o dodeljevanju ljudskih stanovanj ter o coločanju stanarin. Pri tem bodo upoštevali plačo prizadetega delavca. Veliko važnost je dala vlada vprašanju cene bencina, ki se z današnjim sklepom s 1. januarjem ne bo zvišala. Vlada je sprejela zakonski osnutek, ki preurejuje davek na proizvodnjo petrolejskih derivatov tako, da se bo ohranila sedanja prodajna cena bencina in ostalih petrolejskih proizvodov za ogrevanje in za industrijo. V tej zvezi je predsedstvo vlade objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je bil današnji sklep sprejet zato, da se prepreči zvišanje cene bencina in drugih petrolejskih proizvodov za široko potrošnjo v zvezi z uveljavitvijo davka na dodatno vrednost (IVA). Zato je vlada znižala državni davek na proizvodnjo teh izdelkov, da se lahko onrani sedanja cena. Prav tako se ne bo zvišala cena gorilnega olja za ogrevanje. Minister za industrijo Ferri je izjavil, da bodo od 1. januarja upravitelji bencinskih črpalk dobili 1,25 lire več za liter prodanega bencina zaradi znižanja davka na proizvodnjo. Poleg tega je vlada odobrila zakonski osnutek ministra za finance, ki predvideva ukinitev davka na proizvodnjo olivnega in semenskega olja ter na margarino. Po ocenah ministrstva za finance se bo cena olivnega olja znižala za 14 lir za kg, semenskega olja od 7 do 2 liri za kg, margarine pa od 3.000 do 1.000 lir za stot. RIM, 29. — Ob prvi obletnici izvolitve je predsednik Leone prejel številne čestitke. Med drugimi so mu poslali brzojavke predsednik vlade Andreotti, predsednik ustavnega sodišča Chiarelli in predsednik poslanske zbornice Pertini. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NADALJUJE SE ZLOČINSKO BOMBARDIRANJE SEVERNO VIETNAMSKIH MEST V ZADNJIH 10 DNEH SO AMERIČANI UBILI V SEVERNEM VIETNAMU 2000 CIVILISTOV Vsa svetovna javnost protestira proti Nixonovemu zločinskemu početju nad severnovietnamskim ljudstvom i' ' Zunanja ministrica južnovietnamske revolncioname vlade Ngujen Thi Binh med včerajšnjim pogovorom s kitajskim premlerom čuenlajem. Pozneje je vietnamsko predstavnico sprejel tudi predsednik Maocetung Miiiiiiiimiiiiuiiimniim...lin........................................................ ODLOČNE IN JASNE TITOVE BESEDE V ČRNI GORI «Želeii bi, da se italijanska vlada odločneje distancira od revanšističnih organizacij! Ko je Tito govoril o apetitih italijanskih revanšistov po jugoslovanskem ozemlju, je dejal: «Bivša cona B je naša in nam je vseeno, kaj oni pripovedujejo* - V zvezi z Vietnamom je Tito poudaril, da ZDA izzivajo celotno človeštvo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. - Predsednik republike Tito, ki je s soprogo prispel predvčerajšnjim z Brionov v črno goro, kjer bo tudi silvestroval, je danes obiskal Titograd, kjer se je razgo-varjal s političnim aktivom republike. Pred tem so predsednika Tita seznanili o aktivnosti črne gore za uresničenje stališč iz pisma, o gospodarskem položaju republike, o standardu delavcev in izvajanju ustavnih sprememb tajnik sekretariata CK Vojo Srzentič, predsednik republiškega izvršnega sveta dr. žarko Bulajič in predsednik republiške Zveze sindikatov Vlado Jovanovič. Po končanem razgovoru se je predsednik Tito v daljšem govoru ozrl na nekatera aktualna notranja in mednarodna vprašanja. Po Titovem mnenju so bili na notranjem področju v preteklem letu doseženi zelo pozitivni rezultati v borbi proti nacionalizmu in liberalizmu, čeprav sta oba pojava še vedno latentna in je zato borba proti njima trajna naloga komunistov. Zveza komunistov mora, po besedah predsednika Tita, postati ponovno taka sila. kot je bila pred vojno in med vojno ter prva leta po vojni, ko se je zaradi svoje enotnosti uspešno spopadla s takrat največjo silo, s stalinizmom. Jugoslavija stopa v novo leto kljub raznim gospodarskim težavam z optimizmom zaradi enotnosti ljudstva, zavesti in odločnosti delovnih ljudi, da s skupnim zavzemanjem premagajo težave. »Kurz nadaljnjega razvoja mora biti, razume se — je poudaril Tito — v skladu z materialnimi možnostmi. Pri tem morajo komunisti dati zgled s svojim zavzemanjem in s požrtvovalnim delom*. Tito je ponovno odločno zavrnil nekatera ugibanja v inozemstvu, da se Jugoslavija vrača nazaj k stalinizmu in v zvezi s tem ugotovil, da v Jugoslaviji ni potrebna nikakršna «trdna roka*, temveč samo zavest, da se sklepi, ki so bili po demokratični noti sprejeti, morajo spoštovati. Ne gre torej za nikakršno trdno roko. temveč za demokratični centralizem. Tito se je ozrl tudi na razne tendenciozne vesti in obrekovanja v inozemskem tisku in v zvezi s tem posebno omenil nedavni članek pariškega «France Soires ter ugotovil, da taki in podobni članki samo vzpodbujajo fašistične elemente, ki uživajo gostoljubnost v teh deželah. V zvezi z gonjo, ki se vodi zadnje čase proti Jugoslaviji, je Tito o-menil tudi mahinacijo nekaterih sosedov Jugoslavije, kako bi prišli do nekaterih njenih ozemelj. «V Italiji na primer, je dejal Tito, je pet ali šest velikih iredentističnih organizacij, nad 300 000 ljud' je odšlo iz Istre in v§i ti so vklju- čeni v organizacije, ki so tudi v Kanadi in ZDA in drugod. Eni so za to. da se bivša cona B čimprej priključi Italiji in izvajajo pritisk na italijansko vlado, da naj ne dela nikakršnih sporazumov z nami o bivši coni B. Razume se, bivša cona B je naša in nam je vseeno, kaj oni pripovedujejo. Drugi so za priključitev cele Istre, tretji, pa žele Istro. Zadar, celo Dalmacijo itd. Torej je nekoliko variant, ki so sedaj oživele O tem se piše, s tem se hranijo razni fašistični elementi. Mi o tem ne moremo vedno molčati, moramo na take stvari tudi odgovoriti. Vem, da italijanski vladi ni lahko, da nanjo izvajajo razne pritiske. Ti pritiski lahko samo ovirajo dobre sosedske odnose, ki jih imamo in ki smo jih uspeli zgraditi. Situacija se tu lahko tudi poslabša. Mi mi želeli, da se italijanska vlada malo odločneje distancira od takih organizacij, ki imajo revanšistične apetite na naše ozemlje. Mi prav tako želimo dobre odnose z Avstrijo in želimo, da se situacija tam pomiri. Imeli smo dobre odnose in jih lahko imamo tudi v bodoče. Kolikor mi .je znano, avstrijska vlada gre sedaj na konsolidacijo stanja na Koroškem in pri gradiščan sluh Hrvatih.* V zvezi z raznimi apetiti po jugoslovanskem ozemlju je Tito dejal, da se jugoslovansko ljudstvo mora stalno zavedati, da je samo odgovorno za svojo usodo, da mora biti vedno pripravljeno stati v obrambi svoje dežele in socialističnega razvoja. Glede mednarodnih odnosov je Tito dejal, da je položaj bolj moten, kot je bil pred enim letom, ko je kazalo, da bodo stvari krenile na boljše. Tito je v zvezi s tem posebno omenil zadnje dogodke v Vietnamu, kjer je ljudstvo izpostavljeno najstrašnejšemu bombardiranju. T0 kar ZDA trenutno delajo, je po besedah Tita izzivanje celotnega človeštva. Predsednik Jugoslavije je z obžalovanjem ugotovil, da je relativno malo držav dvignilo svoj glas protesta in obsodbe ravnanja ZDA v Vietnamu in izrazil mišljenje, da bi moral ves svet glasno reči, da je tako ravnanje nedopustno. Tito je dejal, da je nezadovoljen tudi z reagiranjem neuvrščenih na zadnje dogodke v Vietnamu. Potrebno je, da ves svet, predvsem pa neuvrščene države, protestirajo in pomagajo vietnamskemu ljudstvu. Z ozirom na tp dogodke, je zaključil Tito, je potrebno, da smo močni, da se Dripravliamo in da se zavedamo, kaj se lahko vse dogodi, in da se v skladu s tem tudi nnn-š-mo doma. BOŽO BOŽIČ SAIGON, 29. —* V ameriških vo- I je na obisku na Kitajskem. V Pe-jaških krogih so danes izjavili, da ■ kingu so priredili zunanji ministrici začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Nguyen Thi Bin-hovi izredno slovesen sprejem. Na velikem zborovanju, ki je bilo danes v njeno čašt, šb Kitajci izrazili vso podporo boju vietnamskega ljudstva proti ameriški agresiji. Zborovanja so se udeležili čuen-liaj, Maocetungova žena in številni drugi visoki partijski in vladni funkcionarji. V imenu kitajske KP je govoril general Chieh-Ying. Iz New Yorka poročajo, da je stalni odbor skupine neuvrščenih držav zastopanih pri OZN danes razpravljal o prekinitvi pogajanj o miru in o ameriškem bombardiranju Severnega Vietnama. Pogovarjali so se tudi o možnosti sklicanja v New Yorku konference vseh neuvrščenih držav, da proučijo položaj v jugovzhodni Aziji. V diplomatskih krogih v Moskvi menijo, da bo Brežnjev baje odložil svoje potovanje v ZDA, kamor ga je povabil. Nixon, na jesen, zaradi ameriškega napada na Severni Vietnam. Londonski list «Ewening News» piše, da sedanje politično ozračje ni primerno za srečanje med Brežnjevom in Nixonom in da ni verjetno, da bi lahko sovjetski voditelj obiskal Washington, ko še ni bil podpisan mir v Vietnamu. je h(ixon naročil začasno prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama na dan Novega leta za približno 24 ur, da pa bi se ta rok lahko spremenil v zvezi z morebitnim «političnim razvojem* do 1. januarja. Medtem pa so v Hanoiu sporočili, da so ameriške leteče trdnjave in drugi bombniki tudi preteklo noč nadaljevali z nezmanj šano silo z bombardiranjem Hano-ia, Haiphonga in drugih obljudenih krajev. Zločinsko bombardiranje se-vernovietnamskih mest so potrdili vojaški krogi v Saigonu, ki so hkrati priznali, da so jim od 18. decembra do danes nad Severnim Vietnamom sestrelili 15 letečih trdnjav «B-52*. V resnici pa so Američani v desetih dneh krvave letalske ofenzive izgubili skupno 76 letal, od katerih 33 »B-52*. Samo preteklo noč je severnovietnamska protiletalska zaščita sestrelila dve leteči trdnjavi in dva lovska bombnika. Ameriška letala so tudi preteklo noč odvrgla na Hanoi in druga obljudena mesta svoj smrtonosni tovor in povzročila mnogo žrtev. Od 18. decembra do včeraj so ameriški bombniki ubili 2.000 civilistov in jih prav toliko ranili. To je izjavil ravnatelj še edine bolnišnice v Hanoiu, ki ni bila porušena. V pogovoru s časnikarjem francoske tiskovne agencije je povedal, da uporabljajo Američani bombe novega tipa z razstrelivom, ki je dvakrat močnejše od troti la in ki povzroča neverjetno hitre eksplozije. Ravnatelj bolnišnice je govoril tudi o velikih težavah, ki jih imajo pri zdravljenju ranjencev zaradi pomanjkanja vode in prekinitve električnega toka, ki ga povzroča ameriško bombardiranje. Ves svet odločno obsoja Nixono-vo zločinsko početje v Severnem Vietnamu. To početje obsojajo tudi ameriški senatorji, med njimi mnogi republikanci, ki so do nedavnega podpirali »trdo roko* v jugovzhodni Aziji. Republikanski senator William Saxbe je izjavil, da se zdi, «da je Nixon popolnoma izgubil pamet*, ko se je odločil za bombardiranje Severnega Vietnama s silo, ki je doslej še niso uporabljali. Ugotovil je, da so ZDA sedaj ponovno zapletene v to umazano vojno in da Nixon s svojo odločitvijo »smeši ZDA pred vsem svetom*. Mnogi člani kongresa so zahtevali, naj bi poklicali Kissin-gerja na pričevanje pred parlament. V torek pa bosta Kissinger in Rogers poročala pred senatno komisijo za zunanje zadeve o položaju v Vietnamu. Nekaj sto znanstvenikov je poslalo Nixonu pismo, v katerem izražajo svoje ogorčenje za sramotno izkoriščanje sadov znanosti pri u-resničevanju zločinskih dejanj. Na proteste, ki prihajajo iz vseh krajev in kancev sveta, Nixon in njegovi sodelavci popolnoma molčijo. Kitajska vlada je opozorila Wa-shington, da bi znalo imeti bom bardiranje Sev. Vietnama škodljive posledice za kitajsko - ameriške odnose. To je izjavil Čuenlaj ameriški časnikarki «Washington Posta*, ki' K Jugoslovanski predsednik Tito je v svojem govoru v Titogradu omenil tudi odnose z Italijo ter obsodil rovarjenje iredentističnih krogov v zvezi z bivšo «cono B». Izrazil je tudi željo, da bi se italijanska vlada bolj odločno distancirala od teh organizacij, ki skušajo ovirati dobrososedske odnose med obema državama. Tito je tudi ponovno obsodil ameriško bombardiranje Severnega Vietnama, ki ga je označil kot izzivanje vsega človeštva. Obtoženci atentatov 12. decembra 1969 Valpreda, Gargamelli, Borghese in Merlino so po več kot treh letih zapora spet na svobodi. Sodniki iz Catanzara so jim na zahtevo branilcev naklonili začasno svobodo. Vsa demokratična javnost je zadovoljna zaradi ukrepa, istočasno pa zahteva, naj se čimprej odkrjjejo krivci zločinskih atentatov, s katerimi so hoteli določeni krogi ustaviti demokratični napredek Italije. Italijanska vlada je na seji sklenila posredovati v VVashingtonu za prenehanje bombardiranja v Vietnamu. Poleg tega je vlada sprejela zakonski osnutek, s katerim bodo preprečili zvišanje cen* bencina in drugih petrolejskih proizvodov za široko potrošnjo. Vlada je na seji