stev. si (Posamezna Številka 8 vfnarjev.) W Trstu, v nedelja 24. februarja 1918 Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ia praznikih. — Uredništvo1 Ulic« sv. FrsnčiSka AsiSkega št. 20, L nadstr. — Dopisi naj s« pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaj* — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista ,Edinosti*. — Tisk tiskane .Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom, V Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in upravi «t. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 31*20, pol leta K 15-60, tef mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol leta K 3-60. _ letnik XHll. Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mtlhnetre v širokosti ene kolone. Cene^s oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin i osmrtnice, zahvale, poslanici, vabila, ogiasl denarnih zavodov mm po 10 vin! oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.— : vsaka nadaljna vrsta K i—. Mali Oglasi po d vin. beseda, najmatl p* 60 v!n. Oglase sprejema InserataJ oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamadje se pošiljajo upravi Ii*ta. Plačuje §« izključno le upravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v uLsv. Frančiški As. št. 20. Poštnohranilnlč^i račun št. 841.652. miM ARM£DiiA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: Nobelih posebnih dogodkov. Nemške čete so gasedic Duhnn. Načelnik generalnega št:iba. NEMŠKO. BEROLIN. 23. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Vzhodno bojišče. — Na vzhoda prodirajo na?c č?te dalje proti vzhodu. Na Livonskem-s-j csscdle vVaIk. V Ukrajini so južno Lučka prodirajoče čere dosegle Dubno. V ostalem se upora-c;'a nadaljujejo. Število ujetnikov se je zvišalo na dva generala, 12 polkovnikov, 432 oficirjev in 8770 m o i. fia drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorft TURŠKO. CARIGRAD, 22. (Kor.) Na palestinski fronti je sovražnik dne 20. L m. ponovil svoje napade na naše levo krilo. Sovražnika nI bilo mogoče povsod odbiti. Nr.še čete so se umaknile v deloma poprej določene postojanke. Sicer nobenih posebnih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROČILA, italijansko poročilo. 22. februarja. — Nase baterije so koncentrično obstreljevale sovražne čete pri Forzi in na seve-rozapadnih pobočjih Monte Grappe. Sovražnik je bombardiral jugozapadna pobočja Montella. Sovražni poizvedovale! pri Grave so bili odbiti. Neka angleška patrulja se je na levem bregu Piave spopadla z močnim sovražnim oddelkom. Naše patrulje so vdrle na otok Folino in uplenile dve strojnici. Angleška letalska brodovja so v zgodnjih jutranjih nrab bombardirala sovražna letališča severno In južno proge Oderzo—Portogrua-?3. Tekom dneva so bila sestreljena tri sovražna »etala. _ DOGODKI NA MORJU. BEKOL1N, 23. (Kor.) Na severnem bojišču so .potopili naši podvodnikf zopet 18.009 ton. PARIZ, L3. (Kor.) Podvodnik *BernoulI«, ki je odplul pred par dnevi, se dosedaj ni vrnil v svoje oporišče. _________ Mirovna pogajanja z Romunijo. oOFIJA, 22. (Kor.) Bolgarsko odposlanstvo se je podalo danes v Bukarešt, da se udeleži mirovnih pogajanj z Romunijo. Voditelj odposlanstva je finančni minister Tončev. SOFIJA, 22. (Kor.) V sobranju je Izjavil finančni minister Tončev, da je trdno prepričan, da se bo Zamogel vrniti s pogajanj z Romunijo z uspehom, kakor ga pričakujejo vsi Bolgari. Pozornost bolgarskega nahoda, ki se dobro spominja obeh amputacij v letih 1878 in 1913. se bo koncentrila predvsem na vprašanje Dobrudže, ki Jo smatrajo Bolgari kot obstojni del drŽave. BEROL!N. 23. (Kor.) Pogajanja z Romunijo, ki se bodo nadaljevala sedaj v Bukareštu, so se vršila dosedaj v Buftel. Strogo vojaška pogajanja glede obnovitve premirja so se vršila v Focsanib. Po prihodu novega romunskega ministrskega predsednika so se preselili vsi delegati v Bufteo. Ne skrenost bolj^eviške vlade. BEROLIN, 23. (Kor.) »Norddeutsche Allg. Zei-tung< piše: Brezžična brzojavka sovjeta ljudskih komisarjev z dne 21. t. in. dokazuje, da se bolj-feviška vlada tudi sedaj ravno tako malo meni za rajen mir z Rusijo, kakor dosedaj. Ta brzojavka namreč pravi: »Ker so se nemški delovni razredi akazali v tej grozilni uri neodločne In ne dovolj •očne, da potlačijo zločinsko moč lastnega militarizma, nam ne preostaja nič drugega, kakor da -lireim- mo pogoje nemških imperijalistov do tre-iiotl. . kc jih bo izpremenila evropska revolucija.* Tuđ ta šzja, i govori za to, da moramo zahtevati pri sklepanju miru z Rusijo določna in gotova jamstva za izpolnitev vseh obveznosti, ki jih bo Sprejela Rusija. LONDON, 22. (Kor.) »Daily Teiegraph« poroča iz Pctrograda: Lenin je izjavil, da se Rusija ne more upirati prodiranju Nemcev, tako da bi se nadaljevanje vojne končalo s porazom Rusije in popolnim uničenjem vseh pridobitev revolucije. Vlada mora nadaljevati boj proti notranjim sovražnikom in zato ne more odposlati potrebnih čet na fronto. Drttzr vzrok za mir :c, da se Nemci dose-da! ^e niso zedinili z imperijalisti v zapadni Evropi. A to se zgodi prej ali slej. Sovjet In mir. ROTTERDAM, 22. (Kor.) »Daily News« poročajo is Petrograda z dne 20. t. m.: Sovjet ljudskih k> rnisarjev se je pred odposlanjem brzojavke v Berolin izrekel z enim glasom večine za mir. Trockij. ki je bil za boj do skrajnosti, je nepričakovano izpremeni! svoje mnenje in je tako odločil. Trockij najbrže odstopi. Letski strelci v zavodu Smolni imajo trenotno protestno zborovanje proti miru. Ob zaprtih vratih vrteče se zborovanje se je Izpremenilo v shod proti Trockemu. Kavkazija in Turčija. CARIGRAD, 22. (Kor.) Kakor smo izvedeli iz avtentičnega vira. je kavkaška republika zaprosila turško vlado, naj odpošlje v svrho mirovnih pogaianj svoje delegate v Tiilis. Poslanska zbornica. DIjNAJ. 22. (Kor.) Poslanska zbornica je danes kor ala prvo čitanje proračunskega provizorija. Poljaki DerubinskI, Glombinskl in Tertll so obsežno razpravljali o holmskem vprašanju in protestirali proti krivici, ki se je zgodila pri tem Poljakom; na glasali so, da ju določitev n?ej med Ukrajino iti Poljsko odvisna od poljske države. Posl. Dembiniki ^e ra očitke krščanskega socija!-ca Hauserja izjavil, da se Poljaki zavedajo svojih dolžnosti napram Avstriji in predvsem proti dinastiji. Nemec Wtcbtl Je IzlaviL da Nemci čestitajo zunanjemu ministru grofu Czerninu, ker se mu je Posrečilo, da Je vsaj z enim delom naših sovražnikov sklenil mir. Prihodnja seja dne 26. t m. Dnevni red: Drugo čitanje proračunskega provizorija. Proračunski odsek. Seidler prosjači za provizorij. DUNAJ, 23. (Kor.) Na današnji seji proračunskega odseka je izjavil ministrski predsednik dr. Seidler pri razpravljanju proračunskega provizorija, da pri tej debati noče zamuditi prilike, da ne bi prosil odseka, naj odobri proračun. Predgovornik je jako dobro pripomnil, da ima parlament pravico, da odkloni proračun. Nasprotno je neki drug govornik naglašal, da v drugih državah dovolijo proračun tudi kaki nepriljubljeni vladi, ker se zavedajo, da gre za državo In ne za to ali ono vlado. Ako velja to že za proračun. Je treba zahtevati to tembolj še za provizorij, posebno v enem najtežjih časov, ki jih je kdaj preživela država. To je predvsem v interesu parlamenta samega. Seveda je dolžnost vlade, da skrbi za to, da se ustvarijo predpogoji za tako stališče ljudskega zastopstva. Ministrski predsednik le mnenja, da zamore reči, da Je vlada storila, ker je zamogla, da ugodi vsem potrebščinam. V tej zvezi opozarja ministrski predsednik na ogromne naloge, ki jih ima vlada vsled neskončno kompliciranega prehranjevalnega vprašanja. Vlada je ra-devoljno sprejela to breme, ker gre za to, da se lajšajo bolečine, ki jih prenaša prebivalstvo v tej strahoviti, težki dobi. NajširSi sloji prebivalstva, ki prihajajo v poštev, zaslužijo v polnem obsegu to skrb, kajti ravno ti sloji so dokazali veliko požrtvovalnost in vdanost. Ministrski predsednik Je opozarjal nato na skrb za begunce, na problem vzdrževalnine itd. Posebno živahno Izražena želja stremi za tem, da se cesarska naredba glede razširjenja črnovoiniSke dolžnosti nadomesti z zakonom. S privoljenjem vlade je bil brambnemu odseku dovoljen štirimeseČen rok za poročanje in }e zagotovo pričakovati, da se tekom tega časa najde kak zadovoljiv modus. Vlada je izdelala ftidf načrt zakona za civilne službe, ki bo predložen zbornici najbrže okoli 20. marca. Ako odsek dovoli proračunski provizori), bi v tem nikakor Še ne obstojalo zaupanje vladi. Tudi vlada, ki se jo mnogo kritizira, zamor« vendar izreči željo, naj dobi drŽava v tako težkem času, kar potrebuje za življenje. V smislu tega skupnega delovanja med parlamentom in vlado prosim odsek, naj nikar ne odkloni proračunskega provizorija. Cesar Karel v nemškem glavnem stanu. BEROLIN. 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Cesar Karel se Je mudil d*nes v velikem glavnem stanu, kjer so se vršila posvetovanja o visečih vprašanjih. V njegovem spremstvu sta bila načelnik avstrijskega generalnega štaba baron Arz in nemški vojaški pooblaščenec Crainon. Konferencam med obema vladarjema sta prisostvovala tudi Hindenburg in Ludcndorff. Rajfistag. BEROLIN, 22. (Kor.) Rajfcstag je odobril mirovno pogodbo z Ukrajino kakor tudi dodatn! predlog v tretjem čitanju z vsemi glasovi proti glasovom Poljakov in neodvisnih socijalistov. Izid glasovanja je bil sprejet od pretežne večine zbornice z velikim odobravanjem. Italijanska zbornica. CURIH, 22. (Kor.) Tudi včeraj Je prišlo v italijanski zbornici zopet do velikih hrupov. Več govornikov je zavzelo stališče napram izjavam vlade in eden je govoril proti dozdevnemu vtihotaplja-nju fcombaževine in svile iz Italije v svrho direktnega ali indirektnega prepuščanja osrednjim vlastlm. Nato se je ogiasil k besedi republikanec Colajani, ki je izjavil, da potrebuje italijanska država za obrambo reakcijonarno zadržanje vlade. Soduije postopajo preveč dobrohotno proti mirovni propagandi. Italija ne bi stala t2ko na slabem, ako ne bi nastopilo rusko izdajstvo. Socijalist M a iii je zaklical: »Čutili boste tudi še v Italiji marsikaj o izdajstvu. Poraz pri Kobaridu so zakrivili v glavnem tudi socijalisti s svojo propa-gando.c Pri teh besedah je nastal pri socialistični frakciji divji hrup. Colojani je bil pozvan, naj nastopi z dokazi. Ko ta ni predložil nobenih pravih dokazov, je prišlo med socijalisti na eni in republikanci drugih vojnih strank na drugi strani do silnih prizorov. Poslanci so se psovali s »strahopetci, ščurki, izdajalci« In tako dalje. Končno ie bila seja prekinjena. Lord Milner o boju ua življenj« 1« smrt, LONDON, 22. (Kor.) Lord Milner je tekom svojega govora v Plymonthu izvajal: Bojujemo se za življenje in obstoj svobodnih narodov Evrope. Položaj je vsled ruskega razsula popolnoma iz-premenjen in v Nemčiji je na krmilu zopet vojaška stranka. Nemška vojaška stranka je čisto odkrito izjavila, da je njen edini cilj, da pobije Italijo, Francijo in Anglijo. Samo obstoj svobodnih narodov zapadne Evrope preprečuje gospodstvo nad Evropo In večjim delom Azije in ustanovitev vojaškega despotizma, ki bi izvrševal diktaturo nad vsem svetom. Sedaj ne gre za to, da se uniči pruski militarizem, ampak za to, ali bo pruski militarizem uničil nas in nas potnedeL Wilson bo zopet izpregovoriL AMSTERDAM, 22. (Kor.) Predsednik Wilson bo prihodnji teden zopet izpregovoril v kongresu. Govoril bo o mirovnih pogojih aliirancev in stališču Združenih držav k sklepom aliirancev na konferenci v Versaillesu. Uvrstitev ameriških In anglešk'h podaniki* v v ameriško - angleško armado. WASHINGTON, 22. (Kor.) Angleški posebni poslanik lord Reading in državni tajnik Lansing sta jake vse ameriške državljane, ki stanujejo v nji-tiovir: ozemliib in so stari 21—31 let Železniška nesreča. Dl'NAJ, 23. (Kor.) Glasom listov se je dogodila včeraj zjutraj na velikem viaduktu pri Payer-bachu težka železniška nesreča. Neka Iz Seme-ringa prihajajoča lokomotiva je zavozlla v zadnji dei poštnega vlaka, vsied Česar so bili štirje vozov? razrušeni. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 40 oseb, med njimi 14 težko ranjenih. Zmago, ki — nI zmagal Pyrrhus je bil ItralJ Epira, 3 stoletja pred Kristom. V vojni proti Rimljanom je izvojeval pri Asculumu v Apulji zmago, ki pa je bila v resnici poraz, ker so izgube, ki Uh je pretrpel, visoko nadkriljevale Izvojevane pridobitve. Sedaj je izvojeval« Nemčija veliko zmago nad Veliko Rusijo____aH ta zmaga vzbuja čudne misli, Čudna čutstva, čudne vtise in — čudne sodbe. Kakor da so se vsi pojmi postavili na glavo: o vcJni in njenih £efeznih zahtevah In o sklenitvi mira in njenih zapovedih. Mir je sklenjen In človek bi menil, da se morajo umakniti vse krute spremljevalke vojne, ker so si sovražniki segli v roko v spravo hi sklenili mir v vsej pravi formi. Tu pa vidimo, d« po sklenjenem miru vojna nadaljuje, da zmagovalec prodira dal)« ln si prisvaja bogate plene....I Čudne misli s« man vzbujajo ln nam vznemirjajo glavo; čuda« čutstva nam mučijo duio In srce, dobivamo čudne utisef Prav tako, kakor da hoče ta svetovna katastrofa izpodbiti vse doslej veljavne pojme o vojni in njenih krutih spremljevalkah. in o sklenitvi miru in njenih zapovedih. Te Čudne misli, ta čutstva, ti utisi nam sililo v pero besedo, ki le pa ob sedanjih okolnostih ne smerno izpregovorlti. Zato odstopamo besedo drugemu, ki izraža vsa} pritožno isto, kar bl hoteli mi reči — četudi malo drugače — in ob kateri se cenzura nI Izpodtaknlla! Dunajska »Arbeiter-Zeltung > od dne 21. t m. izvaja: Ruska i2java ni zadoščala Nemčiji. Zato |e ta poslednja odpovedala premirje in so nje Čete začele napredovah na vsej fronti proti Vzhodu. Zasedle so brez boja točke, za kater« so se P >pre) prelivale reke krvi. Rr.slla se ne nor« braniti. Njena vojska se je ra? tekla, njena vojna Industrija je zaustavljena, v »a ledju divjata državljanska vojna in glad.... Rusija je bila prisiljena v kapitulacijo. Vti tisti, ki stavljalo svoje račune na nasilje, ki hočejo življenje narodov urediti po zakonih bajonetov in topov, bodo sedaj triumflrall. Radovali se boco, da so se njihove metode izkazale. Ali pa imajo res razloga za tako radovanje? Da narod, ki se nc more več braniti, mora sprejeti, kar mu narekuje silen nasprotnik — zato pač ne treba nikakega dokaza. Ali pa je bialo modro to, da se tako porablja sila, o tem bo govorila Sele bodočnost. Ko sta se KOhlmann I a Czernin odpeljala v Brest-Litovskf. sta obljubila, da skleneta spot-razumen mir. Mfr pa. ki se |e vsilil Rusiji s silo o-ozja, nI nikakor sporazumen mir. To je mir zmagovalca, o kakrSnjem so vedno sanjali vse-nemški general! in pruski tunkerji. Ta nrtr vsadi v srce ruskega naroda želo sovraštva In hlepenja po maščevanju; razplarati na zapadu nove strasti proti centralnima vlastima. Đa-U takov mir donese v sebi jamstvo trajnosti in da-IJ nas približa splošnemu miru — to je zelo dvomljivo. Toda — še nismo dospeli do miru. Rusija je seda} pripravljena sprejeti zahtevo Nemčije od dne 9. februarja. Ali pa ne bo Nemčija po te) nekrvavi zmagi svojega orožja fe več zahtevala, nego )e zahtevala pred zmago? 