sprejela tudi nekaj zakonskih odlokov za gradnjo ljudskih stanovanj ter zakonski predlog, ki predvideva ukinitev davka na proizvodnjo olivnega in semenskega olja ter margarine. V Vietnamu ameriški bombniki nadaljujejo z bombardiranjem se-vernovietnamskih mest. V zadnjih 10 dneh je bilo v Hanoiu in drugih .mestih ubitih 2.000 civilistov. Vsa svetovna javnost obsoja Ni-»onovo zločinsko početje v Vietnamu in zahteva ukinitev bombardiranja ter sklenitev miru. Sedanji občinski odbor je sklenil, da bo prihodnja seja novega občinskega sveta 12. januarja prihodnjega leta. Vse kaže torej, da se bodo pogajanja med strankami levosredinske koalicije v kratkem ugodno končala in da se bo novoizvoljeni svet 'lahko seslal v drugem tednu januarja. Kaže, da bodo tudi v Gorici v kratkem premostili krizo, ki je z odstopom podpredsednika Waltri-tscha zajela pokra'insko upravo. Baje so predstavr^ KD in PSI že dosegli, vsaj okvirno, sporazum, zaradi česar pričakujejo, da bodo socialisti ponovno vstopili v pokrajinski odbor. N IZIDE JUTRI, 31. T. M. NOVOLETNA ŠTEVILKA P.D. NA ŠESTNAJSTIH STRANEH Tudi naša izšla v di Stran 1: Stran 1: Stran 2: Stran 3: Stran 4: Stran 5: Stran 6: Stran 7: Stran 8: Stran 9: Stran 10- 14: Stran 15: Stran 16: Pestra vsebina in voščila 'akrat večjem obsegu s pestro vsebino. IZ VSEBINE: KLAVDIJ PALČIČ: Kraški kmetje oblegajo devinski grad pred 260 leti (Risba — ob proslavi 400-letnice kmečkih uporov). Novice iz vsega sveta. Tržaški dnevnik. Novoletni pogovori. Goriški in beneški dnevnik. JOŽE KOREN: Pogovor z O. Kjudrom o Tržaškem partizanskem pevskem zboru. NEVA Dl LENARDO: O .Rožicah ziz Rezije*. SAMO PAHOR: Zanimivi podatki švicarske študijske skupine .Alpina* o narodnostni sestavi prebivalstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Horoskop za leto 1973. R. HLAVATY: Kronika leta 1972 v besedi in risbi. BOJAN BREZIGAR: Štivan. J. M.: Pogovor s srednješolci. LJ. OMLADIČ: Koper danes. D. FURLAN: Ob polomu 1943 — Partizani razoro-žujejo ital. vojsko na Colu. Šport. Novoletna voščila. Nagradno žrebanje P. D. Novice iz vsega sveta. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK SKORAJ ZAKLJUČENA POGAJANJA V PALAČI DIANA at - . Osnovne programske smernice bodoče w občinske uprave leve sredine v Trstu | Spaccini bo 4. januarja predložil osnutek upravno-političnega sporazuma — V smernicah poudarjena obramba gospodarstva, reforma prevozov, demokratična decentralizacija, zaidita Krasa in obale, nove stanovanjske gradnje — Skupno poročilo ne omenja specifičnih vprašanj slovenskega prebivalstva Pogajanja za obnovitev levosredinskega odbora v tržaški občini se bližajo pozitivnemu zaključku. Sinočnja seja je bila, kot vse kaže, predzadnja. Predstavniki levosredinske peterice so namreč na osnovi osnutka programskih smernic pooblastili dosedanjega župana Marcella Spaccinija (KD), naj sestavi osnutek sporazuma. O tem bodo razpravljali na plenarni seji predstavnikov petih levosredinskih partnerjev v četrtek, 4. januarja. Sinočnjih pogajanj so se udeležili za KD Coloni, Ghersi. Rinaldi, za PSDI De Gioia in Berce, za PSI Caristi, Ghersi, Mislei, Hreščak in Pittoni, za PRI De Mauro, Gargano in Rossi, za Slovensko skupnost pa Štoka, Dolhar in Vremec. Zaključeno vpisovanje za izlet Primorskega dnevnika V pičlih dveh dneh oddani vsi razpoložljivi prostori na ladji Vpisovanje za tradicionalni izlet Primorskega dnevnika z ladjo «lstra» na Malto in v Tunis, je bilo v pičlih dveh dneh praktično zaključeno. V teku včerajšnjega dne so bili oddani še poslednji od skupnih 314 razpoložljivih prostorov na ladji. Pa ne samo to, na prošnjo zamudnikov je bilo vpisanih še nekaj desetin ljudi, katerim preostaja dejansko le upanje, da se bo kdo od že prijavljenih iz enega ali drugega razloga do predvidenega roka izletu odpovedal. Zaradi tega predvideni rok za vpisovanje do 10. januarja seveda ne velja več. Naša tov. Vlasta bo samo še danes sprejemala manjkajoče zahtevane podatke iz dokumentov. Kdor pa danes iz kakršnega koli razloga teh podatkov ne bi mogel prinesti, bo to moral brezpogojno storiti v dneh 1., 2. in 3. februarja, ko bodo morali vsi prijavljeni vplačati drugi obrok od celotne vpisnine. O vseh podrobnostih v zvezi z organizacijo izleta bodo prijavljeni sproti obveščeni preko našega dnevnika. skih in turističnih struktur*, načrt , levosredinske koalicije, ni izrecno o-cvelikih cest», reformo prevozov na ! men jena vloga, ki naj bi jo občinska pokrajinski ravni (kar pomeni, da bo uprava imela pri reševanju stvarnih j Osnovne smernico delovnega programa levosredinske občinske uprave predvidevajo najprej obrambo tržaškega gospodarstva (ladjedelnice, pristanišče, pomorske proge in cestne povezave), nadalje zaščito Krasa in obale «tudi z uresničitvijo rekreacij- prevozna služba ACEGAT oddvojena iz strukture združenega podjetja), povečanje občinskih uslug in storitev z gradnjo vrtcev in otroških jasli, ureditvijo rajonskih zdravstvenih enot ter okrepitvijo oskrbe starejših na domu. Veliko važnost posvečajo levosredinski partnerji «u rejeni osi Trst — Tržič* v okviru gospodarskega kompren-zorija. Podrobno so pogajalci razpravljali o urbanističnih vprašanjih in poudarili, da se bo občinski svet že prihodnje mesece spoprijel z nekaterimi ključnimi vprašanji. Odobriti bo moral več variant k regulacijskemu načrtu, da se «zagotovi razvoj stanovanjskim gradnjam*, kakor tudi izgradnji velikih cest. Prav tako bodo občinski u-krepi zadevali kraško in obalno področje ter uresničitev načrtov, ki jih predvidevata zakona o ljudskih gradnjah (167 in 865). Partnerji levosredinske koalicije so se dobro zavedali, da je to zelo zahteven program in da sedanja občinska struktura ne more zadostiti rastočim programskim zahtevam. Zato so poudarili, da je treba reorganizirati občinsko upravo na načelih širjenja mehanizacije in z uvedbo 15 oddelkov. Pri tem naj igra važno vlogo demokratična decentralizacija preko rajonskih sosvetov. Levosredinski partnerji menijo, da bodo morale kon-zulte izrekati preventivna mnenja o petletnem delovnem načrtu občine, o ukrepih, ki bodo zadevali posamezne rajone, gradbena dovoljenja in parce-lizacijo zazidalnih zemljišč. Levosredinski partnerji so preučili nadalje finančna vprašanja tega programa in ugotovili, da bodo morali iskati sredstva pri deželi, državi, «skladu za Trst* in prispevkih, ki jih predvideva 50. člen deželnega statuta. Poleg tega pa bodo preučili možnost najemanja novih posojil. Ko bo novi občinski odbor ugotovil, kolikšne so njegove finančne razpoložljivosti, bo organiziral široko posvetovanje s konzultami in «družbe-nimi stvarnostmi* (sindikati ?), da se, po možnosti, uskladijo posamezne zahteve. Novi oddelki, ki jih bodo ustanovili, bodo pristojni za urbanistiko, ljudske gradnje, kulturne ustanove (muzeje, knjižnice, odnose z gledališči, univerzo in druge znanstvene ustanove), za mladino, šport in rekreacijo (ta oddelek bo upravljal občinske rekrea-torije in občinska športna igrišča), za decentralizacijo, proračun in načrtovanje. Ti oddelki bodo prevzeli nase funkcije in pristojnosti, ki so vprašanj slovenske manjšine. Res je sicer, da so načelno bila omenjena ta vprašanja v «političnem okviru* pogajanj, kakor tudi ni izključeno, da bodo omenjena v zaključnem politično-programskem sporazumu levosredinske koalicije. V LETU, KI GRE H KONCU ŽIVAHNO DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV Na 76 sejah deželnega sveta je bilo sprejetih 70 novih zakonov . Delo posvetovalnih komisij Uradi Generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo danes, 30. in jutri, 1 decembra 1972. leta zaprti kot običajno, ter tudi v ponedeljek, 1. in v torek. 2. januarja 1973 zaradi novoletnih praznikov. 1,11111111,11,„1,11,,1,11,11,1,11111,111111,1,1,11111111,lllllll,HII,IIIIMllMIU*u*nilllllllllll,lili,llllllll*llill*milllll>l1,l,,l,,,1u*llUII,,lllllllllllllllllM*ll*HIII»,ll|1,ll,,,,tl|,,|H PO PODATKIH LUŠKE UPRAVE Dedek Mraz je pri nas včeraj obiskal otroke vojnih invalidov. Zveza vojnih invalidov NOV je namreč obdarila nekaj fantkov in dekletc, ki so se zbrali ob novoletni jelki V prvih enajstih mesecih 1972 7,7 odst. manj trgovinskega prometa Dovoz surove nafte za južno Nemčijo in Avstrijo stalno narašča: do decembra so ladje pripeljale skoraj 26 milijonov ton petroleja Deželni svet se je v letošnjem letu sestal 76-krat. Na sejah so obravnavali 72 zakonskih osnutkov, izmed katerih je bilo 70 sprejetih. Doslej je bilo v Uradnem vestniku objavljenih 58 zakonov, o preostalih pa se mora še izreči rimska vlada. Na sejah so člani deželnega odbora odgovorili tudi na številna vprašanja svetovalskih skupir- v : 75 primerih so odborniki dali na J§ ! vprašam ja pismeni odgovor, vseh g ! odgovorov pa je bilo nad 180. Do 5. oktobra ' se je deželni svet sestajal v dvorani tržaškega občinskega sveta, od tega datuma dalje pa v novi dvorani na Trgu Oberdank. Preden pridejo novi zakonski os: nutki v razpravo pred deželni svet, se z njimi kakor znano ukvarjajo posamezne posvetovalne komisije. Piva komisija (vprašanja predsedstva, krajevne ustanove, finance in proračun), se je ,etos sestala na 31 sejah: druga komisija (kmetijstvo, gozdarstvo m gorati predeli) se je sestala 14-krat, tretja komisija (javno šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higiena in zdravstvo) 24-krat, četrta komisija (industrija. trgovina in obrtništvo) 14-krat in neta komifSia (javna dela, urbanistika, promet in turizem! pa se je sestala 22-krat. Poleg tega ie bilo letos 6 se* razširjene prve P? svetovalne komisije, ki jp na nvn obravnaval? deželni proračun Kino Blagovni promet v tržaški luki je v preteklem novembru dosegel skupno 3,554.000 ton ter je bil za 420.00 ton ali za 13,4% večji kakor v oktobru. V prvih enajstih mesecih leta je promet dosegel 32,952.000 ton ter je bil za 2 milijona 26 tisoč ton ali za 6,6% večji kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Sam dovoz surovega petroleja za naftovoda Trst - Ingolstadt in Trst Dunaj je vrgel 25,690.000 ton. Trgovinski promet je v novembru dosegel 212.062 ton. v prvih enajstih mesecih pa 1,817.900 to. te je bil za 150.963 ton ali za 7,7% manjši kakor v ustreznem razdobju lani. Samo pri kosovnih poši jkah je bil letos dosežen rahel napredek, saj se je ta postavka povečala, v primeri z lansko, za 54.486 ton ali za 3,9%. Na zadnji seji vodilnega odbora Neodvisne ustanove za tržaško luko, ki jo je vodil predsednik dr. Fran-zil, so med drugim obravnavali tudi predlog za nov pravilnik zaposlenega osebja. O pravilniku bo v kratkem razpravljal upravni svet ustanove. lir mesečno, 40-umi delovni teden in enakopravnost med delavci in uradniki. Ostale pogoje naj bi določili s posebnim, pogajanji na pokrajinski ravni. manjša vsedržavna plača 90 tisoč vaieev, zamenjava občinsmh sveto- ................... valcev, ki bi odstopili ali so umrli (primer odbornika Romana), nato pa izvolitev župana in odbornkov. Zakon tudi določa, da predseduje seji tisti svetovalec, ki je zbral najvišje število glasov (v tem primeru se štejejo tako glasovi za listo, kakor tudi osebni preferenčni giasov.). Tokrat bo tore! sej. predsedoval inž. Spaccm V ponedeljek 8. januarja pa bo krajša slovesnost, na kateri se do- Mraz in burja sta pokazala zobe Dmlna akcija «javne varnosti* V četrtek 11. januarja in petek, 12. januarja se bodo v Rimu priče bile prej vključene v delokrog obsto- ja pogajanja za obnovitev delovne razmeroma lepem vremenu, ki je spremljalo * j lične praznike, sta se spet oglasila mraz in burja. Kaor je včeraj zjutraj v tržaški okoiici pogledal na termometer, je jim bodo spominsko kolajno. ostrmel. Živo. srebro je zdrknilo globoko pod ničlo. Na Opčinah so zabeležili pet stopinj pod ničlo, o Bazovici pa celo sedem stopinj. Močna burja je s svoje strani poskrbela. da je bil mraz še bolj občuten. Na meteorološki postaji so ugoto-1 vili, da so posamezni sunki burje ] sinoči sestali predstavniki nekate-kilometrov Od 14. do 20. ure predvčerajšnjim so bili karabnjerji in agenti javne varnosti mobilizirani v sklopu akrile, ki jo ie odredilo notranje ministrstvo. Šlo je, kot že nekajkrat prej, za širokopotezno nadzorno in preventivno delo s preiskavami., cestnimi blok;. pregledom doku- mentov in podobno Samo karabi-čo Z prali bivši občinski svetovalci, n *erji so v tei akciji zaposlili 590 k, tokrat niso bil. potrjeni. Izročili četnikov in navadnih orožnikov na 175 avtomoblih Aretirali so 15 oseb, 63 ljudi pa dovoljenj pa odvzeli prizadetim. Našli so tudi 13 ukradenih avtomobilov in nakradenega blaga za skupno vrednost 4 niilijone lir. SPOROČILO KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo razpisuje tri nagradne natečaje za živinorejce Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu razpisuje sledeče nagradne natečaje ki zadevajo živinorejsko dejavnost: 1) Nagradni natečaj za izboljšanje hlevov ter hlevske opreme, senikov in prostorov za shranjevanje mleka. Nagradni sklad znaša 4.000.000 lir. 2) Nagradni natečaj za izboljšanje oziroma gradnjo obratnih kur-nikov. Nagradni sklad znaša 2.000.000 lir. 3) Nagradni natečaj za izboljšanje oziroma gradnjo obratnih svinjakov. Nagradni sklad znaša 1.000.000 lir. Natečajev se lahko udeležijo živinorejci tržaške ix>krajine. Prošnjo na navadnem papirju je treba nasloviti na Kmetijsko nadzorništvo do vključno 15 januarja 1973. Rok za izvedbo del traja do 30. maja 1973. Skupno z obvestilom o končanih delih je treba predložiti podroben merski obračun o izvedenih delih. Nagrade, ki bodo dodeljene po pregledu del s strani posebne komisije, ne bodo mogle presegati 50°/o dopustnih izdatkov za material in delovno silo. Za nadaljnja pojasnila se kmetovalci lahko obrnejo na Kmetijsko nadzorništvo. Ul. Ghega štev. 6. Nazionale 14.00 «Biancaneve e i sette nani*. Walt Disney. Fenice 15.00 «...piu forte ragazzil*. Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer. Cyril Cusack. Eden 15.30 «La piu bella serata della mia vita*. Barvni film. Alberto Sor-di, Michael Simon, Claude Dauphin. Grattacielo 16.00 «Notte sulla citta*. Barvni film. Alain Delon in Cathe-rine Denevue. F,xcelsior 15.30 «Che rientriamo noi con la rivoluzione?*. Barvni film-Vittorio Gassman in Paolo Villag-gio. Ritz 16.00 «Professione: assassino*. Barvni film. Charles Bronson nastopa kot Art Bishop. Aurora 16.30 «Lo chiameremo Andrea*. Barvni film. Impero 16.30 «Gli ordini sono ordini*-Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Pomi dottoner e maniri di scopa*. Barvni film. Walt Disney. Cristallo 16.30 «11 generale dorme in piedi*. Barvni film Filodrammatico 16.30 «Rosina Fumo viene in citta per farsi il corredo*. Ewa Aulin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Alfredo, Alfrede». Barvni film. Dustin Hoffman k> Stefania Sandrelli. Vittorio Veneto 16.00 «All'onorevole piacciono le donne*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «The Eddie Chapman story». Barvni film. Ideale 16.00 «La colonna di Troiano*. Barvni film. Richard Johnson in Antonella Lualdi. Astra 16.00 «1 quattro delTAve Maria*. Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer. Vestne priprave društev na Venturinijevo proslavo V sremski hiši v Boljuncu so se ječih oddelkov. V navedenih osnovnih smernicah, ki so jih izdelali predstavniki strank pogodbe uslužbencev javnih lokalov. V listini zahtev so postavili sindikalisti sledeče osnovne točke: naj- NA VPOGLED V OBČINSKI PALAČI Seznam davčnih zavezancev za dopolnilni davek 1973 vezancev za dopolnilni davek. Na-1 (5.800.0(X)) 4!9^74; Scholz Guidri m- daljujemo s seznamom tržaških davkoplačevalcev z obdavčljivo osnovo nad 5 milijonov lir. Pincetti dr. Gualtiero, zdravnik, (obdavčljiva osnova 6.000.000 lir) davek 386.430 lir; Pini dr. Mario (8.700.000) 529.356; Pipan Edoardo, uradnik (5.300.000) 453.270; Pitteri Mario, trgovec, (5.400.000) 539.502; Poli dr. Arturo. zdravnik, (9 milijonov 800.000) 1.126.368; Possega Francesco, gradbenik, (5.900.000) 653.928; Prelog Mileno Giuseppe, zdravnik, (6.500.000) 568.182; Pre-muda Bruno, zdravnik, (15.200.000) 2 212.728; Prester Marcello, zdravnik (5.900.000) 503.046; Pross Gio-varini Lorenzo. inženir, (10.400.000) 1.645.140; Protti Claudio, zdravnik, (8.000.000) 875.430; Pussi Pietro, u-radnik, (5.900.000) 618.024. Race Boris tehnični asistent, (5 milijonov 900.000) 653.928; Radin Li-vio. obrtnik. (7.100.000) 908.844; Rai-nis dr. Eugenio, zdravnik (12 milijonov 800.000) 1.574.280; Ramovec-chi Elso zdravnik, (5.800.000) 420 tisoč 222; Redoni dr. Stelio, zdravnik (11.000.000) 497.934; Rema dr. Giuseppe, zdravnik, (7.200.000) 511 tisoč 932; Reis Fulvio, zdravnik, (17.600.000) 2.536.452, Riccesi En-nio, gradbenik, (10.000.000) 1.551.942 Rigo Francesco, ladijski inženir, (7 000.000) 686.796; Rigo Maria, gospodinja, (7.900.000) 610.458; Rinaldi Giorgio, zdravnik, (8.100.000) 723.708; Rinaldi dr. Mario, trgovec, (5.200.000) 307.098; Ritter Ferruc cio, zdravnik (7.400.000) 446.046; Rocco dr Ermanrvo, zdravnik, (5 milijonov 700.000) 195.492; Rocco Nereo, trener, (10.000.000) 567.702, Rosenholz Ugo, zdravnik, (5.700.000) 256.740- Rossi ing. Sergio, uradnik, (6.000.000) 160.314; Rosso Nicolo, zdravnik, (6.300.000) 512.850; Ro-vatti dr. Giovanni, zdravnik, (6 milijonov 600.000) 416.154; Russi dr, Livio (5.900.000) 447.210; Russo dr Alessandro, (7.600.000) 704.850. Sacerdoti dr. Giacomo. odvetnik, (7.000.000) 759.690; Sadar dr. Gnido odvetnik, (7.800.000) 822.342; Sa-grati lir. Aldo, lekarnar, (5.400.000) 539.502; Sandrinelli dr. Oscar, notar, (5.900.000) 653.928; Sartori Ro- ženir, (6.700.000) 449.346; Scrobogna dr. Sergio, zdravnik, (5.600.000) 320 tisoč 910; Sereni Luciano, zdravnik, (5.700.000) 153.348; Sila Giuseppe, trgovec. (8.200.600) 1.145.658; Silber-mann Raffaele, zdravnik, (6.100.000) 281.340; Solazzi dr. Umberto, zdrav nik (6.200.000) 507.450; Sosič Milan, inženir, (5.300.000J 416.352; Spangaro Licio, zdravnik, (5.200 000) 147.894; Spangaro Pietro, zdravnik, (10.000.000) 1.035.084; Stabile Ga-stone, (6.100.00) 696.726; Stanta A-medeo, trgovec, (6.40*) 000) 760.962; Stinco Giuliano, zdravnik, (5.900.000) 205.332; Stock Maria Luisa por. Melli, uradnica, (7.800.000/ 539.724; Storici dr. Enrico (7.800.000) 630 564; Sussa dr. Giuseppe, zdravnik, (5 milijonov 300.000) 354.634; Suttora Tullio, zdravnik, (6.000.000) 389.680; URNIK TRGOVIN Za prihodnje praznike bodo trgovine odprte po sledečem umiku: DANES, 30. DECEMBRA Trgovine jestvin, od 8.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30, z možnostjo, da lahko zaprejo tudi ob 21.00 Mlekarne: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30 z možnostjo da lahko zaprejo tudi ob 21.00 Pekarne: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Mesnice: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Ribarnice: od 8.00 do 14.00 Vse ostale trgovine- od 8.30 do 13.00 in od 15 00 do 20.00 JUTRI, 31. DECEMBRA Vse trgovine bodo zaprte z iz jemo mlekarn (umik od 7.00 do 12.00), pekam (od 7.30 do 13.00) in cvetličarn (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30). kioski s časopisi bodo odpadi do 13.00 PONEDELJEK t. JANUARJA 1973 Vse trgovine, brez izjeme, bodo zaprte dosegu hitrost sto kilometrov na uro, vsekakor pa se je še okrog IS. ure popoldne poprečna hitrost burje vrtela okrog 70 km na uro Poleg običajnih težav, ki jih takšno vreme predstavlja za ljudi, so največje težave občutili v pristaniščukjer je pomenilo pristajanje večjih in manjših ledij pravi podvig. Kljub temu pa ni prišlo do nobene nesreče. Polne roke dela so imeli tudi gasilci, ki so morali včeraj opraviti kar 17 posegov. V glavnem je šlo za manjše požare, ki so jih povzročile plinske ali električne pečice ali pa za okvare m dimnikih in televizijskih antenah. Burja in mraz sta zajela tudi druge kraje naše dežele ter sosed-i Kraje na drugi strani meje V zgornji okolici je sinoči rahlo snežilo. vendar je bil to sneg, ki ga je zaneslo k nam iz goratih predelov. Ceste po Sloveniji so vsekakor prevozne, saj je snega doslej povsod bolj malo. Švab Dario, uradnik, (6.000.000) 603.054; Swagelj Bruno, zdravnik, (5.800.000) 63.138. Tabouret dr. Giorgio (5.000.000) 12.546; Tagliaferro Carlo, uradnik, (5.600.000) 404.676; Tagliaferro dr. Enrico, zdravnik, (10.000.000) 730 tisoč 950; Terilazic Francesco zdravnik, (10.000.000) 1.094.946; Ten. ze Licia, zdravnica, (8.500.000) 631 tisoč 464; Tibaldi Adriano, trgovski agent, (6.400.000) 760.926; Tibaldi Enrico, trgovski agent, (6 milijonov 400.000) 760.962; Tiberio Giandonato, zdravnik, (6.900.000) 642.024; Tibunin dr. Odlno, zdravnik. (7.500.000) 874.326; Toffolo Lui-gi, glasbenik, (5.900.000) 353.454; Togniella dr. Piermario, uradnik (9.300.000) 264.204; Toma de dr. Raoul, učitelj. (5.800.000) 442.944; Toresella Paolo, trgovec, t8.000.000) 1.145.658; Tarrenti dr. Giorgio, zdravnik, (5.600.000) 372.318; Tra-canella Luigi, (9.400.000) 679.758; Tracanzan Guido, zdravnik, (5 milijonov 300.000) 170.634; Tramer dr. Claudio, zdravnik, (7.500.000) 648 tisoč 750; Trevisini Attilio, zdravnik. (10.000.000) 920.418; Turchetto Ugo. zdravnik, (7.700.000) 754.236; Turk Paolo, zdravnik, 18.400.000) 677.994. Valente Giuseppe, zdravnik, (7 mil. 500.000) 462.138; Vento Italo. geometer. (7.700.000) 655.152; Ventura Antonio, trgovec, (5.000.000) 390.264; Veronese dr. Domenico, zdravnik, (6.400.000) 126.762; Vidni Stefane, gradbenik. (5.100.000) 453.798; Vidmar Bruno, uradnik, (6.600.000) 543.420; Vidorno dr. Bruno indu-strijec, (5.500.000) 241.392; Vigliani Ferdinando, zdravnik, (7.600.000) 620.148; Villani Manlio, zdravnik, (6.400.000) 438.708; Vivan Adriano, gradbenik. (6.300.000) 739.236. Weis Fulvio, zdravnik. (10.400.000) 1.066.098; Wetzel Arno, inženir, (6.700.000) 824.520. Zanetti Attilio, uradnik, (6.400.000) 556.950; Žani er Libero .uradnik, (6.800.000) 560.202; Zar Emesto, zdravnik, (8.000.000) 650.154; Zar Roberto, gradbenik, (7.200.000) 807.186; Zennaro Carla, zdravnica, (9.500.000) 758.976; Ženi Adelfio. inštalater. (6.600.000) 802.770; Zini Al-bano. uradnik, (7.400.000) 973.236; Zini Sergio. inženir. (6.300 000) 639.236; Zucconi Vincenzo, zdravnik (9.900.000) 917.394. Prva seja tržaškega občinskega sveta bo v petek, 12. januarja Včeraj se je pod predsedstvom župana inž. Spaccinija sestal občinski odbor, ki je sklenil sklicati prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta za 12. januar 1973. Sklic prve občinske seje pa še ni formalen, ker bo maral občinski odbor to storiti s posebnim sklepom To se bo verjetno zgodilo na posebni krajši seji. ki bo 3. januarja. Gre v bistvu za izvajanje zakonskih rokov ki prav tako določajo tudi dnevni red in potek prve seje novoizvoljenih občinskih svetov. Točke dnevnega reda so sledeče: potrditev izvolitve občinskih sveto- rih prosvetnih društev, ki šo dokončno odobrili spored za Venturinijevo proslavo. Poleg Slovenske prosvetne zveze bodo proslavo skupno priredila še prosvetna društva *Slavko Škamperle» od Sv Ivana, «France Prešeren* i? Bol junca. ^Valentin Vodnik* iz Doline. «Fran Venturini* od Domja z Jugoslavije. ki se v teh dneh mudita v našem mestu. Sum je padel nanju, ker sta zapisana v policijskih arhivih kot »hotelski miši». Njun alibi Danes ob 20. uri bo v Mali drami v Ljubljani (v prostorih Drame) krstna predstava novega dramskega dela našega tržaškega dramatika Josipa Tavčarja «LUNA V MEGLI» Dramsko farso v dveh delih je režiral Jože Babič. Pevski zbor «Fantje izpod Grmade* iz Devina priredi KONCERT BOŽIČNIH PESMI danes, 30. t. m. v devinski cerkvi s pričetkom ob 20. uri. GT2 Mercator V NEDELJO, 31. 12. 1972 BODO ODPRTE VSE NASE PRODAJAL NE NA LJUBLJANSKEM OBMOČJU OD 7.30 DO 13. URE. V ponedeljek in torek bodo vse naše prodajalne zaprte. Vsem našim potrošnikom In poslovnim prijateljem se zahvaljujemo /,a sodelovanje v tem letu in jim tudi v letu 1973 želimo kar največ sreče in poslovnih uspehov. pa je bil neizpodbiten, tako da so ju morali v kratkem izpustiti na svobodo. Povsem logično je tudi. da so prvi sumi padli ravno na hotelske uslužbence. Gre pa za starejše osebe, ki imajo za seboj dolgo let poštenega dela, več mednarodnih nagrad, kot so zlati ključi za recepcijske mojstre, tako. da je res težko osumiti enega ali drugega. Sicer je dr. Petro6ino zagotovil, da ne bo zanemarjal nobene sledi, da bi odkril tatu. saj je to ena izmed največjih tatvin zadnjih časov in gre tudi za prestiž letečega oddelka. Ob robu sicer skromne kronike naj zabeležimo še postranski dogodek, ki pa prikazuje, kako je napeto ozračje v letečem oddelku. Prejšnjo noč je šla mimo hotela «de la Ville* izvidnica letečega oddelka, ko je marešal Delila opazil dva fanta, ki sta se sumljivo mudila pri grški cerkvi. Takoj je spremenil smer vožnje, da bi ju videl pobil že. Fanta na sta zbežala in vsako zasledovanje je bilo zaman. Vsekakor pa ni verjetno, da bi bila mlada dolgolasca vpletena v tatvino, saj s 50 milijoni draguljev ni najbolj primemo postopanje okrog kraja tatvine. Krvav obračun v Ul. Comici Iz navadne besede se je razvil prepir, ki je bliskovito prerasel v krvav obračun. Žrtev tega obračuna je bil 48-letni delavec Giorgio Bri-schi iz Ul. Comici 20. Ko se je namreč okrog 18. ure vračal domov, je pred glavnim vhodom opazil neznanca, ki je brezobzirno zamenjal vhodna vrata za stranišče. Ko ga je odločno pokaral, se je neznanec v odgovor zagnal vanj, ga z nekim rezilom dvakrat ranil po obrazu ter zbežal v noč. Krvavečega Brischi-ja so nato z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Zdraviti se bo moral približno dva tedna. Policijskim agentom je ranjeni I Brischi povedal, kaj se mu je pripetilo, ni pa mogel opisati neznanca, j ker je bila med prepirom tema in ga ni dobro videl v obraz, kot ni dobro videl orožja, s katerim ga je neznanec ranil. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. decembra EVGEN Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 — Dolžina dneva 8.44 — Lu na vzide ob 3.08 in zatone ob 12.34 Jutri, NEDELJA, 31. decembra SILVESTER Vreme: naj višja temper. 1,3, najnižja —1,3, ob 19. uri —0,4 stopinje, zračni pritisk 1030,3, narašča, veter 32 km na uro, severovzhodnik, sunki burje 70 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 9 stopinj ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. decembra se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je oseb. UMRLI SO: 88-letni Joseph Terier, 59-letni Bruno Maton, 70-let-na Iolanda Michelazzi vd. Trione, 67-letni Francesco Venza, 64-letni Orlando Malagutti, 72-letna Marija Lipovec vd. Slama, 74-letna Giovan-na Grusovin, 98-letna Marija Le-giša vd. Rukin, 62-letni Marcello Colombo, 82-letna Emma Bortoli por. Malisan, 52-letna Elena Fedi. 86-letna Lucia Lucinov por. Chiarat-to, 78-letna Rosalia D’Antoni vd. Morici, 67-letni Alfredo Di Giovanni, 28-lebni Franco Braini, 83-letna Maria Babic vd. Petresic, 43-letni Antonio Pigo. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. uri «LE FIGLIE DI DRACULA» Prepov. mladini pod 18. letom KJE BOMO SILVESTROVALI? HOTEL-RESTAVRACIJA KRIŽMAN - VELIKI REPEN vabi na veselo silvestrovanje igral bo priznani orkester. Gostom nomo servirali tradicionalni silvestrski menu. Potrebne so rezervacije. HOTEL PARK NOVA GORICA prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igrajo glasbeni ansambli iz Budimpešte, Prage in domači ansambel RIO-Cene: v restavraciji 8.500 Ur. V nočnem baru 8.500 lir (od tega kon-zumacija 3.500 Ur). Rezervacije so v prodaji v recepciji hotela. Tri. št. 21442. Hotel LA P PR ODO diskoteka LA STIVA DEVIN prirejata SILVESTROVANJE Rezervacije na tel. 208-140 Izleti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM - Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai GemeUi, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlLAngelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44: Miani. Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. ŠD Breg prireja 6. januarja 1973 tradicionalni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje pri vaških zastopnikih: Edvin Rapotec — Boršt, Peter Stranj — Dolina, Giordano Kralj — Domio. Boris MihaUč — Boljunec 201. Vpisovanje se bo zaključilo 3. januarja 1973. Cena: 2.200 lir. Slovensko planinsko društvo - Trsi priredi ob prUiki smučarskega tečaja izlet v Žabnice, Trbiž - Sv. Anton. Napovedan izlet bo dne 7. januarja 1973. Vpisovanje pri Norči v Ul-Geppa 9 do 2.1.1973. Za član« lir 1.600, za nečlane 1.700. ESEamBE V počastitev spomina pok. Marjana Medveščka daruje Albina Guštin 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Marjana Medveščka daruje družina Ferdinanda Ferjančiča 3.000 lir za spomenik partizanom v Križu. Namesto cvetja na grob pokoju« Marije Slame daruje družina E. Fornazarič 5.000 lir za Dijaško matico- Namesto cvetja na grob pokojnega Marjana Medveščka daruje E. Fornazarič 2.000 lir a spomenik parHim iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca. Namesti? cvetja na grob Anton* Zlobca, očeta prijatelja Pavla, rj*j| ruje Igor Kosmina z družino 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. M-Madveščka daruje Silvana Vallop" pi 2.000 lir za Dijaško matica Namesto cvetja na grob pok. M; Medveščka daruje Franc Brus 2.000 lir za Glasbeno matico. Sporočamo žalostno vest, da je 28. t.m. preminila naša draga mama in stara mama MARIJA RUKIN roj. LEGIŠA Pogreb bo danes. 30. decembra ob 14. uri izpred mrtvaink* glavne bolnišnice na pokopališče v Nabrežino. Užaloščene družine Rukin, Caharija In Falconi Nabrežina, Sv. Križ, Trst, Gorica, Milan, 30. decembra 1972 BENEŠKI DNEVNIK I UUDSKEGA ZBOROVANJA V 5PETRU 5L0VEN0V Dvojni narodnostni in gospodarski pomen gorske skupnosti v Benečiji Zakonski osnutek deželnega odbora je odločno pomanjkljiv Poročila prof. Petričiča, arhitekta Simonitija in posl. Lizzera j Ko je državni zakonodajalec sklenil, da ustanovi z zakonom št. 1102 samoupravne »gorske skupnosti*, je s tem svojim, čeprav zakasnelim, dejanjem hotel dati možnost prebi-valstvu hribovitih področij, da si o-, Pomorejo od vsega povojnega izko-; tiščanja in s pomočjo države vsaj delno uredijo življenjske in gospodarske razmere v domačih krajih. Izračunali so, da je voda, ki je drla iz izropanih italijanskih gora, povzročila samo v zadnjih letih nad 7000 milijard lir škode. To niso bile ‘Usodne* naravne nesreče, temveč težki materialni davek, ki ga je skupnost Plačevala specifiki kapitalistične obnove v Italiji. Država, ki bi s svojimi investicijami (ceste, šole, stanovala, socialne storitve) lahko usmerjala proizvodnjo, je v «industrijski trikotnik* naložila 40 od sto svojega narodnega dohodka, samo 3 od sto Pa odmerila hribovitim področjem. Zato ni prav, da se predajamo misli ° usodnosti gospodarske nerazvitosti, nasprotno, zavihati si moramo rokave in — izkoriščajoč samoupravno avtonomijo, ki jo hribovitim področjem v Itailiji daje zakon št. 1102 — narediti vse, kar je v naši moči, da se Povrne vsaj manjši del pretekle škode in zaokrene vijuga gospodarskega npadanja v nasprotno smer. To so bile osnovne misli in ugotovitve poročevalca na konferenci o Ustanovitvi »gorske skupnosti* za Beneško Slovenijo, poslanca Maria Liz-*era, predvčerajšnjim v Špetru Slo-venov. žal pa je postalo vsem jasno, da * zakonskim osnutkom, ki ga je izdelal deželni odbor predsednika dr. Berzantija nekaj ni v redu. Predam pristojnosti. Državni zakon daje ‘samoupravnim gorskim skupnostim* široko avtonomijo predvsem na treh Področjih: oblikovanje conskjh raz-yojnih načrtov, urbanističnega načrta *n javnih del. To pomeni, da bi odslej dežela Furlanija - Julijska krajina morala izdelovati svoj gospodarji (ali, na primer, urbanistični) načrt na osnovi področnih načrtov, ki bi jih izdelale skupnosti za svoja specifična področja. Predlog deželnega odbora gre v popolnoma nasprotno smer. V čl. 27 določa namreč, da «v deželi Furlaniji -Julijski krajini ne veljajo tista določila zakona št. 1102, ki bi nasprotovala obstoječim deželnim normam*. Skratka: dežela je z zakonom št. 30 določila kriterije za izdelavo gospodarskega načrta in namenila «socio-ekonomskim področjem* posvetovalno v’logo, zato naj bi gorske skupnosti ohranile isto posvetovalno, ne pa odločujočo vlogo. Urbanistični načrt je še izdelan, trdi deželna uprava, zato Utrnejo gorske skupnosti pri tem no-Oone pristojnosti. Kaj ostaja torej od izvirnega državnega zakona, ki naj bi bil za deželo obvezen? Zgolj upravno okostje, in še to okrnjeno, če pomislimo, da osnutek deželnega odbora ne predvideva izrecno prisotnosti predstavnikov opozicije v skupščinah gorskih *kupnosti, kakor tudi ne omenja dejstva, da bodo tri «gorske skupnosti* Ustanovljene na področju, kjer stmje-Uo živi slovenska narodna manjšina. Povsem razumljivo je torej, da so udeleženci skupščine v špetru Slove-Uov sprejeli resolucijo, v kateri naštevajo pomanjkljivosti osnutka deželnega odbora in pozivajo občinske u-Ufave Beneške Slovenije, naj se vendar zavzamejo za svoje pravice, saj Sre za bodočnost tako zapuščenega področja, ko je zakon št. 1102 ena izmed najresnejših priložnosti za učinkovito delo, da se položaj spremeni v naslednjih letih. Udeleženci konference so v svoji resoluciji opozorili občinske uprave Beneške Slovenije na to, da je »gorska skupnost* s samoupravnimi pravicami na tem področju dvakrat važna: prvič zato, ker je to eno izmed najbolj nerazvitih področij dežele Furlanije -Julijske krajine, drugič pa zato, ker tu živi najbolj diskriminirana in prizadeta narodna manjšina. Dežela, ki hoče biti «most sodelovanja* ne sme prezreti teh dejstev. V razpravi so tudi opozorili na to, da namerava deželni odbor, glede na svoje centralistične težnje in tudi na to, da s svojim osnutkom odvzema gorskim skupnostim skoraj vse pristojnosti, izplačati gorskim skupnostim smešno nizko in povsem nezadostno podporo. Država bo Furlaniji - Julijski krajini odmerila 600 milijonov lir letno, deželni odbor pa misli k temu primakniti še 100 milijonov lir. Za področje, ki obsega več kot polovico deželnega ozemlja, je to taka revščina, da se o njej ne splača govoriti. Zaradi vsega tega so udeleženci konference pozvali občinske uprave, župane beneških občin, naj čimprej skličejo posvet vseh občin ob udeležbi prebivalstva, da se deželno upravo prisili, naj spremeni svoje negativno stališče. Verjetno ni samo naključje, da se z osnutkom deželnega odbora ne strinjajo niti prizadeti demokristjanski upravitelji: ne samo prisotni župani iz Beneške Slovenije, celo videmski pokrajinski odbornik Romano Speco-gna (KD) je v svojem posegu dejal, da je zakonski osnutek negativen in škodljiv in da ga je treba vsekakor spremeniti. Do tod zaključki tega zborovanja. Omeniti pa moramo, poleg pozdrava v imenu organizatorjev prof. Pavla Petričiča (KPI), tudi izredno zanimivo poročilo socialističnega občinskega svetovalca iz špetra Slovenov, arhitekta Valentina Simonitija. Gorska skupnost mora prispevati k reševanju vprašanj Slovencev Po krajšem zgodovinskem orisu razlogov, zaradi katerih so dandanes hribovita področja v Italiji (a ne v Švici, Avstriji ali celo Jugoslaviji) tako zapuščena in dejanski rezervoar emigracije, je arh. Simoniti poudaril, da mora biti vloga gorskih skupnosti ta, da z javnimi deli, urbanističnimi in gospodarskimi načrti prikličejo na svoje področje industrijske in druge naložbe kapitalov. za temi pa zavrejo v nasprotno smer emigracijski tek. Poleg tega pa se mora gorska skupnost v Beneški Sloveniji, ob stalnem stiku s prebivalstvom, zavzemati za kulturni dvig slovenskega prebivalstva. Gorska skupnost mora obnoviti »habitat* našemu človeku. Ne zadostuje obnovitev naravnih bogastev, treba je tudi potencirati jezikovno in zgodovinsko izročilo Slovencev v Benečiji. Pri tem je treba upoštevati, da so Benečijo prizadeli dve katastrofi: emigracija in vojaške služnosti NATO. Gorska skupnost se mora boriti proti o-bema, ker se v obeh pojavih zrcali politična volja tistih, ki namenoma vztrajno zahtevajo od tega prebivalstva, naj izjavlja, da je «italianis-simo*. »Beneški Slovenci so bili povezani z Italijo še preden je - ta obstajala. Celih dvanajst stoletij, s patriarhi in Serenissimo. Dovolj je torej tega domovinskega izseljevanja: kdor zahteva od nas takih potrdil, naj se spomni, da je italijanske meje določila pariška mirovna konferenca in da so danes, leta 1972, evropske meje nedotakljive*. Ko je govoril o kulturnih vrednotah beneških Slovencev in vlogi dežele kot »mostu sodelovanja* z Evropo. je arh. Simoniti poudaril, da je kultura beneških Slovencev last vse Evrope, še pred nekaj dnevi so o tem razpravljali na vseučilišču v Firencah, v Nadiških dolinah pa nekateri — med njimi razne tajne službe — poudarjajo, da se moramo sramovati slovenskega narečja, ki je cement enotnosti tega prebivalstva. V razpravo je poseglo več prisotnih. Naj omenimo predsednika kulturnega društva »Ivan Trinko* Izidorja Predana, ki se je pridružil pobudi in opozoril na demografsko upadanje slovenskega prebivalstva zaradi emigracije, ki beneškim dolinam odvzema, med drugim, tudi mlade družine in rojstva. Župane je nato opozoril, naj pomislijo na svojo bodočnost, saj ne bodo mogli upravljati zgolj pokopališč. Predstavnik društva slovenskih izseljencev Ado Kont pa je navedel primer švicarske industrije, ki se je razvila v goratih področjih in v njej delajo danes »begunci iz beneških dolin*. V razpravo je poseglo tudi več mladih. Naj na kratko omenimo nekatere misli: «Krivi so tisti, ki nam vladajo, če doslej nismo dajali tolikšne važnosti našemu narodnostnemu vprašanju*, ali «Leta 1945 je bila Jugoslavija revna, danes pa nas sosedna gorata področja prekašajo*. In še «župani so za to gluhi: organizirali se bomo sami. Dovolj je kimanja oblastem, kot pri vojakih, vedno in povsod*. Posl. Lizzero je še posebej poudaril pomen etničnih značilnosti Beneške Slovenije: »Nikakor ne smemo dopustiti, da se ustvari miselnost, da veljajo