2e se namiguje, da bo Nemčija sedaj zahtevala, da se Rusija ne odreče izrecno le Poljske, Lltvanske ia Kurlandlje, marveč da umakne svoje čete tudi iz Ukrajine, iz Livlandije, Estlandlje ln Finske: da se torej Rusija ni odreče le — kakor se ie zahtevalo dne 9. februarja — dežel a 18 milijoni prebivalstva, marveč na) se odreče v vsej formi dežel z več nego 5$ milijoni prebivalstva. Bodi tudi, da je Rusija tako obnemogla, da bo morala že sedaj, ali pa zelo kmalu sprejeti tudi to zahtevo; bodi tudi, da se jo more prisiliti, da sklene poseben mir tudi za to ceno. Ali sploineaiu mira ne bl bil tak poseben mir v prflog. Ce se ne sporazumemo z Rusijo in če jej — izkoriščajoč militarično silo — vsilimo svojo voljo, ali ne bodo videle Zedinjene države v tem jodobreala po njih razglašenih načel novega svetovnega reda? Ce Rusijo razkosamo in s tem prevrnemo ravnotežje sil v Evropi, bo Anglija nadaljevala vola« do zadnjega moža. Ce hoče Nemčija ustanoviti svoje nadvladje v Evropi bo Francija — ki po razkosanju Rusije, ne bi bila več velesila — bila dalje pravi obupen boj, dokler bo le mogla. Tak poseben mir, bi le oddaljil splošen mir. Slavili bodo Nemčijo, da le izvojevala nad Rusijo veliko zmago; toda, vsi tisti, ki lim Je cilj vojne skorajšen ia trajen mir. bodo videli v tej ceneni /:nagi le — Pyrrovo zmago! Očitno je, da je v Nemčiji imperijalizam potegnil na-se vodstvo. Ni je v nemškem narodu sedaj nobene moči, ki bi hotela ali mogla vsprotiviti se mu. Ali, ko začno zopet mirovna pogajanja, iz-preg^vori slednjič tudi Avsiro-Ogrska svojo besedo in bo mogla aveljaviti svoj vpliv. Cesa da treb;j ; .m, tega ne more prezreti nikdo, ki pozna na«e »spodarske stisk«, razpoloženje naših delavskih ljudskih mas, poostritev vseh socijalnih, vseh p ličnih, vseh narodnih nasprotstev v na>i deželi. Mi trebamo apioineca mira In vsak poseben mir Ima vrednost za nas Ie tedaj, če ne oddaljuj splošnega miru, marveč nam ga približuje. Slabo bl služI! vladajočim Avstrija državnik, ki podpisala pogodi o o vpisu angleških in ameriških t>j se ,!3| po slabosti Rastje zavesti da bl hotel podanikov, ki se nahajajo v Ameriki ali Angliji, v ; n? Vzhoda napraviti red, U M Ml alva zapada vojaškj službo. Pogodbe hodo predložene senatu, ki ima potrdilno pravico za Združene države. Po teh dogovorih ima ameriška vlada pravico, da razširi svoj zakon o službeni obveznosti aa angleške in kanadske državljane v Združenih drža->'ah, ki so dosegli angleško slažbeno starost. Prizadeti dobe bO dni časa, da se priglase prostovoU no za vstop v ameriško armado. Na drugi strani |EI i! n Migu podi Ust Ia Je na s veliko Težke obtofb« I« napisal tiste, na katere odgovornostjo čem po splola— aatrn. V Ml teb ilUft a« dviga pred našimi očmi pradvCeiajiaJa Izjava ministrskega predsednika Ara. SeldMa v zbornici po- avstro-ogrske čete a« udeležujejo vojaške akcije, ki jo vodi sedaj Nemčija proti Rusiji In da te čete ne bodo korakale v Ukrajino!! Dejstvo, da se je ministrski predsednik oglasil k besedi, ne da bi bil izrecno izzvan v to od kake strani, govori, da so na odličnih mestih smatrali za potrebno, da v posebni obliki in pred vsem svetom naglasijo neudeležbo naših četi Kake zaključke naj izvajamo iz tega naglašanja? Ob danih razmerah nočemo in ne smemo tako daleč, da bi trdili, da so hoteli opozoriti na kako nesoglasje med Berlinom in Dunajem. AH po priprosti svoji pameti in z vso logiko smemo vendar videti v Seidlerjevem naglašanju vsaj negativno lormo neodobravanja sedanje vojne proti Rusiji.... po miru, negativno formo odklanjanja odgovornost^ za to, kar »Arbeiter Zeitung« tako ojstro obsoja. Ce so hoteli odločujoči krogi to akcentuirati, smo enkrat zadovoljnji .žnjlm!. Naj le nosijo odgovornost tisti, ki so si jo sami naložili. G m Al posl Hi. Matka LaoiDje v seji zbornice poslancev dne 5. februarja 1918. Skitača pri Labinju. Pisano dne 1. februarja, dospelo danes (čita): »Prebivalstvo tu trpi izredno. V tekočem letu so nam dali doslej — torej do L februarja — le 2 kg moke In sedaj dne 5. t. m. nam Imajo dati zopet 2 kg! Tako se ne more dalje Živeti 1 Potrudite se, govorite za nas, da nam vsa kako gotovo pridejo na pomoč. Ce bi vedeli, da nam mare kaj priti iz Voloske, sporočite nam Štiri mesece računa ubogi mož, tudi velečastit župnik, do prihodnje pomladanske letine. Pripominjam k temu pismu, da ni razvidno U nJega, ali so dobili tista dva kilograma moke za osebo, ali za družino. To poslednje nI izključeno, ker odgovarjalo bi praksi 2 kg kruha za družino v kraju, kjer od i. januarja t. I. pozitivno ni več nobenega, ki bi se mogel sam prehraniti, kajti tiste, ki še :norejo veljati kot samoprehranjevalci, se jih more smatrati kot take kvečemu za tri mesece. Tam ie sama kraška krajina, nekaj pogozde-neaa, ki se obdeluje kot nizki gozd ln od koder so pred vojno izvažali drva za kurjavo v Italijo. — Ljudje so živeli od tega, a sedaj nimajo niti tega.« Visoka zbornica! Te dni sem prejel iz več župnij Istre neko malo statistiko. Nočem nadlegovati s tem visoke zbornice, da-s! bl bi'o zelo Interesantno, ako bl izvedeli, kako stojimo. Le iz ene župnije hočem ugotoviti razmere. Je to uraden izvaJek iz dotičnih vestno zabeleženih stasti-stičnih podatkov župnega urada. 2upnija Sv. Lucija pri Skltačih je imela v ietu 1912. 1708 prebivalcev. V letu 1912 ie bilo rojenih 67, umrlo jih je 23. Rodilo »e jih je trikrat toliko, nego jih Je umrlo. To Je velik dar božji pri nas Hrvatih v časih miru, ko obdelujemo svoja polja in živimo po svoji veri, in ko v zdravih socijalnih razmerah rodimo številno otrok. V letu 1917. je biio rojenih 33 ijudij nasproti 67 v letu 1912., a umrlo Jih ie 60 nasproti 23 v letu 1912. (Cujte! Cuite! — Medklici) Gospoda moja! V teh podatkih niso vsebovani tisti, ki so umrli v vojni službi, postali invalidi, ali so pogrešani. Se en izgled, potem sem prt kraju. Iz Bačve, Italijanski Mor.delebotte, pri Poreču, sem prejel predvčerajšnjim od tamošnjega župeupraviteija BaraČlća pismo. Hrvatski tekst naj se smatra kot prečitan. V nemškem prevodu se pismo glasi (čita): »Prosim vas udano, da vzamete te vrstice neznanje in Hh upotrebite ca pristojnem mestu. pa zamoreie Britanija in Kanada poklicati v vo- slance v, v U da se imamo tu družino, sestoječo iz moža, osem malih otrok. Mož Je neprenehoma pri vojakih in uboga mati gladuje z otroci. Njihova zemljišča so neobdelana, ker družina nima nikake delavne moči. Skozi tri dni In tri noči je rečena družina le enkrat Jedla, in sicer. Ie neko vrst osoljene kore-nike, s čemur se — ako že ni prav nič drugega _ Invi prašiče. Mož omenjene družine se nahaja — kakor Je razvidno Iz naslova — na fronti, da-si smo Že pred tremi meseci vložili prošnjo, naj bi ga kot očeta šestero, da, celo več: osmero otrok, odstranili od fronte. Njegov naslov se glasi: Nikola Golčič. k. k. Landsturmctappenbataiflon No. 1/420, Feldpost 487.« Z uradne klopi, morda tndi cd strani njenih prijateljev porečejo morda: Ali, za božjo voljo, saj živimo vendar v dolgi in strašni vojni; tu morajo vsi doprinašati žrtev za splošno dobro 1 Na to bi odgovoril jaz: Je-U moj narod kriv te vojne? jeli moj narod kriv na objestnem podaljševanju te pogubonosne borbe? Je-Ii ta vojna res le v kazen srbski državi, krivi na sarajevskem umorstvu, ali pa morda tudi ne krivi? Pravim namenoma tako, kajti zadnji list zgodovine tistega groznega umorstva še ni pisan. Marveč ni izključena možnost, da, zelo verjetno Je, da so mladostne morilske "roke v Sarajevu vodile druge nevidne sile, ki niso vladale v Belgradu. Ne, gospoda moja, ta usode polna vojna je nastala Iz drugih ro^logov; nje cilj ni povračilo na Srbiji, ki bl je mogla monarhija sama izvesti v par tednih. CiU te usodepolne vojne ie bil uničenje v kulturi visoko stoječega francoskega naroda in vseh slovanskih narodov, stremečih k novemu duševnemu svetu. Kot dokaz za to nam Je na razpolago cela literatura. Od t« u tržem te eno cvetka Iz prvih dni splošne mobilizacije v Nemčiji. V Berlina, na Dunaja, v Budimpešti, povsod so nekažnjeno razširjali najneverletneje ščuvalne pesmi In članke, ter so nemško prebivalstvo vapodbnSaH k vojni. Za kak cilj? »Leipziger lliu- strirte Zeitung« od dne 6. avgusta 1914. nam pripoveduje o teh vojnih ciljih. Pod naslovom .