manjšinske pravice samo za Trst in Gorico. To škoduje ugledu Italije in dežele*. še drugi so se oglasili k razpravi, med njimi mnogo izobražencev: mladi dr. Borghese, dr. Roiatti, tajnik PSI Marinič, neka učiteljica... Nihče ni oporekal, čeprav je bilo slišati raz-'ična stališča, utemeljenosti vloge, ki naj jo ima samoupravna gorska skupnost za Slovence v Benečiji. Izjema sfa morda bila le podžupan iz Grmeka, mladi CIodig. ki je dejal, da ti problemi niso v njegovi pristojnosti in da se nanje sploh ne razume, 'ter neki mladenič, ki je zabavljal čez «Dan emigranta* in slovenščino, pri tem pa se ves čas muzal marešalu karabinjerjev, ki je štiri ure presedel v dvorani in skrbno, z zanimanjem, sledil izvajanju poročevalcev in tistih, ki so posegli v razpravo. Toda to ni nikogar motilo, saj je mladina v dvorani globoko zadihala v duh demokratične ustave italijanske republike. st. S. r IVA - KDAJ IN KAKO Kdaj bomo aplicirali navzdolnje alikvote? Najvažnejši moment uporabe teh kvot je za vse obveznike, ki ->ro-jajo blago ali storitve na drobno ektno potrošniku, to je za ogrelo večino operaterjev, ob trime-Sni prijavi (mesečni za one nad mil. letnega prometa), v kateri mora navesti posebej čisti zne-t prodaje in obračunana IVA navzdolnji alikvoti, ločeno za iko alikvotno stopnjo posebej upni znesek vseh iztržkov Cinkati po raznih alikvotah plus skup-znesek vseh zneskov IVA po snih alikvotah mora dati skupen smati promet trimesečja. Te obrane bo vodil davčni obvezanec v jigi nadrobne prodaje (libro dei rrispet ti vi). Naj ob tej priliki opozorimo, da obvezanec v bodoči letni prija-za neposredni davek prijavil med hodki le čisti premet prodaje ker lež IVA, ki je v ceni, po zakonu dohodek: isto velja za stroške eh nabav, ki so podvržene temu vku, katere bo prijavil v isti ijavi očiščene od tega davka, ker A plačana pri nabavi ni strošek, rošek zanj postane šele raz-a med spodnjo IVA (IVA na odaji — IVA a valle) in zgornjo A (IVA na nabavi — IVA a ante), ki jo bo stvarno plačal ob imesečni prijavi. Ta razlika, ki lahko imenujemo režijska IVA, stane nov element stroška v no-:m davčnem režimu; ta s trosek i odtegljiv v prijavi za neposre-li davek in nov element v režiji »Spodarskega ciklusa, ki_ bo stvar-i povečal režijske stroške. Temu »vemu strošku in njegovemu ob-gu mora odslej vsak pod.ietmk »svetiti vso pozornost in ga po-aviti v fokus vseh na novo po-avljenih obračunov cene in pro- računa, da pravilno konkurira in ostane njegov zaslužek na isti ravni kot poprej. Drugi važen moment uporabe navzdolnje alikvote nastane, ko zahteva podjetnik od detaj-lista redno fakturo za dobave njegovemu podjetju. Detajlist mu ne more fakturirati po ceni nadrobno in na to še nabiti normalno IVA, ker bi s tem naslovnik fakture prvič plačal dražje kot vsak drug potrošnik, drugič bi to bilo proti zakonu, kolikor bi prišlo tu. da IVA udari IVA, ki se ima, da je vključena v ceni. Detajlist mora torej fakturirati po cenah nadrobne prodaje znižanih po navzdolnji alikvoti in potem na skupni zne sek obračunati normalno alikvoto IVA. Da bo šlo delo hitro od rok, toplo svetujemo vsem malim podjetnikom, ki nimajo računskega stroja in tudi tistim, ki ga imajo, da si nabavijo praktične tablice ki so že v prodaji, v katerih so že izračunane vse cene do 100.000 po odbitku navzdolnje alikvote za vse stopnje alikvot. (Prontuario per il calcolo rapido dei prezzi di ven-dita con o senza IVA). Tretji važen primer uporabe navzdolnje alikvote je pri izdanju avtofakture, ki jo sestavi in obračuna sam kupec, ko kupi blago ali storitev od subjekta, ki je oproščen vseh obvez IVA (promet pod 5 mil.). O bistvu avtofakture bomo podrobno poročali v naslednjem članku te rubrike. Za sedaj povemo samo to, da kupec izda sebi avto-fakturo v dveh izvodih, original zase kopijo za prodajalca, vpiše vse anagrafske podatke prodajalca, količino in vrste blaga oziroma storitve in sklenjeni znesek kupčije. Ta znesek se ima za kosmato ceno posla kot v prodaji na drobno (to bomo posebej še pojasnili v obljubljenem članku) in kupec ima pravico, da obračuna na avtofakturi IVA po navzdolnji alikvoti, kateri je podvrženo blago ali storitev in čisti znesek kupčije. To fakturo vpiše kupec kot redno nabavno fakturo v knjigo nabav in ob trimesečni prijavi postane obračunani znesek IVA odtegljiva postavka od prodajne IVA (čl. 32 odst. III.). Čisti znesek kupčije pa postane tako reden in priznan strošek nabave v prijavi za neposredni davek, ker tako izdana av-tofaktura se prizna kot reden dokument nabave. Glede alikvot bomo še dodali, da smo že opazili v trgovinah na drobno artikle z natiskom, da je v ceni IVA izključena ali da v ceni ni vklučena. To je proti zakonu in podjetnik, ki želi od deta jlista redno fakturo, lahko zahteva znižano ceno po navzdolnji alikvoti. Na koncu dodamo še to, da tako imenovane postranske storitve in dajatve kot prevoz, namestitev, embalaža, konfekcija in drugo, fakturirane posebej, plačajo i-sto alikvoto kot glavno blago ali usluga, na katero se nanašajo. V trenutku, ko smo že zaključili sestavo tega članka, smo izvedeli iz televizijskih poročil in iz dnevnega časopisja, da je senat vnesel nekaj važnih sprememb v spiske IVA, odobrenih v parlamentu. Gre za znižanje davka pri nekaterih živilskih artiklih široke potrošnje (zelenjava in sadje, riž, olje, ribe, mlečni proizvodi, sir, itd.) od 6 na 3 odstotke. Popravki so bili sprejeti soglasno. O tem bomo poročali, kakor hitro bo izšlo ustrezno uradno poročilo. R. Jagodic SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Bodo Gorici povrnili trošarino na potrošnjo proste cone? Do sedaj še nobenih uradnih zagotovil ■ Svetovalci so odobrili pravilnik za uporabo občinskih športnih objektov Pravilnik za uporabo občinskih igrišč in rekreacijskih središč je bil včeraj zvečer prva točka dnevnega reda na seji goriškega občinskega sveta. Pravilnik, ki je razdeljen v dva dela in posamezno urejuje uporabo rekreacijskih središč in športnih objektov, so svetovalci obravnavali istočasno in se ob nekaterih točkah zaustavili tudi precej časa V eni izmed točk je bilo določeno, da ima občinska uprava možnost oddati v najem športni objekt kakemu društvu. Svetovalec Dellago (PSI) se s tem členom pravilnika ni strinjal in ie zato čeno, da mora biti boj emigrantov za povratek domov, v drugačnih družbenih in gospodarskih pogojih, skupen vsem delavcem, po svetu in doma. Po kongresu je ALEF napovedala po videmskih ulicah sprevod izseljencev, kot se je to dogajalo vsako leto. Verjetno je. da se bodo sprevoda udeležili tudi slovenski izseljenci (teh je žal malo), ki so se za božične praznike vrnili domov. Neurejen položaj na delovnih mestih v tujini, pa tudi naraščajoča draginja emigrantom ne daje-predlagal naj ga črtajo. 3attello 1° ve® možnosti, da bi množično (KPI) je hotel vedeti ali veljajo Prihajali domov za novoletne praz-predpisi pravilnika samo za šport- n'^e' ne manifestacije ali tudi za druge izredne manifestacije, za katere se uporabljajo športni objekti. Pojasnilo mu ie dal župan, ki .je dejal, da bo posebna komisija o teh problemih priložnostno odločala. Svoje misli so povedali še Fornasir (PSI), Candussi (PSDI) in Coanna (MSI). Ob zaključku debate so sve- V Tržiču manifestacija solidarnosti z Vietnamom Ameriško bombardiranje Severnega Vietnama je vzbudilo ogorčenost demokratov in protifašistov številne organizacije politične stranke in tovarniški sveti. Solidarnost so izrazili sindikati CGIL, CISL in UIL, zveza krščanskih delavcev ACLI, kulturna društva tržiškega okoliša, zveza demokratičnih žena, zveza za krajevne avtonomije, zveza bivših političnih preganjancev, sekcije komunistična in socialistične stranke ter delavski sveti velikih in manjših tovarn v Tržiču. Solidarnost so izrazile tudi občinske uprave tržiškega okoliša, vštev-ši doberdobska. Na tej manifestaciji se je kljub mrzlemu vremeno zbralo veliko ŽE DRUGIČ V NEKAJ MESECIH Trenja v krminski občini zaradi gradbenih dovoljenji Demokrščanski župan je izdal nekaj gradbenih dovoljenj kljub nasprotovanju gradbene komisije So v krminski občinski upravi spet na vrsti nesoglasja? Pred nekaj meseci je prišlo do ostrih trenj zaradi zemljišč v industrijski coni ki Jih niso hoteli kmetje odstopiti za industrijsko gradnjo. Takrat je prišlo do ostrih trenj tako v ožjem odboru kot tudi v občinskem svetu. Komaj so ta spor ugla-dili, imamo spet na vrsti novega. Gre za gradbena dovoljenja. Italijanski zakoni določajo, da mora obstajati v vsaki občini gradbena komisija, v kateri so poleg zastopnikov uprave tudi zastopniki raznih strokovnih združenj. Ta komisija ima nalogo preučevati razne gradbene predloge in mora izreči budi, delavci so šli v sprevodu po ^ed^Sonom glavnih mestnih ulicah, na glavnem I ,!* ’ e. ? j, ., trgu pa je bilo zborovanje, na ka-, s,am ,odgovo7re/1 za lzdaJ° ^adbenih tereni so govorili tajnik CGIL Elio d™oljen^ Zakc\n, mU dovoljuje, da Zuliani v imenu vseh treh sindi- lahko lzda- gradbeno dovoljenje tu- za sprejem v občinsko službo. To j.m po zakonu tudi pritiče, kajti z uvedbo davka na dodatno vrednost bodo trošarinske urade zaprli. Svetovalci so sprejeli sklep njihove zaposlitve, vendar so se pri tem argumentu zaustavili ob problemih, ki nastajajo z novim sistemom obdavčevanja, še posebno v zvezi s prosto cono v Gorici. Goriška občina ni namreč do sedaj sprejela še nobenega uradnega zagotovila, da ji bo država vrnila trošarino na blago proste cone. Svetovalec Pe-droni (MSI) je ostro kritiziral odbor, češ da ni znal pravočasno rešiti tega problema in da se sedaj nahaja v težkem položaju za radi negotovosti, župan je dejal, da je prejel zagotovila da bo država povrnila denar in da bo vse potekalo v redu. Svetovalec Fogar (DC) je hotel vedeti kako bo odbor ukrepal še posebno v zvezi s tistimi trgovci, ki imajo zaloge neprodanega blaga in ne vedo po kakšni ceni naj ga prodajo z novim letom in ali jim bo trošarina povrnjena ali ne. Zahteval je naj se občinski odbor o tem jasno izreče še pred koncem leta. Več o nadaljevanju seje bomo poročali v jutrišnji številki. di mimo ali proti mnenju gradbene komisije. To se sicer dogaja poredkoma, kati o raznih predlogih vedno razpravljajo v gradbeni komisiji, ki ji načeluje prav župan. V Krminu pa se je zgodilo obratno. Krminska občina je pred časom sprejela svoj regulacijski načrt, ta ni še dokončno odobren ker ga še vedno preučujejo na deželi. Gradbena komisija v Krminu se katov, Emilio Gondolo za krščansko organizacijo ACLI in Mario Fantini za zvezo bivših partizanov ANPI. Podobne protestne akcije so bile in bodo tudi v drugih krajih naše dežele. V Vidmu je bila pred dnevi protestna manifestacija, danes in tovalci sprejeli pravilnik z nekaterimi spremembami j vseh nolitičnih odtenkov. Na Gori- i jutri bo v mestnem središču razsta Diskusija se je razvnela ko so j škem je protestno akcijo sorožilajva, ki prikazuje ameriška grozo-razpravljali o petih uslužbencih tro [ANPI- na P02™ so odgovorile dejstva v Vietnamu, šarinskega urada, ki so zaprosili PO ŠTEVILNIH SESTANKIH MED POLITIKI Verjetno že prihodnji teden rešena kriza v goriški pokrajinski upravi Seja pokrajinskega sveta napovedana za 12. januar - Sestavljen osnutek dokumenta o modernem zdravljenju v goriški umobolnici - Stališči PSI in PSDI Danes popoldne v Vidmu kongres združenja ALEF in sprevod izseljencev V Vidmu se danes prične kongres zdlruženja emigrantov iz Furlanije — ALEF, ki je levičarsko sporazum dosegli, usmerjeno. V plakatih, ki so jih preklicana. Nekateri znaki kažejo, da se kriza v levosredmski koaliciji v go-r.si: pokrajinski upravi bliža k pozitivnemu zaključku. Prihodnji teden bo več sestankov med zastopniki večinskih strank, da bi dokončno sestavili program za psihiatrično oskrbo na Goriškem. Danes imamo na naš: delovni mizi sta-Išči PSI in PSDI, vemo za stališče KD, vemo tudi da se bo pokrajinski svet najbrž sestal 12. januarja prihodnjega leta. Takoj naj bi prišlo, če ne bo zaprek v zadnjem trenutku, po več kot mesec in pol trajajoči paralizi v pokrajinski upravi, do ponovnega rednega delovanja tako ožjega odbora kot pokrajinskega sveta. Do krize je prišlo do odstopu prejšnje zdravstvene ekipe, ko so se socialisti znašli na precej drugačnih pozicijah kot demokristjani in ko ie nato socialistični zastopnik v ožjem odboru, podpredsednik Waltritsch. dal ostavko na svoje mesto. Če bodo bo ta ostavka bora Socialistične stranke trdi, da , način političnega in tehničnega vo-je PSI zadovoljna, ker so tako KD ; denja goriške umobolnice v okviru kot druge stranke ieve sredine izjavile da so pripravljene soočiti se z vsemi odprtimi vprašanji psihiatrične oskrbe na Goriškem. Treba je nadaljevati z zdravstveno metodo ki jo je pri nas pričel nrof. Franco Basaglia pred enajstimi leti. Zaradi te pripravljenosti se je delegacija PSI udeležila pogajanj z drugimi levosredinskimi partnerji. Sestavljen je bil osnutek programa, v katerem so najširše garancije, da se bo s to zdravstveno metodo nadaljevalo: to je zelo važno, saj je ta zdravstvena metoda sestavni del mestne kulture. Kljub temu pa si šteje goriška federacija PSI kot dolžnost obvestiti javnost, da je prišlo v notranjosti umobolnice po znanih novembrskih in decembrskih dogodkih do čudnih odnosov, da niso umestne nekatere javne polemike, do katerih je prišlo v zadnjih dneh. večina bolnikov tega ne sprejema. Goriška federacija PSI zaradi tega zahteva, da je treba čimprei najti pravilni nalepili po Vidmu in okolici, je re- Tiskovno poročilo izvršnega od- V kraški jami našli ukradene slike zdravstvenih načel naše dežele in pod tehničnim nadzorstvom svetovne zdravstvene organizacije ter pod političnim nadzorstvom ustrezne komisije pokrajinskega sveta. Samo v tem okviru bo moč obnoviti sodelovanje na levosredinski ravni v goriški pokrajinski upravi, zaključuje tiskovno poročilo socialistične stranke, poudarjajoč še enkrat nujnost da se ohranijo in poudarijo modema načela zdravljenja na tem področju. Socialdemokratsko pokrajinsko vodstvo je na svoji seji odobrilo stališče, ki ga .je v pokrajinskem svetu zavzel njegov zastopnik ter razpravljajo o vprašanjih, ki se odpirajo z vestmi o odprtju zdravstvenih centrov v raznih krajih v pokrajini. Tudi socialdemokrati soglašajo z zahtevo socialistov, da se v okviru pokrajinske uprave u-stanovita tako politični kot tehnični organ, ki bosta nadzorovala in vodila delovanje v umobolnici. Ta dva organa bi morala biti temelj stalne povezave med pokrajinsko upravo in deželnim odbomištvom za zdravstvo ter svetovno zdravstveno organizacijo. Vodilni organi raznih strank se bodo sestali v drugem tednu januarja, da bi odobrili sporazum, ki ga nameravajo doseči delegacije posameznih strank na pogajanjih prihodnji teden. Včeraj je bilo zeio lilaano Včeraj je bilo v Gorici zelo hladno. Zjutraj so v mestnem središču zabeležili nič stopinj, v prvih popoldanskih urah pa se je temperatura. zvišala za eno stopinjo. Hladneje pa je bilo v predmestjih, zlasti v severnem delu mesta, kjer so zabeležili nekaj stopinj manj kot v središču. Marsikdo upa. da bo danes v gorah snežilo, da bo lahko pričakal novo leto 1973 na snegu. je izrekla v zadnjem času proti izdaji gradbenih dovoljenj nekaterim prosilcem, župan Stecchina pa je šel mimo tega mnenja strokovnjakov in je izdal na lastno pest kot mu sicer zakon dovoljuje, nekaj gradbenih dovoljenj. Na seji občinskega sveta, kjer so o stvari razpravljali, so opozicijski komunistični svetovalci zapustili sejno dvorano. Na drugi seji, ki je bila nekaj dni pozneje, pa je prišlo po županovih pojasnilih do debate. Tokrat so županovo stališče kritizirali tudi socialdemokrati. Bajč je nekaj dni pozneje na seji ožjega občinskega odbora župan Stecchina zaradi te socialdemokratske kritike zapustil odborovo sejo in zahteval, dla to napravijo tudi ostali člani njegove, večinske stranke. Zadnja pot Marjana Medveščka številni prijatelji in znanci so se včeraj popoldne na dvorišču tržaške mrtvašnice poslovili od prezgodaj umrlega Marjana Medveščka, bivšega časnikarja in sodelavca raznih naših gospodarskih organizacij. Krsto s pokojnikovim truplom so nato v spremstvu ožjega števila svojcev in najbližjih prijateljev odpeljali naravnost na glavno pokopališče v Gorico kjer so jo položili v družinsko grobnico. Pri odprtem grobu se je od pokojnega Marjana v imenu časnikarjev Primorskega dnevnika poslovil Jože Koren, ki je poudaril njegovo težko pot primorskega Slovenca od rane mladosti dalje skozi emigracijo v Jugoslaviji pa preko obdobja narodnoosvobodilnega boja in nacističnega taborišča do povratka na Primorsko v Trst, kjer se je kljub rahlemu zdravju in bolezni, ki si jo je nakopal v taborišču, vestno in požrtvovalno posvetil delu za našo narodna skupnost in njene napredne organizacije in ustanove. Grobnico so potem zagrnili venci užaloščene žene Cvetke, svojcev. Slovenskega gospodarskega združe nja, Primorskega dnevnika in drugih organizacij. Iz goriškega matičnega urada V Gorici se je dne 29. decembra rodilo 5 otrok, 6 oseb je umrlo. ROJSTVA: Elisa Cristin, Sonda Furlan, Diego Covi, Cristina Coslo-vich, Michela Cazzanti. SMRTI: upokojenec 66-letni Gio-vanni Dessabo, gospodinja 48-letna Lidia Pirc por. Paoletti, upokojenec 72-letni Giuseppe Cristin, invalid 50-letni Francesco Podobnik, upokojenec 80-letni Franc Komjanc, upokojenka 74-letna Marija Brezau-šček. Prosvetno društvo »Oton Župančič vabi na Silvestrovatije v Prosvetni dvorani v Gorici. Na sporedu so šaljive in rekreacijske točke ter bogata dražba daril Deloval bo dobro založen bife. Vstop samo z vabili. Ta se lahko dobijo v štandrežu v gostilni Romana Gabro in v baru Milan, v Gorici pa na sedežu SPZ v Ulici Malta. Tu se lahko tudi rezervirajo mize. Kino Trtiški karabinjerji so v četrtek imeli srečo. Napotili so se na celodnevno preiskavo v jame na go-riškem Krasu med Tržičem in Doberdobom in našli v samotni jami pet ukradenih slik beneške šole iz 17. stoletja. Karabinjerji so šli preiskovat te jame, ker jim je nekdo prišepetal, da je v marsikateri jami skrito ukradeno blago. Medtem ko so se v nekatere spuščali z lahkoto, so morali v drugih primerih poklicati na pomoč speleologe tržiškega jamarskega društva «Oscar Minius-si*. Pregledali so več jam, v njih niso našli ničesar, v eni jami — nismo izvedeli kje se ta točno nahaja — pa so našli v vrečah v globini 6 metrov pet slik. Temperatura v jami je precej topla in ni vlažnosti, kar dokazuje, da jo je tat dobro poznal. Poleg tega menijo karabinjerji, da so slike neznanci ali neznanec skrili pred kratkim, ker niso bile poškodovane. Štiri slike so manjšega formata (40x36 cm) in so uokvirjene, ena pa je bila zavita (mere te so 102x 90 cm). Na tej sliki je upodobljena mitološka oseba Lede z labodom. Strokovnjaki, do katerih so se tržiški karabinjerji obrnili, menijo, da gre za slike, ki so delo umetnikov beneške šole iz 17. stoletja. Težko je ovrednotiti te slike. Brez dvoma gre za umetnine, ki so bile ukradene v kakšnem muzeju ali v kaki večji zasebni zbirki. Slike so oštevilčene, nimajo pa na slava niti podpisa avtorja. Karabinjerji so nam tudi povedali, da niso ugotovili, kje so bile te slike ukradene, ker nimajo v svojih biltenih o ukradenih umetninah označenih teh slik. Mnenja pa so, da so tatovi skrili slike v kraško jamo pred dnevi. To verjetno zaradi strahu, da ne bi karabinjerji našli teh slik, kot so pred nekaj tedni našli v Ronkah umetnine, ki so bile ukradene v tržaškem muze- ju Sartario. Preiskava se seveda nadaljuje. Na Altranov! fotografiji vidimo v kraški jami odkrite ukradene slike. Uspel filmski večer v Doberdobu Doberdobci so v četrtek zvečer do kraja napolnili dvorano prosvetnega društva «Jezero», kjer so Štandrežci, člani društva «Oton Župančič*, predvajali film in diapozitive s svojega letošnjega izleta v Sovjetsko zvezo. Med publiko smo opazili tudi župana Andreja Jarca in druge zastopnike občinske uprave. Film in diapozitive je komentiral Danilo Nanut. Ob koncu se je v imenu Štandrežcev Milovan Lutman Doberdobcem zahvalil za veliko udeležbo. Film bodo predvajali po Novem letu tudi v drugih krajih na Go- riShem. 800 prijavljenih za natečaj za osem uradniških mest V Gorici so bili včeraj izpiti za osem uradniških mest v goriški podružnici zavoda za socialno zavarovanje. Prijavljenih je bilo kar 800 kandidatov, marsikdo pa se ni izpita udeležil. Tako visoko število prijavljenih dokazuje, da vlada med gariško diplomirano mladino velika brezposelnost. Izidi izpitov bodo mani šele čez nekaj tednov. Kmalu ureditev plač na pokrajini Včeraj zjutraj je bil na sedežu pokrajinske uprave sestanek med zastopniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter odbornikom za osebje WaJtritschem. Sestavili so dokončni osnutek sklepa o povišku plač pokrajinskih uslužbencev. Da so prišli do sporazuma je bilo potrebnih precej sestankov ter pogovorov tudi na ministrstvu za notranje zadeve v Rimu in na deželnem od-bomištvu za krajevne uprave v Vidmu. Sklep ima sedaj vse moz nosti, da ga bodo nadzorstveni organi odobrili. Prihodnji teden bo o nj«f} razpravljala skupščina pokrajinskih uslužbencev, nato ga 11» ra odobriti še pokrajinski svet. Gorica VERDI 17.15—22.00 »Lo scopone scien-tifico*, A. Sordi in B. Devis. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «La prima notte di quiete», A. Delon in S. Petrova. Barvni film. CENTRALE 16.00 in 20.00 «Via col vento*, C. Gable, V. Leigh, L Ho-vart in O. De Havilland. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15—22 00 »Le mil-le e una notte all italiana*. M. Lon-go in G. Ricci. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. V1TTORIA 17.15—21.30 »La dama ros-sa uccide sette volte*, B. Bouchet in U. Pagliai. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedana Tržič AZZURRO 17.30 »B monaco*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 »La ragazza Halla pelle di luna*. Barvni film. PRINCIPE 15.45 «11 padrino*. Nova Gorica SOČA «Kličejo me Aleluja*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Romanca konjskega tatu*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE «Zlati naboj*, italijanski barvni film — ob 19. DESKLE Prosto. KANAL »Pet lahkih kosov*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 5, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ' Danes ves dan in ponoči je dežu lekarna Centrale, Trg republike, 72-341. PO DVANAJSTIH LETIH JE PRISPELO NAKAZILO Lothar Hermann bo letos drugače slavil praznike NOVOST NA KNJIŽNI POLICI SLOVENSKI SAH Slovenski mojstri šaha, partije, problemi, zgodovinski prikaz, skratka ves šah na Slovenskem od njegovih početkov, do največjih dosežkov «VEDEŽI» IN «PREROKI» SO PONOVNO SPREGOVORILI Na Bližnjem vzhodu bo mir za Vietnam pa nič točnega Sofia Loren dobi hčerko - Potresi na azijski celini - Evropske valute Od nekoč znanega odvetnika ni niti sence: ves betežen, slep in gluh živi odmaknjeno življenje v stalnem strahu pred maščevanjem V argentinskem pokrajinskem mestecu Coronel Suarez, kakih 600 km od Buenos Airesa, živi svoje skromno, rekli bi raje betežno življenje 71-letni dr. Lothar Hermann. Kdor ima dober spomin, mu to ime ne bo povsem tuje, kajti o njem je veliko pisal tisk pred 12 leti, pa tudi pred letom ali kaj več ob nekem dogodku, ko je betežni starček skušal pritegniti pozornost svetovne javnosti, kar pa mu ni uspelo, oziroma ni imelo tistega učinka, ki ga je on pričakoval. Leta 1960 se je veliko govorilo o dr. Lotharju Hermannu v zvezi z nacističnim zločincem Adolfom Eichmannom. Nato so na moža pozabili in pred nedavnim, ko se je govorilo o Hitlerjevi desni roki Martinu Bor-manu ter o drugih nacističnih zločincih, ki so se zatekli v Argen- •uiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Gassman in Vitti se vračata na deske RIM, 29. — Vittorio Gassman, ki je sicer z delom tako zavzet, da praktično nima oddiha, je tokrat vendarle eden redkih znanih italijanskih umetnikov, ki mu je bilo dopuščeno, da je za praznike odpotoval iz Rima. Dokončal je namreč svoje obveznosti pri televiziji in tudi ostale obveznosti s «.Canzonissimot in se odpravil v Turin, kjer ima v načrtu razgovore z direktorjem tamkajšnjega gledališča *Regio», v katerem namerava nastopiti kot igralec in režiser. Gassman bo nastopil v Turinu v prihodnji gledališki sezoni, za katero pripravlja skupno z Gerar-dom Guerrierijem nekakšen *col-lage» iz dveh del Dostojevskega To naj bi bila tudi vrnitev tega znanega italijanskega umetnika v gledališko življenje, ki ga je zapustil pred časom, medtem ko je pred poldrugim desetletjem posvetil gledališču tudi velikanska finančna sredstva, ko je ustanovil znano potujoče gledališče pod velikanskim šotorom, kar pa ni dolgo zdržalo, ker je finančno propadlo. Iz Turina se bo Gassman odpravil malo v hribe, na smučanje, nakar ga čaka naporno delo pri filmu, ki ga bo režiral Corbucci in ki nosi naslov , W * df-j* l KLUB STARIH GOtilŠKltl ŠIUOLNTUV TURISLIČNO DRUŠTVO MUSI (MA SOC) J Plošča Ivanu Preglju na njegovi rojstni hiši na Mostu na Soči Leto 1968 VINKO VODOPIVEC 19. maja Ob 11. uri odkiuje spominske plošče Vinku Vodopivcu na njegovi rojstni hiši v Ročinju. Predsednik Gorkič je toplo pozdravil predstavnike političnega in kulturnega življenja na Go- * j ”j*!, 'NA** . L • < 1 • ■ -V ' ■■ ■ • '< sednik krajevne skupnosti. Ludvik Zorzut je proslavo zaključi s svojo pesmijo Ročinju. Vreme je bilo, mrzlo, vetrovno k deževno. IZ ŽIVIH VRELCEV TOPLE DOMAČIJE ZAJEMAL MOJSTER JE SLOVENSKE MELODIJE SLOVENSKI SKLADATELJ VINKO VODOPIVEC ROJEN V TEJ HIŠI 16. 