-Qer manenschlacht< se glasi sledeče: *Germanen-Tag! — Germanen-Nacht?! Was wird am Himmel dSmmern?! .. Der alte Donar ist ervvacht Und wiil sein \Veltrelch hammern! Gerrnanen-Tagl Und Slawen-Nacbt! Und Frankreich Tod lur Immerl All-Deutschlands gold* ne Scnnenprachi Gluht auf im ersten Schimmerl Mit Adlersflugeln strahlt voran Ein Kar-er stahlumflossen, Und hinter ihm Ist Mann fur Mann Ein Held aus Erz gegossenl... Millionen Sch\verter blitzen aufl Es donnern die Kanonen! Wie Bliicher sturmt und Bismarck d'raui Ihr brausenden Sch\vadronen!« Vidite, aospoda moja, celo pesmi ne morejo napraviti, ne da bi rabili kake tujke (čita)? >Schon einmnl eine Volkerschlacht Hat unser Volk geschlngen. Nun soli aus ew' ger Volkernachi Der deutsche Himmel tagen! Die Erde bebtl Der Himmel krachtl Das Meer treibt \Vrack und Trummerl... Germanen-Tag! — Und Slawen-Nacht! Und Frankreich Tod Itir Itntner!« Čestitam vsem tistim, ki slede temu programi* čestitam vsem tistim, ki so, našemu prebivalstvu tam doli od Triglava do Drine tekom te usodepolne vojne dali vzgojo, kakršnje bi ina morda dala stoletja rednega življenja! Država, ki se je tako pregrešila na našem narodu, naj ta živi kjerkoli; država, ki noče čuti in yideti naših tožb, naših trudov, našega trpljenja in naših žrtev: taka država ne zaslužuje na predlog, naj bl Jej Jaii življenske pogoje, naj bi jej dovolili državne potrebščine, »da« z naše strani! (Živahna pohvala) Hoja „nemška" vožnla o Celovec, Predvčerajšnjem ml je prišel v roke Izrezek i/ celovških »Freie Stimmen« od 20. prosinca t. 1. * člankom »Die Hetzslowenen wieder an der \r beit!«, kjer me napadajo radi obnašanja na že lezniški vožnji v Celovec. Sledeče poročilo sem spisal že takrat, takoj po vrnitvi, nisem pa utegni' prirediti ga za objavo. Obveščen pozneje o napadu v »Freie Stimmen«, sem hotel prel še njeg.-prečitatl. Vkljub zamudi se aktualnost mojega p< ročila žalibog ni zmanjšala. Ko sem 14. prosinca t. 1. zvečer na poti v Cc lovec, na prvo sejo Vojnokreditnega zavoda /a Južno vojno ozemlje, imel prestopiti v Podrožćici sem vprašal železničarja, kateri vlak Je za Celovec, in on mi ga je molče pokazal. Pri vlaku sem vprašal sprevodnika za prostor, zopet slovenski, z onim zaupanjem, ki smo ga Še ohranili napram nižjim, a žalibog še ne mogli dobiti napram viljim organom. Odpravil me je z nemško besedo k tovarišu. Ko sem tega nagovoril, ga Je bilo kaj čudno gledati. Nagnil se Je malo, zrl mimo mene nekoliko navzgor, pol pomilovaje pol prezirno, vzdignil obrvi ter rezko vprašal: »Zweite? Dritte?« Vztrajal sem pri slovenskem vprašanlu. »Versteh* nicht.« Poiskal sem prostor sam. Ker so bila vrata zaklenjena, sem se obrnil do onega prvega sprevodnika in ta mi Je odkleni! prehitevšt mojo prošnjo. Vstopajoč sem mu dejal, da so njihove nacijonalnopolitične demonstracije pač nepotrebne, naj se jih sramujejo; v odgovor Je nekaj rekel o Dienstsprache (službenem Jeziku). Ne bom navajal tu, niti v sledečem, vsega, kar sem odgovarjal tem in drugim železniškim uslužbencem, s katerih nazori o jezikovnih pravicah slovenskega potnika na koroških progah sem na tej poti imel nobenega zavidanja vredno srečo se seznaniti. Ko se je vlak odpeljal iz Podrožčice, se Je oglasil sprevodnik, da mu pokažem listek. Na nemški poziv sem slovenski vprašal, kaj Želi, In ko ml Je opomnil, da vendar razumem nemški, sem mu odgovoril nemški, da nimam povoda mu svoje jezikovno znanje stavljati na razpolago, marveč želim, da se poslužuje napram meni mojega, v deželi navadnega jezika, tembolj, ker so sprevodniki za občinstvo, ne pa občinstvo za nje Začel je obžalovati, da ne zna slovenski, da bl rad znal, in podobno. Odklonil sem daljnje prerekanje. Kmalu se je povrnil z vlakovodjo in opozarjal tega še vpričo mene, da vendar znam nemški, čemur sera seve pritrdi!, češ, morda znam nemški še bolje od njih dveh. Na koncu Je tudi vlakovodja odšel, ne da bi bil mogel vščipniti listek. V Bistrici pa me je počastila cela komisija: službujoči postajni uradnik z grozečerdečo kapo. vlakovodja in eden ali dva sprevodnika. Ista igra nemških in slovenskih vprašanj, a rdeča kapa je bila bolj temperamentna kakor v trdi službi in po višji starosti vendar že /lekoliko bolj streznjeni vlakovodja. Ko sem rdeči kapi omenil, da je, ne glede na dvojezičnost cele koroške dežele, vsaj ta proga bila priznana že z dvojezičnimi napisi za takšno, ki teče po slovenskem ozemlju, mi je rdeča kapa odgovorila: »Das hat sich alles aufge-hort!« in me v itajostrejšem tonu pozvala, naj Izstopim. Ta poziv se je ponovil tri — do štirikrat in celo stopnjeval do strašne grožnje, da se ne odpeljejo, dokler ne izstopim. Odgovoril sem rdeči kapi, da bodo oni odgovorni za posledice, če zamudim seio, sicer pa da se udam le sili. Zmagala je prevdanost vlakovodje. ki Je tiho prigovarjal rdeči kapi in le naročil, naj se stvar takoj nazna-nj v Celovec Tako sem se pripeljal do cilja in res radoveden, kakšna bo ?e celovška izdaj t velez-niške. -eve izključno prometnim interesom p«, sveč v i: sem "-e toliko obotavljal, da mu te postaju: ..'Jr;?: lahko srečal še med vrat! ku ja. Preiiiiavt' >c je — kavaliri — in zahtev I »Fartausueis«. ^Kaj Želite?« Magični besedi: Ce ju rečeš železniškemu uradniku na celovškem kolodvoru. ti izžlobodra popolnoma brezplačno celo preda van le o tem. da Je Celovec nem&ko mesto, in o podobnih zajemi jI vth stvareh. Ker se vkljub, njegovi zgovornosti nisva mogla zedinitl o posle-, dicah. ki naj Ju ima celovSko nemštvo za varno ▼ mojem žepu skriti Fahrtausweis. me Je gostoljubni gospod — kako žal mi Je. da cisem zapomnil imena! — povabil v urad. Sel Je preko tirov, men« pa, čigar Življe&Ie ie vendar za predstoječl slo- Stran IT. „EDTftua r- eter. 01 vesnl uradni čin bHo neobhodno potrebno, je sprevodnik spremil po boli vami poti. Tako le morda | moj vabitelj tudi imel časa zbrati svoje kolCS« in predrazestne koleginje za primeren sprejem. K«>j -ob vstopu sem začutil, da sem pričakovan. Dična j družba! Obstopili so me v širokem krogu. Vtlsnffa *e mi le v spomin črnooka, bistrogledna devojka pižje postavfce, a brhka, in prav, rekel bi, koraj-Sna. Stopicala je okoli mene. enkrat enemu, enkrat drugemu kolegi gledala Izza rame, z leve. z desne, vedno črni bistri očesci vprtl vame. Ljubek pogled, ko ne hI bilo iz tistih o<*esec žarelo neka! tako posebnega. Tud! krepki spol le bil zastopan 8 par ličnih eksemplarjev. Boli temni obrazi — vojni poročevalec bi skoraj rekel »fiirbige K5m-tner« — a ne grde. pač ostre poteze, žalibog nekoliko spačene — oečlm tako posebnltn. Navzočno Je bilo tudi oko postave — pozor na vlak! — redar. k/ le gotovo že mnogo videl na tem svetu in Je tako s strumno uradno dostojanstveno6tlo, vkljuh bridki cablii. tvoril mirno točko sredi so-pihaioče družbe, tako da sem gn gleda? s pravim »dopadanjem«. četudi mi Je tekom živahnega pogovora — vidiš. kake neumnosti lahko uhajajo v Živahnem pogovoru! — zagrozil z zaporom, pro- V Trstu, dne 24. februarja 1913 Slm. Verwahrungshaft. (Nevem, aH so celovški^skHi zadrug v Krminu, Marlanu In Crauglio, ako Sotlcajl tako dobri Juristi ali le tako vneti puristi, a mi te zagrozil arešt s tako komplicirano bese-Mo.) V legitimacijo sem predložil svoj potni Hst z jlieskromno željo, naj gospodje temeljito zapomnijo podobo in Ime. Moi vabitelj mi Je najpoprej, ko fsem ga spet razdražiJ z onim usodnim »Kaj želi-5e?«, začel vnovič razlagati svoje nazore o slo-rvenskih Jezikovnih pravicah na Koroškem; odgovoril sem mu. da Je stvar rešena v državnih te-meljnfh zakonih in da mJ torej ni treba modrosti njegovega *!ajbžumala«. Mož se Je Izpozabil do j tega. da mi je očital: »Also deutsch fahren — Ja, '.deutsch spreclien aber nicht!«, a je hitro odnehal, ';ko sem ga zavrnil kot uradnika državnih železnic, češ, čudim se tak! opombi, ko laz vsaj mislim, da *e v Avstriji vozimo samo avstrijsko. Nato me Je še enkrat prav slovesno pozval, da mu predložim Fahrtnusveis, Jaz sem mu še enkrat prav 'c-dločno izjavil, da sem pripravljen predložili lirrek na slovensko zahtevo; na tr> mi je spet on naznanil, Ja me ho Železnica terinla za dvojno voznTm In sicer najmanj od Jesenic, ker mora smatrati, da *em se vsaj odtod vozil brez listka, nakar sem ttu končno nz odgovoril. Če to store, store proti otemu prcsrtčaniu. k?r ne on. ne drurf ne bodo verleli, da sem se vozil brez listka. Hoteli so sicer 5e nefcal govoriti- a kakor sem jih moral že rrei iti od ner mestni h opazek na niihovo '•lu^bo m jim tudi h koncu reke' z vsem rotT-bmm -om, da ne maram gubiti časa ž ne jih sporočil v eni prihodnjih sej. Dalje se za oddelek za gozdarstvo pripravljajo v ministrstva za poljedelstvo norme v svrho uvedbe In izvedbe velikopotezne akcije. - V pojasnilo delokroga stavbenega oddelka bi naglašal. da ima ta oddelek Izvesti organizacijo vse stavbene službe v deželi, proučiti tozadevne tehnične operate. formulirati tehnične predloge za centralne oblasti in dajati potrebna navodila za dela, ki se Im^Jo Lzvesti. Poljedelskemu oddelku pripada naloga da pritegne v krog svojega delovanja poljedelstvo v najširšem pomenu besede, torci tudi svilarstvo, mlekarstvo, kletarstvo in planinstvo V zvezi s tem ml bodi §e dovođeno, da se spomnim zavoda za povspeševanje obrti v flori-cL K*kor se kaže zaželjivo, da bi ta zavod, ki Je v času mira mogočno vplival na vspešen razvoj obrti la Industrije, zopet začel t svojim delovanjem. vendar nI pričakovati tega za bližnjo bodočnost. ker treba šele pridobiti potrebne delavne moči, na novo nakupiti stroje in orodja ter popraviti stavbene naprave. Velikega rospodarskega pomena bi bilo, ako bi se skoraj zopet priče! obrat v delavnicah mizar- zavra tako s pouJa sem se obi In za bliži ves čas k: pol: .»Dsr chcn«, če3 sem se in ii !•: ishodu. Tc ie. dosti dasno n ne stoieče. neki eosuod uradnik, ki se le nai^nli nestrpnega, zaklical z-1 me-crr wo!!te halt eine b'lllge Fahrt mn-zastonj sem se Ivjte! voziti. Obrni! topil par korakov k onemi gospodu In l vso močjo svojih pljuč in z vsem prezirom, ki ml ga je vzbudil odurni prizor, zaklical: »Frec'iheit!« — !n pri tem le ostalo. Za voznino me niso terjali do danes. Morda sem rekel premalo In gotovo na prejiizek naslov. Celovškim »Slobodnim glasom« In vsem, ki se ujemajo ž nji-pii, pa: »Quando la superbia galoppa, la vergogna le s'ede in groppa«. Dr. Josip W i H a n. bi se ustanovila velika mizarska delavnica v Gorici, In zopet oživila ražpuščeua mizarska zadruga v Solkanu, ker bi se • tem rodbinam v krajih frontne črte, k! so Izgubile svofe Imetje po uničenju aH po raznosu, nudila možnost da si nabavijo novo potiištvo in da se morejo povrniti ▼ domovino. Ravnatelj zavoda za povspeševanje obrt!. Inženir Pepso, Je že stavil c. kr. ministrstvu za Javna dela predloge o vsem kompleksu nalog. prihajajočih v vpoStev, radi Česar se moremo nadejati, da tudi na polju obrtnega delovanja pride kmalu Izpremeniha k boljšemu. Ali Je akcijo v povspeševanje obrti Izvesti v okvirju normalnega delovanja za povspeševanje obrti, aH pa kot Izredno, v tesni zvezi z akcijo za vspostavo: o tem imajo pristojni ceutrslnl uradi $ele odločiti. X sodelovanju v oddelkih bodo poleg uradnikov politične službe In drugih državnih oblasti pri-teaneni tudi oreanl avtonomne uprave In v slučaju potrebe d-uje urimerne strokovne vešče osebe. posebno kot zastopniki lepih umetnosti. Kot izvrševalcu stavbeni organ so se pri političnih okrarnih oblasti ustanovile stavbene ekspoziture. In sicer: v Oorici za mesto in okolico; v Gradiški za poetični okraj Gradiška; v F? on k ah za j občine Ronkf. ^rlce, Soleschfano, Vermegliano. i Foigliano iti Turriaco; v Tržiču za občine Tržič, j Dobrdcb. Devin, S. Canciano in za okraj Cervi-nji^ii, in njan- v Komnu za obiine na Krasu; v Prvačini za- občine Volč'adraga, Vogrsko. Renče in Dorn-berg: v Tolminu za občine Tolmin. Sv. Lucija. Vrlče. LibuAnje in Kobarid. Kot nadaljen sedež stavbene ekspoziture je določen Dovec in se ustanovi. čim bodo stavbeni uradniki, ki imajo biti nameščeni, opro'čenl vojaške službe. Ske In Jugoslovanske deklaracije ter načela samoodločbe narodov. Demokratski pokret na Ogrskem je še slaboten. Vendar pride tira tudi zanje. Vojn? traja dalje, svetovno pomanjkanje, ki ga oni še ne čutijo, se Jim bliža, na znotraj pa morajo tlačani sami s smelo roko podirati plotove. NaSa naloga je, vzbuditi in vzbuniti ves narod jugoslovanski v smislu jedinstva, v znamenju čiste samoodločbe za našo jugoslovansko suvereno državo, kakor je to zahteval Jugoslovanski klub v imenu celega jugoslovanskega naroda v svoji poslanici Czerninu z ve narocr.c vzgoje, svoje skrbi in ljubezni do na-roda. kot dokaj svoje zvestobe In vdanosti do svetinjo, ki jc narodu našemu najviša, do sv. vere, in slednjič kot dokaz, da so le oni dovršeni — karakterji! Človek res ne more razumeti, kako se je mogla ravno v našem poštenem slovenskem narodu, tako zdravem v svojem jedru, vgnezditi taka političnn perverznost, taka hinavska drznost, Uka moralična propalost, ki tira v blato najsvetle-ie ideiale. najplemeniteja čutstva. na)v«višeneja svojstva (brez katerih ne more biti poltenega na- dne 31 januarja L L - Brošuro, ki (vkljub nekim j roJa). H ki se še ponaša, da so le nositelji take belim lisam) jasno osvetljuje velike zapreke. Je Izredno Instruktivna in tvori vreden del mlade literature Jugoslovanske. Tržaški Jugoslovani jo bodo oduševljeno čitali In črpali iz nje zavest, da trebamo vsi železne volje In Jasnih ciljev. K položaju v Rusiji. »Sfldslavische Rundscahu«, organ za interese Hrvatov, Srbov In Slovencev, ki ga Je hrvatska vlada pred kratkim ustavila — nov madež hrv. srbske koalicije — piše v 7. štev. dne 3. febr. 1918 v članku »Zur Lage in Kroatien* sledeče: »Močneje nas oklepajo okovi ko kdaj popre!. Na Icrvavih valovih prihaja svoboda v Evropo. Vzhod, pravlr luči se zvija v najstrašnejših porodnih bolečinah, katerih trepetanje gigantsko narašča. Divje divja bol po ruskih zemljah. Vsi stoje proti vsem. In ml pametni, vse nadkrtljujočl zahodnikf gledamo t}e s smehljajem, ki izraža malo zaničevanja in veliko pomilovanja in se veselimo ob visoko letečih frazah (4 vrste zapfeniene). Rusi se ne bore proti Rusom, ampak svobodoljubne mase za svobodo. Vzrok, da nam ta brezumna zmešnjava zakriva prav! smisel tega boja, tiči v tem, ker stojimo pod pritiskom nemškega duha. to Je, mišljenja, prilagodeoega matematičnim pravilom in sistemom. (3 vrste zaplenjene). Nam, otrokom germanskega duha, se zdi to, kar se dogaja v