1. 1878 UMRL V KROMBERKU 29. 7. 1952 ROCINJCI PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR «VINKO VODOPIVEC* KLUB STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV 1968 Opomba. Na zadnji strani spominskega zida je vzidan kam< z napisom: POSTAVILI STARI GORIŠKI ŠTUDENTI IN KROMBERCANI 1966 Plošča Vinku Vodopivcu na njegovi rojstni hiši v Rockuu DR. IVO ŠORLI 9. junija Ob 10. uri odkritje spominske plošče dr. Ivu Šorliju njegovi rojstni hiši v Podmelcu (Pod Robmi, pri Podrobnik ju). France Gorkič je povezoval «točke* in soustvarjal ozts< Slavnostni govor je imel prof. Marjan Urbančič, ravnatelj g narije v Novi Gorici. Peli so pevci iz Podmelca, recitirali otroci podmelške šole. Ploščo je odkril domačin Venceslav 1 Strni Slavnost je pozdravil tudi Tomaž Pavšič, medtem ko Ludvik Zorzut povedal svojo pesem Ivo Šorli — oživljt Navzoči so bili tudi predstavniki tolminske občine s predsec kom na čelu. Vreme: plohe s kratkimi preš tanki. Inadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 GORICA Ul. 5>4 Maggio 1/1 Telefon 833 82 TRST Ul. Montecchi 6/H Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredniitvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 30. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101 603-45361 • ADIT. DZS Ijubliane Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200. finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice >r sožalja 200 lir »Mah oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori S>r.i. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst VČERAJ NA POSTAJI PRI VRHNIKI Slovesna odprtje prve slovenske avtoceste Novo cesto so formalno odprli prometu trije delavci, ki so odstranili pregrado pri postaji za pobiranje cestnine - Svečanosti so prisostvovali najvišji slovenski politični predstavniki Pomen nove ceste - Istočasno so odprli tudi avtocestoJZagfeb-Karlovac TAJSKO LETALO Z GVERILCI PRISTALO NA KAIRSKEM LETALIŠČU Napad na izraelsko veleposlaništvo se je končal brez prelivanja krvi Palestince sta spremljala dva tajska ministra - Talci osvobojeni pred poletom v ZAR Včeraj so na Vrhniki svečano odprli prometu prvo slovensko avto cesto. Zaporo so simbolično premaknili trije delavci, ki so predstavljali delovne kolektive, ki so gradili avto cesto. Slovesnosti so se udeležili najvišji slovenski politični predstavniki Sergej Kraigher s soprogo Lidijo Šentjurc, Andej Mairinc, Janez Vipotnik, Jože Globočnik, Leopold Krese, Franc Leskošek - Luka, Franc Šetinc ter predstavniki občin, delovnih kolektivov in ljudske armade. Pred odprtjem sta na kratko spregovorila inž. Viktor Seitl in inž. Lojze Blenkuš. Seitl je najprej pozdravil vse prisotne, nato pa je orisal gospodarski in politični pomen nove ceste in celotnega načrta za gradnjo hitrih prometnih zvez v Sloveniji. »Promet nima v Sloveniji ugod- Inž. Viktor Seitl nih pogojev za razvoj. Prometne smeri so se izoblikovale že zdavnaj in tudi danes se ni veliko spremenilo. Naša dežela ima že prirodno določen tako imenovani cestni križ v Ljubljani, od koder se prometne smernice pahljačasto širijo v vse smeri,* je dejal Seitl. Zaključil je z ugotovitvijo, da bo realizacija načrta hitrih cest pripomogla k razvoju turizma, povezavi z ostalimi evropskimi deželami in bo zagotovila večjo varnost, da se bo končno zmanjšal težak krvni davek, ki ga Slovenci plačujemo motorizaciji. Inž. Blenkuš pa je v svojem govoru z nekaj številkami prikazal probleme, s katerimi so se spoprijeli projektanti in izvajalci avto ceste. Morda bo zadostovala le navedba ene same številke. V tridesetih mesecih so na 32 km dolgi progi delavci odstranili in izkopali 3.900.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Takoj nato je inž. Blenkuš povabil delavce Milana Mitreskega, Pavla Juraca in Ivana Lasa, naj s skupnimi močmi odstranijo zapreko, ki je zapirala vhod na avto cesto in tako formalno odprejo no vo prometno smernico. Pri tem je omembe vredno, da je Ivan Laso tisti delavec, ki je pred časom rešil življenje številnim ljudem pri Štampetovem mostu. Ko je med prebijanjem podkopa zazijala vrtača, sta se mostu pribl ževala dva vlaka. Laso je stekel na most in pravočasno opozoril strojevodji, naj se ustavita sicer bi vlaka zgrmela v brezno. Po formalnem odprtju je na avto cesto zavozila dolga kolona avtomobilov. Prisotni se niso hoteli odpovedati vožnji po novi cesti, ker je vsak hotel preizkusiti koliko lahko potegne njegov avto. Kolo na se je hitro pomikala proti Postojni, kjer je bil v hotelu Jama sprejem za vse povabljence. Član IS Marjan Dolenc je v Gospodarskem vestniku zapisal, da avto cesta pomeni novo vlogo Slovenije v jugoslovanskem in širšem prostoru. Izreden porast prometa je nedvomno ena izmsd najbolj o-paznih značilnosti dobe, v kateri živimo. Samo v Sloveniji se je skupni cbseg prometnih storitev v zadnjih desetih letih podvojil, obseg storitev v cestnem prometu pa je narasel na šestkratni obseg. Po slovenskih cestah je leta 1960 vozilo okrog 46.000 domačih vozil, ko nec lanskega leta pa 223.000 vozil število registracij pa še vedno ra ste. Samo v letu 1971 je bilo registriranih 28.000 osebnih avtomobi- voženj in s tem tudi prometni tokovi na slovenskih cestah. Ob njih nastaja nova vloga Slovenije v Jugoslaviji in širšem prostoru, kjer si Slovenci kujejo svojo usodo tudi z odločitvami na področju cestnih prometnic. «V kratkem bo minilo pet let — je še zapisal Dolenc — ko smo na mariborskem posvetu slovenski javnosti razgrnili zamisli o pomenu sodobne hitre ceste Šentilj — Gorica. Danes postajajo te zamisli in načrti na enem odseku stvarnost in sodobna avtomobilska cesta od Vrhnike do Postojne je zgrajena. Mislim, da nas to lahko navdaja z upravičenim ponosom in zadovoljstvom. Ne gre samo za veselje nad doseženim delovnim u-spehom. Mislim, da velja še posebej poudariti okolnosti, da je izbor in odločitev za ta prvi odsek sodobnih hitrih cest na Š’ovenskem nastal kot rezultat temeljite presoje in zelo obsežnih študij. Prvič so bili v ta krog vključeni ne samo projektanti ampak tudi strokovnjaki z gospodarskega in drugih področij. Ogled trase in mnenja obiskovalcev opravičujejo tudi prepričanje, da so projektanti dobro opravili svojo nelahko nalogo. Pri izvedbi je zlasti omeniti zadovoljivo kakovost in naravnost vzorno sodelovanje delavcev iz gradbene operati-ve, ki so na gradnjo te ceste prišli iz vseh krajev naše domovine. Ta dosežek je še posebej razveselil predsednika republike, ki se je kot prvi in najbolj ugleden gost peljal po novi prometnici.* Dograditev odseka od Vrhnike do Postojne pa še ne pomeni konec gradnje. Delo teče še naprej v smeri od Postojne do Razdrtega, na drugem delu Slovenije pa na odseku Hoče — Levec. Včeraj odprti odsek predstavlja torej pričetek postopne in sistematične gradnje omrežja hitrih cest. Ob koncu pa še dve kratki nenavadni vesti. Kljub temu, da so avto cesto odprli prometu šele včeraj, se je pri Štampetovem mostu px>nesrečilo že kakih aešet avtomobilistov, ki so zavozili po cesti, čeprav je bila še v gradnji. Miličniki pa so že kaznovali številne šoferje zaradi prevelike hitrosti in ker so zavozili na avto cesto kljub prepovedi. Vožnja po avtocesti i\.o so pnspen na ictououc, j«. ZAKLJUČENI ČETRTI KOROŠKI KULTURNI DNEVI V CELOVCU KAIRO, 29. — Vdor štirih palestinskih gverilskih komandosov v poslopje izraelskega veleposlaništva v Bangkoku (Tajska) ter ugrabitev šestih Izraelcev, nista prinesla s seboj prelivanja krvi. Gverilci so izpustili na bangkoškem letališču talce ter se odpeljali z letalom «DC 8» letalske družbe Thai Air Lines v Kairo, kamor so prispeli nekaj čez 12. uro. Kot smo že poročali, so štirje palestinski gverilci, ki pripadajo skupini «čmi september*, zapustili poslopje izraelskega veleposlaništva v Bangkoku z minibusom v katerem so bili tudi izraelski talci, dva člana tajske vlade in en višji tajski častnik. Šele pozneje se je zvedelo, da sta bila člana vlade prav tajski minister za kmetijstvo ter načelnik generalnega štaba tajske vojske gen. Dawee Chullasapya ter namestnik ministra za zunanje zadeve Charchai Chunhawan. Do letališča je spremljal tudi podpolkovnik tajske vojske Noron Kit-tikachom, ki je sin tajskega predsednika vlade. Ko so prispeli na letališče, je Koroški Slovenci odločni v boju za dosego vseh narodnostnih pravic Velik odmev Zwittrovega govora v avstrijskem tisku - Utemeljeno ovržena «teorija» o vindišarjih - Koroški Slovenci bodo sodelovali v mešani komisiji, ki jo predlaga Kreisky, samo pod določenimi pogoji eden od gverilcev stopil v letalo ter ga pregledal. Takoj nato so vstopili ostali gverilci. Pred njimi so šli tajska ministra in veleposlanik ZAR v Bangkoku Mustafa El Issawi. Pred vstopom v letalo »^.m, —-- so gverilci izpustili talce in nato | napadel. Dali so jim tudi jesti, so izročili orožje. Letalo je odletelo z bangkoškega letališča okoli jim šele Po osmih urah dovolili, da so šli pod stražo v toaletne prostore. Izraelci so menili, da so bili gverilci zelo živčni in tudi preplašeni. Grozili so jim sicer z orožjem, toda nihče jih ni fizično (Posebej za Primorski dnevnik od dopisnika «Dela») CELOVEC, 29. — Kot smo že poročali se s popoldanskim obiskom udeležencev zborovanja stolnice v Krki danes iztekajo »Četrti koroški drfevii/ Ni dvttma, da so postali močna opora uveljavljanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in njene utrditve. Bilanca tako delovnega kot okvirnega programa »Četrtih koroških dni* je nedvomno pozitivna. ... V?-----sjppff -zartf-tn ?-W'™W'~S f> Delavci odstranjujejo pregrado Odprta avtocesta Zagreb -Karlovac ZAGREB, 29. — Skoraj istočasno kot avtocesto Vrhnika - Postojna so danes odprli tudi novo avtocesto Zagreb - Karlovac. Nova cesta je dolga 44 km, in je torej za dobrih 12 km krajša, od stare ceste, ki je povezovala glavno mesto Hrvaške s Karlovcem. Svečanosti odprtja so se udelčžili najvidnejši predstavniki hrvaškega političnega življenja. Gradnjo ceste so začeli pred tremi leti. Prvotni načrt je predvideval strošek 43 milijard starih dinarjev, zaradi raznih težav pa se je cena avtoceste skoraj podivo- nrainin zo.uuu uscmuu at .e- **■ —-----, Jo—. v. Veča se število vozil in število I jila, saj so zanjo potrosili 7.1 mi lijard starih dinarjev. Ker avtocesta še ni popolnoma dograjena, bo za nekaj časa hitrost še omejena med 60 in 100 km na uro. Sinoči se je sestal izvršni svet hrvaške republike in je določil cestnino. Kriterij je nekoliko različen od tistega, ki so ga izbrali slovenski strokovnjaki za ceste. Avtomobili z do 1.700-kubičrtimi motorji bodo plačevali 10 dinarjev, o-stali pa 15. Za avtobuse bo cestnina 20 dinarjev, za tovornjake z dvema osema 15, s tremi osmi 20, za tovornjake s prikolico pa 30 dinarjev. Prvi (mercedes* je zavozil na avtocesto Dopoldanski del zadnjega dne je začel Jože Wakounig s kritičnim pregledom letošnje politične »vroče jeseni* v luči poročil nemškega koroškega tiska. Svoj pogled je strnil v ugotovitev, da razen redkih izjem (glasila KPO in SPO) nemška občila obračajo dogajanja pač v duhu svojih političnih pogledov. Na kratko: splošna ugotovitev nemških občil je po Wakounigu, da na Koroškem ni ne fašističnega terorja, ne pojavov nacizma in seveda tudi nobene gonje proti Slovencem, Sloveniji in Jugoslaviji. sDejstva govorijo drugače. Ljubljansko »Delo* je na svojih straneh o tem dalo dovolj dokazov* je zaključil Wakounig. Dr. Erick Prunč z graške univerze je v skrajno logično pretehtanem referatu o «Teoriji vindišar-jev z vidika jezikovne komunikacije* to »teorijo* v celoti ovrgel. Trdno utemeljeno je dokazal znanstveno nevzdržnost teorije o vindišarjih kot nekakšni posebni avtohtoni jezikovni skupini na Koroškem, ki sicer govori nekakšen »slovanski* jezik. Dokazal je predvsem, da je vsaka propaganda za širjenje vindišarstva po duhu in črki varstvenih določil za manjšine v avstrijski državni pogodbi protizakonita in torej v pravni državi, kot je baje Avstrija, nedopustna. Svoja izvajanja je oslonil na dejstvo, da so komunikacijske ovire med koroškimi narečji in slovenskim knjižnim jezikom, kar je glavni argument zagovornikov te tako imenovane teorije, docela enake razločkom med nemškimi, vzhod-noštajerskimi narečji in knjižno nemščino. To ugotovitev je strnil v sklep, da propagiranje, predvsem pa izvajanje vinčBšarske »teorije*, otežkoča komunikacijo znotraj ce lotne slovenske jezikovne skupnosti na Koroškem in jo , oddaljuje od matičnega naroda. Tu je vir paudarjene propagande za vindi šarstvo, katerega cilj je docela jasen in še enkrat — v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo in njenimi določili o manjšinah. V nadaljnjem programu je spregovoril mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič o »Krški škofiji in Slovencih*. Njegov referat, usmerjen iz preteklosti v sedanjost, ugotavlja predvsem dvoje dejstev: 1, Na območju krške škofije, današnje celovške, sta od vsega začetka, se pravi od ustanovitve pred 900 leti, cerkvena in posvetna o-blast zmeraj sodelovali, zlasti ko je šlo za germanizacijo Slovencev; 2. Zadnja sinoda celovške, se pravi krške škofije, sicer vzbuja upanje na izboljšanje stanja na cerkvenem področju (v zadnjem času se množijo napadi Nemcev zoper slovenske župnike in verskem pouku v slovenskem jeziku), a dokazov za kako izboljšanje še ni. Popoldne so udeleženci kulturnih dni obiskali stolnico v Krtu, kjer je ljubljanski umetnostni zgodovinar Janez Hdfler v odličnem pri kazu, ki vsebuje vrsto novih opa žanj, podal umetnostno - zgodovin ski del krške stolnice. Tudi današnji nemški tisk posveča precejšnjo pozornost včerajšnjemu dnevu, predvsem zaradi refera ta dr. Francija Zwittra, predsednika ZSO, o manjšinski zaščiti v Avstriji in drugod. Dejansko je bil, zlasti zaradi živahne razprave, ki se je sprožila popoldne, ta dan izrazito »političen*. To pa predvsem zaradi odločne zahteve po totema- obstoj gre. cionalizaciji koroškega vprašanja v smislu kolektivne zaščite slovenske narodnostne skupnosti kot celote, ne pa kot posameznikov, ki jo je postavil dr. Zwitter. «Začrtano pot bomo ohranili!* naslavlja današnja »Kamtnerzeitung*, glasilo -socialistične stranke, svoje poročilo o Zwittrovem referatu in njegovih stališčih, ki jih smatra za osrednjo točko včerajšnjega dne. Tu se namreč zastavlja vprašanje nadaljnjega reševanja vprašanja slovenskih Korošcev v duhu predloga kanclerja Kreiskega o mešani komisiji. Zwitter in drugi, med njimi dr. Pavel Apovnik, so poudarili, da bodo Slovenci šli v komisijo in v njej delovali, v katero jih vabi Kreisky s svojim pismom 20. decembra letos, samo pod določenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni. Očitna je namreč težnja Avstrije, ki zastopa načelo individualne zaščite manjšine, da bi se na ta način ognila priznanju avtohtonega ozemlja koroških Slovencev, čeprav so v 7. členu avstrijske državne pogodbe zametki načela kolektivne zaščite. Agencija Tanjug poroča iz Celovca, da je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem; dr. Franci Zwitter izjavil, da bodo koroški Slovenci še naprej kon-frontirani s problemom manjšine in z izvajanjem 7. člena državne pogodbe, ne glede na to ali bo to vprašanje obravnavano bilateralno med Avstrijo in Jugoslavijo, na zahtevo ali brez zahteve Združenih narodov ali v komisiji zveznega kanclerja dr. Kreiskega, ki je bila pravkar ustanovljena in ki naj bi v kratkem začela delati. Zwitter, tako poroča APA, je to svoje stališče povedal na referatu med pravkar dokončanimi četrtimi slovenskimi kulturnimi dnevi na Koroškem. Zvvitter je kritiziral dosedanje izvajanje odredb in določil za zaščito manjšine s strani Avstrije in se izjasnil zoper zanikanje teritorialnega principa, zoper preštevanje manjšine in uporabe določila o dvajsetih odstotkih manjšinskega prebivalstva, ki jo je zakonodajalec sprejel kot spodnjo mejo slovenske prisotnosti v naseljih z dvojezičnimi krajevnimi napisi. Prav tako se je tudi uprl, poroča APA, uporabi rezultatov popisa prebivalstva nasploh, posebej pa porabi rezultatov popisa leta 1961. Avstrijska vlada je namreč kot pred-lagalec zakona o dvojezičnih napisih vzela za osnovo popis prebivalstva iz leta 1961 in določila, naj se postavijo dvojezični napisi v krajih in kier je naseljenih več kot 20 odstotkov Slovencev. Predsednik Zveze slovenskih organizacij se je v svojem izvajanju izjasnil proti delitvi slovenske narodnostne skupine na tako imenovane narodnostno zavedne Slovence in na »vindišarje*. pa tudi proti kategoriziranju slovenskega jezika na Koroškem v devet oziroma šest skupin in proti vključitvi »vindišarjev* v komisijo za reševanje odprtih vprašanj obstoja koroških Slovencev. Zwitter je v svojem referatu posebej poudaril, da je prav tem stvarem treba posvetiti posebno pozornost tako v bilateralnih pogovorih med Jugoslavijo in Avstrijo, predvsem pa mora imeti v komisiji pri avstrijski zvezni vladi dokončno besedo lahko samo narodnostna skupina, za katere Karel Smolle, delovni predsednik včerajšnjega popoldanskega zasedanja, je ob tem poudaril, da so dogodki pokazali, da brez znanstvene dokumentacije ni mogoče več naprej in se zavzel za čimprejšnjo ustanovitev slovenskega znanstvenega društva na Koroškem. Njegovo mnenje so ob E-richu Prunču, ki je predlagal naj bi v prihodnje, pravzaprav jubilejne pete dneve, potrdili z ustanovitvijo takega društva, podprli tudi drugi. Posebej pa so diskutanti ugotovili, da je to in pa pravilno informiranje tako slovenske kot nemške javnosti na Koroškem, bistvenega pomena za obstoj in napredek koroških Sovencev. V ceioti torej: razgibano, delovno in odločno ozračje »četrtih koroških kulturnih dni* dopušča ugotovitev, da trud nj bil zaman. JAKA ŠTULAR 1. ure ponoči po srednjeevropskem času. Med dolgim poletom do Kaira je pristalo samo v Karačiju, kjer se je oskrbelo z gorivom. Po pristanku v Kairu so se gverilci odpeljali z minibusom v neznano smer. Tajske vladne predstavnike je sprejel egiptovski državni podtajnik Hasan Bolbol. Iz letala je izstopila tudi vsa posadka, deset ljudi, ki so vsi Tajci. Zakaj v tem primeru ni prišlo do prelivanja krvi ter se je dogodek zaključil zadovoljivo za vse stranke? Zaslugo za to je treba pripisati predvsem tajskim oblastem, ki so se zelo zavzele že od vsega začetka, da bi rešile življenje talcem, ne da bi pri tem ogrožale življenja štirih gverilcev. To je priznala tudi izraelska vlada, ki se je zahvalila tajskim oblastem za njihovo požrtvovalnost (dva ministra sta bila praktično talca v rokah gverilcev vse dokler ni letalo pristalo v Kairu). Kaj pa je napotilo gverilce, da so se odločili za tak konec avanture, ki se na vsak način ni ujemal z njihovimi prvotnimi načrti? Tajski vladni predstavniki menijo, da je štiri Palestince napotilo na to pot dejstvo, da so jim lepo pojasnili, da bi vsako prelivanje krvi v Bangkoku imelo zelo kvarne posledice za odnose med Tajsko in arabskim svetom. Pripomniti je treba v tej zvezi, da živita na Tajskem 2 milijona muslimanov, ki pravno uživajo iste pravice kot budisti. Nadalje so dejali Palestincem, naj ne upajo, da bo izraelska vlada ugodila njihovi zahtevi po izpustitvi 36 zapornikov v izraelskih zaporih. To stališče je pozneje potrdil tudi visok izraelski vladni predstavnik, ki je poudaril, da njegova vlada ni nikoli vzela v poštev možnosti, da bi se pogajala. Izraelski talci so po osvoboditvi izjavili, da so ob vdoru Palestincev v poslopje veleposlaništva premišljevali, če bi se jim postavili po robu, toda kmalu so odnehali, ker so bili gverilci zelo dobro oboroženi, Ti sp jih potem zvezali ter Kdo so bili gverilci? Na te vprašanje se ne bo verjetno moglo nikoli odgovoriti. V pogovoru z njimi so izraelski talci zvedeli naslednje: eden od gverilcev je bil rojen v Lodu (izraelsko letališče kjer je prišlo pred časom do znanega pokola), drugi je iz Petah Tikve (nedaleč od Tel Aviva), k1 jo je zapustil, ko je bila ustanovljena izraelska država, tretji je iz vzhodnega dela Jeruzalema, četrti pa je «Palestinec, ki biva v Kuvaitu*. Pri pogajanjih za rešitev talcev je sodeloval veleposlanik ZAR v Bangkoku. Tajska vlada je usmerila vse svoje napore posebno na predstavništvo ZAR, ker je poleg tega na Tajskem samo še eno arabsko diplomatsko predstavništvo in sicer iz Saudske Arabije, ki ni v dobrih odnosih s palestinskimi gverilci. «K0NTEST ACIJA» Predvčerajšnjim so se v Avellinu (kot poročamo na 4. strani) sestali italijanski vedeževalci in vrači, ki so nam napovedali kakšno bo leto 1973. Pozornost, ki jo je tisk posvetil dogodku je pa vzbudila jezo brindiškega vedeževalca Mi-cheleja Fumarole, ki je *kon-testirah (kot temu pravimo z moderno besedo) napovedi svojih kolegov. Fumarola vrav-zaprav trdi. da ima Italija le štiri prave vedeže, ki so diplomirali na rimski akademiji, ostali pa so le «rokodelci», ki vam kvečjemu lahko napovedo vašo usodo z »branjem* dlani-Kdo pa so pravi vedeževalci? Poleg Fumarole kaže da so diplomirali le dr. Massimo Inar-di, prof. Lo Giudice in prof. Wol/. Vse ostale so pred kratkim izključili iz zveze vedežev kot disidente. Kaj pa bi lahko bili drugega, če so na predvčerajšnjem srečanju uporabljali formule «Alis». «Siliast in «Trilias», ki niso zapisane v nobeni knjigi prave vedeževalske znanosti. Da ne pozabimo. Če vabite strokomi nasvet, je brindiški vedež na razpolago brezplačno vsako nedeljo in ponedeljek v San Vitu dei Normami (Brindisi). .......... „„....1........................ll"»llil"lll"»»l"l»"",l",,,l".. NA TISKOVNI KONFERENCI V MONTEVIDEU Povratniki iz Andov priznali da so uživali človeško meso Na srečanju je bil navzoč tudi montevidejski škof Podroben opis težkega življenja po letalski nesreči MONTEVIDEO, 29. — Deset lju- . od šestnajstih, ki so preživeli katastrofo v andskem pogorju, je prispelo z letalom čilske letalske družbe v urugvajsko prestolnico. Policija je takoj zastražila povratnike, ki so s svojimi sorodniki odšli v angleški katoliški zavod »Stel-la maris*, kjer ima svoj sedež tudi športno društvo rugbyja »Old Christian* v katerem so bili včlanjeni nekateri od preživelih. Srečanju povratnikov so prisostvovali montevidejski škof Carlos Partelli, pomožni škof Antonio Ru-bio ter kakih sto sorodnikov in časnikarjev. Na začetku tiskovne konference je predsednik športnega društva pozval navzoče, naj pozdravijo s trikratnim »hura* povratnike in prav tolikokrat tudi preminule v nesreči. Tako se je začela tiskovna konferenca v kateri so povratniki podali skupno izjavo v kateri priznavajo, da so jedli meso trupel svojih nesrečnih tovarišev, ki so se ubili, ko je letalo strmoglavilo v andsko pogorje, oziroma so umrli pozneje. Kot je znano, je pri nesreči izgubilo življenje 29 ljudi. Izjavo je podal v imenu vseh svojih tovarišev Antonio Vizentin, ki je podrobno opisal vseh 70 dni življenja v višini 4000 m. Najtežje je bilo prvo noč, ko je bilo povsod slišati ječanje ranjencev. Potem so najhuje poškodovani pomrli, in še nato so pošla živila. Soglasno so sklenili, da se bodo hranili s trupli umrlih. Vsi prisotni so dokazali veliko razumevanje do tragedije, ki je doletela mlade ljudi. Vsi so tudi izrazili svoje priznanje čilskim oblastem, ki so vodile reševanje. Pri reditelji tiskovne konference niso dovolili časnikarjem, da bi spraševali prizadete o podrobnostih tragedij«. Lothar Hermann (Nadaljevanje s 4. strani) koj sklenjen, kajti Friedman mu je odgovoril: »Sprejmem ponudbo*. Nekaj tednov pozneje je dr. Hermanna obiskal agent izraelske tajne službe, kateremu je Hermann dal točne podatke in v maju 1960 so izraelski agenti Eichmanna ujeli in ga odpeljali v Izrael, kjer ga je izraelsko sodišče v decembru 1961 obsodilo na smrt, šest mesecev pozneje pa tudi usmrtilo. To je več ali manj znano vsem, ki so sledili tem dogajanjem, ni pa znano ljudem to, da dr. Lothar Hermann vse do pred dnevi ni dobil od izraelske vlade oziroma od izraelskega odbora za dokumentacijo vojnih zločinov niti vinarja. Dr. Lothar Hermann se je zaman obračal na vse strani, pisal celo izraelskemu premieru Goldi Meir, ki pa mu je kratko odgovorila, da «odgovorni se bodo že pozanimali za vašo zadevo*. Bilo je to pred obilnim letom, končno pa je te dni betežni judovski odvetnik vendarle dobil nakazilo, in bo zato le' tošnje praznike slavil drugače kot sicer. Toda vendarle v strahu, kajti nacisti so mu zagrozili, da ga bodo umorili. Vladimir Dedijer: JOSIP BROZ-TITO Prispevki za življenjepis v 2 knjigah Najobsežnejše znanstveno delo o življenju tega velikega državnika. PRVA KNJIGA, faksimilirani ponatis Dedijerjevega TITA, ki je bil ob svojem času popolnoma razprodan, je že v prodaji. Izredno novost predstavlja po svoji vsebini DRUGA KNJIGA, ki bo vsebovala vse najnovejše podatke, dokumente in fotografije, ki še niso bili nikoli objavljeni, ter pred kratkim Izročene arhive Kominterne, angleške In druge arhive. Cenjenim obiskovalcem in prijateljem želi srečno in uspešno Novo leto 1973! TRST ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 61-792