Rusiji, blaznost A v tej blaznosti Je sistem, samo da ni to nam edino znani nemški sistem omejenega čuvstvovanja in nehanja v meiah fUo- poic arjer.ost| — dobro vzgojeni, pravi značaji la edini poklicani voditelji naroda! Človeku je hudo. peče ga v dušo. ko vidi te Izrastke na sicer zdravem življenju naroda; ali plaši nas ne več. ko vidimo. kako \es naš narod na maniiestanten In ta Izdr.'Ice poiczeu način posvedočuje svoie pošte-nie. svole moralično zdravje, svojo politično zrelost, svi le razumevanje za pogoje srečnega življenja: soglasno odklanjajoč tiste'»voditelje« in otv-šolajoč rtMhovo Izdajstvo, njihovo rabuto v službi tutinstva v časih, ko je strnfenje vseh vrst vprašanje naše bodočnosti, naše svobode, zagotovtrve narodove samoodločbe. Na| !e tirajo dalje svok hiiiavsivo. naj le potvarjajo dejstva, naj le skušajo latemnjevati resnico In slaviti svojo — pokvarjenost: nič lim ne bo koristilo, ker narod le odpr! oči. In vse. kar Je v nJem poštenega. Hh že sodi in izreka určevalno sodbo nad nitmi. Na| -r vrle Judeže v o delo, uživajo Judeževo plačilo fn varajo svoje gospodarje, zavajajoč Jih v mnenje, da imajo ti — karakterji Se pravico govoriti v imena narodi — resnica pa Je vendar le ta, da te pravice nimzjo večl »Dovršeni karakterji« so že, aH taki. kaker lih žele v našem narodu — njegov! sovražniki. Minuli so časi. ko je prikrito izdajstvo mog o rrzl rajati moč in slabiti odporno silo naroda — prišli so časi dela vseh poštenih sinov rarorta v sklenjenih vrstah. • ko morelo »ka-rakterji« le od strani Še metati v te vrste karne- zofičnih paragrafov, ampak to je sistem naravnega nje svojih — klevet, imeli smo nainevarneie so-razvoja. ki vse izločuje, ker ne spada v njen tek. j vražnike v taboru naroda samega. Dobri genij le Za oUnooo GcrlfRe. Referat namestništvenega svetnika R e b e k a aa prvi seji »Deželnega sosveta za obnovo pokoeže-ne grofije Goriško-Gradlšcausko«, Prvi deL Važen pogoj za srečno rešitev vprašanja, kako aaj se v razrušenih ozemljih Gorice in Gradiške vspostavi gospodarsko stanje, kakor Je bilo pred Izbruhom vojne, le posebna služba za vzpostavitev. ki je} bo organizacija podrejena tudi sodelovanju udeleženega prebivalstva. Ka]tl, silni obseg naloge zahteva pritegnitev številnih kategorij strokovnlakov; zahteva pa tudi, da se pripravi ln vzdrži tesno priključenje prebivalstva, da pričelo oblast: v položaj, da na eni strani izpoznajo njega želje, na drugI pa. da informirajo prebivalstvo o ukrenlenih odredbah, ali onih, ki se imajo ukreniti, kakor tudi o vsakočasnem stanja del da se, kolikor Je le možno, izognemo nespora-zumljenj in krivih sodb, ki bi mogle razširjati vznemirjanje in škodljivo upliva« ca delovanje oblast!. Temu primerno Je vlada s tem, da te Izdala »Temeljna vodila za gospodarsko vzpostavo po-knežene grofije Goriško - Gradiščanske«, podala vzpostavitvenl akciji vsebino ln smer. Ta »te-jneljna vodila« pa ne tvorijo nikakega nepremakljivega pravila, marveč se imajo v bodoče izpopolnjevati po nabranih Izkustvih ln tzpoznanl poti ebl. Temelinega pomena Je določba, da se Ima obnova Gorice In Gradiške vršiti pod vodstvom ministrstva za javra dela s pomočjo državnih sredstev po primorskem namestništvn ob soudeležbi avtonomne deželne uprave, s čemer pa ni dotak-nena pristojnost državnih in avtonomnih oblasti, urejena po zakonitih predpisih. Vse stvaTi se bodo razpravljale v oddelkih in obstoje za sedaj: stavbeni oddelek, oddelek za poljedelstvo ln oddelek za stvari administrativne naravi. Razun teh oddelkov se pripravlja oddelek za obrt. industrijo in trgovino in si namestništvo pridržuje. da poda deželnemu sosvetu o tem podrob- p o n i i s T F v — V Rusiji se bore ljudstva in posamezniki za svobodo volje; t. 1. za pojm. ki Je zoieneem nemške kulture popolnoma nerazumljiv, ker ie — slovanski! Da prve razvojne stopnje takega boja morajo dovesti do zmešnjav, je le prenaravno, kajti vsi voditelji tega boia so se z mir;mi izjemami Izšolali v Nem'ki Rusiji, v Nemčiji in ravno-tako nemški Avstriji! Ko mislimo, da se bore Rusi proti Rusom, se bore Rusi le sami s seboj, ali bo-j he rečeno, ž vcepljenimi, tujimi, neruskimi elementi vezanega mišljenja. Ru?ka revolucijaf je revolucija ; duha. ki se bi:e proti (zaplenjeno) strolu. To | j imejmo pred očmi in ne bomo gledali na Rusijo s( pomilovalnim zanfčevaniem, ampak s spoštovd-1 njem in občudovanjem. Razni izrastki revolucije: korupcija, nasilnosti, podkupovanja so le popolnoma zunanje prikazni, k! spremljajo to g-t^ntsko botbo. so le nujna posledica dosedanjega (zaplenjeno) sistema v Rusiji, ki ga n! mogoče izločiti naen- hotel. da so sami zbežali In se izdali. Zrel In zdrav narod ne veruje uskokom, ampuk gleda, nanje le 3 prezirem ...! Haretfta c. kr. primorskega namestništvi. Izdana 7Z. februarja 101 št 129S/60-15 tičoč? se iivrj. njeva-nja stanovanj v mestu Trstu In okolici. § 1. !z raz'ozov Javnega miru se sporszu'rmo s C. kr primorskim višjim Je/elnim sodiščem 2-4. avru- potrkU pogodbeni ali zakoniti prem« valni roki za najeta stanovanja pod.ilj?u;ejo ?4. majnika !9!S, kolikor gre za stun< nja. iRPiaaj« iMiia tmSm štela dn&ovsika M IMm (Tnterpelsclja poslancev dr. Korošca, dr. Laglnfo Spinčlča In tovarišev radi preganjanja Istrskega deželnega odbornika Ante AndrljčIĆaJ Ob Izbruhu vojne so tekmovale med sebo) civilne in vojaške oblasti na vsem jugu In tako (udi v Primorju v boju proti Jugoslovanom. Da opia-ŠIJo ljudstvo, so prijemali voditelje, ne da bi se delala kaka razlika, ali so ti poslanci ali ne. V Istri so posebno preganjali duhovščino, ki Je v tel deželi glavna opora narodne mislL Italijani v istrskih obrežnih mestih niso storili ničesar, da bi uveljavili »vol eventualni vpliv v korist preganjanih. marveč to is 'narodnega sovraštva te pomagali. Dne 38. Julija 1914. le sklical okrajni glavar v Poreča Mels-CoHoredo v svoj urad deželnega odbornika Ante Andrijčiča In nm le prepovedal, odstraniti se Iz Poreča. Ta odredba napram deželnemu odborniku, ki Je imel zlasti v vojnem času goliti intenzivno občevanje s svojlmf mandati, je bila surova razžalitev jugoslovanskega prebivalstva v Istri, ne giede na to, da omejitev svobode že sama na sebi tvori dejansko stanje zločina. — Drugi dan Je poklical okrajni glavar gospoda Andrijčiča zopet k sebi, dal pa ga Je že pri vhodu aretirati po orožniškem stralmojstru Slavcu. V spremstvu dveh orožnikov Je bil Andrijčić ukrcan in odpeljan v Trst. To dokazuje, da okrajni glavar ne le da ni predpisal orožnikom dostojnega obnašanja, marveč nasprotno, da je predstojnik orožnika temu ukazal posebno poniževalne varnostne odredbe. Na pomolu v Trstu je tržaški mob sprejel transport in je hotel Župnika deiansko napasti. Gospod Andrljčič se Je rešil v neki voz pred nahujskano množico. Po mučni preiskavi je bil deželni odbornik, bolehen. starejši gospod, spravljen v podzemsko osamljeno celico, kjer je moral ostati na smrdeči slamnjačl ob najslabši prehrani brez kadenia ali kakega priboljška do 12. avgusta. Ta dan zvečer Je bil alarm in z eskorto, ki bi bila zadoščala za tisoč ljudi, so prepeljali gosp. An-driičiča z drugimi tovariši iz raznih tržaških zaporov na državni kolodvor in od tam v stari, za rake svrhe prav rfč prirejeni grad v Rihemberku na Goriškem. Postopanje ž njim le bilo najnespo-dobnejše. Posebno so Imeli piko na Andrijčiča. ker je prolos oficirju In spremljevalnemu moštvu natvezel bajko, da Je hotel Andrijčič v Pulju zastrupiti vodnjake s bakcili kolere. Dva dni pozneje je bil Andrijčič z drugimi pripeljan na ljubljanski grad. kjer Je moralo 40—60 oseb ležati v eni sobi na mokri slami. Zbolel je In spravili so ga v takozvano bolnico ua gradu. Sele 22. oktobra 1914. le bi! Andrijčič Izpuščea, ne da M mu bili mogli očitati kako nekorektno dejanje. Komaj se te vrnit deželni odbornik ▼ Poreč, ga |e okrajni glavar konfiniral sopet aa to mesta Odredil |e. da Andrijčič bo sme posečati poreškega političnega okraja. To očitno samovoljno odredbo k vzdržal okrajni glavar do 19t6. AH preganjanje gosp. Andrijčiča s tem §e nI bilo končana Začetkom 1917. mu Je bilo ukazano s strani okrajnega glavarstva oa Krku, zapustiti kral Pnnat, kamor se le bil med tem preselil, ln odpeljal se na Dunaj. Tam Je moral ostati gospod Andrijčič do 13. Julija 1917. Zakaj se Je odredilo vse te, čakal se le napravilo toliko gorja velezaslužnemn Ante AndriJčIču In se mu Je Škodovalo na zdravju In materijalno, tega si- dejansko ne moremo razlagati drugače, kakor da se Je hotelo la hudobije ponižati Jugoslovansko Undstvo in Je kaznovati za ta 'da Je ostalo zvesto svojemu narodu, ▼ Istri živeč ob najrevnejših razmerah. Vprašamo skupno vlado, rti hoče sporočiti vzrok preganjanja deželnega odbornika Andrijčiča. Kako se strinja njeno postopanje s samo po sebi umljtvim varstvom, k! pripada deželnemu odborniku kot zastopnika ljudstva, al! hoče dati gospodu Andrijčiču polno zadoščenje?__ Razne pelltKne vesti. Samoodločba oamdov aa Madlart. V Zagrebu le te dni Izišla brošura pod gorenjim naslovom, ki j »o Je napisal .Jugoslaven !x Ugarske«. Vrli ta po- ------------- zna valeč prilik ali bolje neprilik, v katerih žive s!ovenskl izdajice, odpadniki in uskokl nvel.avliajo j naši in bratski ljudie pod svetoštefaflsko krono, j $voje žc]c2no čelo s tem, da označalo kot po-opisuie na kratkih 40 straneh lepe ekavske hr- sebno čednost vse zločine, ki Jih zaereš*!o! Po- imovitc (rtjcča črta) uo 30 vin. vagine, izredno lepo razumljive za vsakega Slo- sebno ttz1li da so v velikem času določanja naše SI HO ZELIŠČE, venca, kako ie madjarsko mišljenje med vojna j ndrcM?re bodočnosti pobegnil! Iz narodnih vrst; d* | 1Q dkjt ,nhrza j>o K 10'— kg: za manj Da podam na kratko njegovo Jedrnato opisovan?«: j meče|0 Kamenje v sklenjene narodne vrste; da se |jnovite sloK; u rUcic precrtano izkaznico za ii-Madjari se niso še Izpremenill, niti toliko, ko naši j EavTatTin zaletaio združenim boriteliem v hrhet. ^^ ^ K k(, Nemci Se vedno so zapreka miru i na znotraj.: ohrekB;ca in ovajajoč Jih navzgor: da <;e še pona- MARMELADA. Tiszov duh vlada. Njihova naloga Je, madiarstvo j s svcjimi pozivi k denuncijanstvu na škodo ^ ^ mdrmcldJe po K 416 kg. 1 vzdržavati silom. Supremacija v Ogrski nad na- ,R n<^rcčo lastnih bratov in njihovih družin !n v CIKORIJA. i drugih narodov naj lim daje 1JO<|lier., sovrainenin nam drugorodnemu svetu, j ^ cl!tot,je na osebo In teden po K 9**0; ra trdnost na znotraj, ua tej potvorienl podlagi hočejo tcr ^v^.nim nam zistemom. — da hočejo vse to * *-----* ocnačaii kot dokaz politične bistrovidnosti, kot dikaz rrave nacijonalne politike, kot dokaz pra- s; Ce-do za katera stanarina ne znaša nad 1500 krou. § 2. V tel dobi le treba za vse Izprem-rrbe v ! 1, omenjenth stanovanj oblastvene privolitve, katero krat, posledica absolutizma, ki le skozi generacije j podeljuje v Trstu c. kr. redarstveno ravnateljstvo, zastrupljal značaje. Poslušajmo le natanko v to j To privoljenje se Izda ,lzvzem -l slučalev. v ka-zmes glasov ruske revolucije, v morje disonanc in j terih so se najemniki In hišni lastniki aH upravl-kakofani. in slišali bomo kmalu, da Ime simfonija , teljl pogodili, le tedaj če gre za Izvedbo sodno do- vse preglasuje: visoka pesem svobode In samo-odločevalne pravice posameznika in naroda! Krepak odgovor Izdajlcam v velikih časih. Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« — to proslulo glasilo podajačev sovražnikom naše narodne bodočnosti _ (e pisal te dni, da so v Jugoslovanski struji v glavnem le nedovršeni karakterji — mladost, ki še nI povsem vzgojena ne narodno, ne verski; od starejiii pa tisti, U niso imeli nikdar nikake narodne vzgoje, ki so s svojo prošlostjo dokazali, da ne čutijo ne hrvatski, ne verski, da Jim hrvatstvo in vera nista nikdar pTešla v srca; in slednjič ljudje, ki hočejo Javno delovati, k! pa Jih na Javnem delu tako zaslepHa mržnja, da Jim Je osebno razpoloženje glavni faktor, ki določa njihovo delo. Na ta drzna natolcevanja !n kletve v sarajevskem glasilu narodnega Izdajstva v velikem času, ko se odloča bodočnost Jugoslovanov v monarhill, odgovarja »Hrvatska Država«: »Ako bi mi prodajali pšenico gladni Dalmaciji po 9 kron kilo (neka! besed zaplenjenih), potem bi bili dovršeni karakterji in _ versko vzgojeni. Ko bi mi zahtevali condo- mlninm Madjarov fn Nemcev nad nami; In ako bi mi Slovence in Istro prepuščali Nemcem (kar Je storil »Hrvatski Dnevnik«. Izključujoč Slovence In — njegove bodoče »Velike Hrvatske«), voljene, prisflne izpraznitve v naslednjih slučajih. a) V slučaiu zamudbe najemnika, v plačevanju najemnine. Če Je c. kr. redarstveno ravnateljstvo na podlag! doprinesenlh dokazov >n morebitnih na-daljnlh poizvedb ugotovilo plačilno zmožnost najemnika. ali h) v slučaju, da se najeta stvar znatno škodljiva rabi (| 1118 o. d. *.). » 3. Proti odloku c. kr. redarstvenega ravnateljstva, ki se mora strankam pismeno vročiti, se aiore tekom 14 dni, računano od dneva, ki »ledi doevu dosta vit ve. vtožltl pritožba po c. kr. redarstva, nem ravnateljstvu na c. kr. namestnišKo v Trstn, ki razsoja na to. zasipavši mestni «Mjemniasko-posredovaini urad. 5 4. * Ta naredba stopa v veljavo z dnevom razglasitve. Trst dne 22. februarja 101«. C. kr namestnfz: __ dr. baron Prlcs-Skeue KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 25. febr. do 2. marca. (17. razde Istro iz potem bi bili tudi ml nacijonalno vzgoleni! Ker pa _ , „ . . ^ ljudje zahtevajo povsod brezpogojno svobo- Qevanje) se bodo mogla ^ protf pre^.pnkrju^tt^ do in ujedinjenje — zato nismo karakterji, nismo verniki, nismo Hrvatje! In taki ljudie bi hoteli biti voditelji hrv atskega naroda I« — Frankovci so pač povsod enaki! Analogija med hrvatskim^ In slo- vilke 17 izka*t ice ra živila dobiti naslednja živila In dru ti predmeti aprovlzacijske komisije m sicer na osebo in teden: . KORUZNA" MOKA. venskimi frankovci Je očita, pada v oči. Tudi naši j* kg koruzne moke P° K t — kg - - - JAJCA. I Jaice na osebo in teden po 50 vin.; za mani Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lestteur. — Poštenjak ste Zaupam vam. kakor zaupam Sergeiu, toda vendar se strašim onega, kar stm povedala in obljubila, kajti... Hotel jo ie prekiniti, toda nadaljevala Je, po-lasniujoč mu hrezmeino odgovornost, ki Jo le vzela nase, in mu je razkrila pomisleke in občutke, katerih ne bi b>l zaupal tej jekleni naravi Izpremenil se je celo njen glas; neka nežna malo-srčnost je zvenela iz njenih besedi in oči so 11 postale vlažne. A. ko se ie raztrgal oblak hladne navdušenosti, v katerega se >e običajno zavijala. Je tiila vsa žena. vsa Slovanka! Bila je pristna hči svojega plemena, navdajana po najdrznejših upih. Vzporedno s tem oa je čutila mržnjo, gorečo mrž-nio proti močnim, ki zlorabljajo svojo oblast mržnjo proti sitim razkošnikom In zanIČevanie proti onim. ki se ne povzdigajo više zaradi večnega nezadovoljevanja svojih ieHa. Pomirjen v svoji duši se je Hubert poslovil od nje. vprašujoč se, kot ie aekdai vprašal Pilat Krista: — Kje pa je resnica? ^ Bil le novemberskl večer. * Na sivi tlak in na gole travnate lefie «ve«me de Boi s le skozi golo drevesoo vejevje prodiral tirok pramen svetlobe la tvoril daleč viden, velik otok v temini. Električne obločnlce Miranove palače so prav tako razkošno razsvetljevale vnanjost kot no-notranjost ogromne hiše. Umetna, mesečini podobna luč Je razlivala svoje žarke po vrtu. stopnišču, veži in poigravala po zelenju in cvetju v cvetiič-njaku. Družabne prostore in veliko obednico pa po neizkončni nežnosti, in potem zopet smrtno ------ trudna. Čutila je brezkončno sočutje za bridkosti | Je razsvetljevala živejša In topleje luč stoterih ii v ljenja in neko tajno nagnjenje k smrtL Sebič-, voščenih sveč. rarpo^eni^hjsep^so± bilo v uiej niti sledu: njeno srce Je utrl- " "*"* * " «« vse Človeštvo in čutila je vso njegovo bcL nosii ni bilo v uiej niti sledu: njeno src. je utrl-, V pritličju in v prve««' ^ __ I. lokna v celo ona« ki so bila deloma zastrta l - s čipkastimi ta baržunastim! zastori. PIsapa o-kenska stekla v knjižnici so se lesketala kot res. bini safiri ln smaragdi. Ljudje, ki Hh v tem času ui bilo veliko na ulici v tem mestnem predelu, so postala« na pločniku na drug! stran! ul»ce. nasproti širokim, odprtim vratom. V abogih tru^ nih. v svitu električne luči tako bednih in bledih obrazih so žarele velike oči od poželenja zroc mimogrede to komaj sluteno krasoto. Skozi okna so se videle slike na stropa, skupine cvetočega rastlinja in lesksetajoči se okviri temnih slik. ^a ogromnimi okni v veži je ivigala semtertja cela kopa livriranih služabnikov, dočim pa sta zuna, pred vbodom dva lovca, vojaški se držeč, čakala vozov. In vendar le Mlo Isl* poUosmih,... vsekakor le Slo za dinč. Tapetnikl, ki so prišli iz Hlače. » vali radovednežem, da se bo vršil din* z nato sledečim velikim sprejemom I« koncertom. Postavili da so oder, na katerem bo baje pela Patti — Pričakujejo tudi ruskega poslanika. — so dejali Ob teh besedah «• tzpreleteta radostna radoved-tresočlh liudL , Jcga M mi videli manj Imovite (izkaznica z rdečo črto) po K 4'SO; ljs kg 60 vin. SOL. H kg soli na osebo In teden po 28 vin. kg. wld, r ^r r.^ \ m„ ^ Mtn po 53 ,tB. Uter. ta ^JZ rU »a Da I Pos««,,, ^azn.c xa iavne ^nie U, tudi nam Parižanom" ka| zaslužka... ti so še ne- I imajo tokrat pravico do kisa. kaj vredni... Živela Rusija I... In ti delavci, poulični pobaHnl In reveži, ki bi bili zaradi kake veselice v Faubourgu Saint-Cermain mrmrali: »Prava STamota je. če drugi ljudje skoraj poginjajo za lakotio in mrazom 1... Doli S kapitalisti in nadutimi bogatini, doli s plemenitaSko sodrgol«... so se navduševali tu ob tujskem bogastvu in besedi »Rusi«. Pred tem čudnim navdušenjem za inozemstvo se «- razblinila ona zagrižena, neizkoreninljfva zavist, kt napada drugače nesrečnike v očigled ljudi, ki jim je sreča milelSa. Z radostnimi vzkliki so sprejeli prvi voz, ker so mislili vsled nekoliko v oči zbadaioče. tuie livreje, da se Je pripeljal v njej poslanik. Nato Je pridrdral drug. preprost voz, čigar koči-Jaž ie imel na klobuku trobarvno kokardo... ljudstvo se Je norčevalo in rogaJo, kaj-J samo francoski mimster. Prispela ie potem majhna kočija, ki Je v brzem dira pri v azila pred vhod. , lil (Pride lej. I svinjine. SIROVO MASLO. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne Izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 25. lebr. do 3. marca 1918. se more dobiti tekom tega razdeljevanja, obenem z nakupom drugih živil, v vseh prodajalrlcah kjer se prodajalo živila apro-vizacijske komisije 6 dkg sirovega masla na osebo po K 22'— kg. Cena za manj Imovite sloje (izkaznice z rdečo Črto) po Kltf—kg. 4)ODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo telko delo ter Imaio zato pravico do dodatne Izkaznice i* kruh in do dodatne Izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovanimi s črko S. dobe proti iz-očitvi od^ rezkov te poslednie izkaznice, veljavnih za .as od marca dodatno izkaznico štev. » do vStete sobote 9. marca« t. oOičamm prodajalnah dobiti po 3 dkg sUmae. 'KAZNICE ZA SVINJINO. RazdeiievuiO m bodo lakiran e it. 45 za ] 25. febr. do 3. bil je ter morejo nanjo , dne 24. februarja 1918. .EDINOST* Rev. 51 Stran ITT. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. ie se i/kaznice §t 27 za nakup govedine. SVEZE SVINJSKO MESO. _ V torek, 26. t. m. se prične prodaja svežega »vinjskega mesa proti izročitvi izkaznice št. 4-1. Svinjina se bo prodajala v vseh mesnicah. Ime-»tclji izkaznic št. I A. B, C. D in E jo zamo-rejo dobiti 26. t. m„ imejitelji izkaznic št. 2 A. B. C, D in E v sredo. 27. t. m. in imejitelji Izkaznic it. 3 A, B, C, D in E v četrtek 28. t. m. Stranke, ki bi iz veljavnega vzroka ne mogle kupiti svi njine njim določenega dne, jo zamorejo kupiti izjemoma v soboto 2. marca. Vsaka oseba dobi na Izkaznico 5t. 44 10 dkg svežega svinjskega mesa po K 12 kg, za manj imovite (izkaznica z rdečo črto) po K 6 kg. REDiLNA MOKA IN KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. I zavoj redilne rrtofce (250 g) po K 1 zavoj in kondenzirano mleko po K 3*30 škatlja. Tekom tega razdeljevanja se preščipne št. IV. rumenih izkaz-uic za otroke (2 škatlji kondenziranega mleka) in št. IL sivih izkaznic za starce in bolnike (1 škatlja kondenziranega mleka) veljavnih za februar In mare. Lastniki Izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do enega zavoja redilne moke, proti preščipnjenju 5t IV. (izkaznice za naravno mleko). PETROLEJ. Na Izkaznice št. 20 za petrolej se bo zamogel dobiti petrolej od 25. t m. do 2. marca v prodajalnah s sodimi števili (2, 4. 6, itd.). Tudi prodajalne z lihimi števili (1, 3. 5, Itd.), ki Imajo Še petrolej v zalogi, ga morajo prodat! na Izkaznice št. 20. Na \ sako Izkaznico se dobi K 1 petroleja po 56 vin. 1. KROMPIR. Izkaznice it 45 s št. 1 v rdeči barvi na zadnji strani, za 1 kg krompirja, so veljavne do pondelj- ka 25. t. m ; izkaznice št. 46 s št. 2 v črni barvi na Radnji strani, ki se razdele tekom tega razdeljevanja, pa bodo veliavue do 4. marca. — Krompir na He izkaznice se more dobiti samo na trg'h: Ponte-rosso, Legna, Barriera vecchia, Giuliani in Peru-fcino. VŽIGALICE. 1 škafija švedskih vžigalic; na eno izkaznico za živila se zamore dobiti največ 6 škatelj. Prodaja kur'm. Oglje. 10 kg ca rdeče izkaznice. Sv. Vid: 5t. 1564—1735 (ob. Št 6) in št. 1—7° (ob. 't. 71 25. 11. ul. Mcnrfort 6. (cena 84 vin. kg). — Stara mitnica: št. 3523—3822 (ob. Št. fi> 25. IL nI. Acciue (cena 80 vin. kg). — Kiađin: št JM1 —300 (ob št. 5J. 25. II. ul. Molin srande 20 i'ceiia S4 vin. kg). Premog (fnssile). 20 !:g na modre Izkaznice. Staro mesto: St 301—390 (ob. št. 21) fn štev. jI—133 (ob št. 22) 25. IL ul. Mura 12 (cena l K jp9 vin. za 10 kg). — Slara mitnica: St. 862—017 {ob. št. 24) 26. II. ul L. Ricci 4. 5t. 91S-1167 (cb. št. 24) 26. IL ul. Acque 20. (cena 1 K 39 vin. za 10 kg). — Kolonia; št. 1—152 (ob. šL 19) 25. II. ul. Cologna 2. (cena 1 K 59 vin. za 10 kg}. Domi^ ves^S. Šolska refekclja* Danes naj se z živilsko izkaznico z rdečo črto in izkaznico za vojne kuhinje ali ubožnice prijavijo učenci, pripadajoči Jedilnicam v uL Parini (šnlsko poslopje) In uL Vespucci (šolsko poslopje), da dobe novo Izkaznico za šolsko re-lekcijo. Prosek za jugoslovansko deklaracijo. Vsa narodna in gospodarska društva so sklenila pri se-stanku dne 21. t m., da se tudi Prosek,oglasi fn pridruži klicu po JugoslaviJL Izvolil se ie »Krekov odbor«, katerega naloga bo, nabirati prispevke za socijalne, gospodarske in kulturne ustanove v pospeševanje in razšlrjevanje jugoslovanske Ideje. — Prosek Izjavlja: Klanjamo se spomina velikega Jugoslovana dr. J. Ev. Kreka, podpisujemo z največjim navdušenjem, odobravanjem In zadoščenjem majnlško deklaracijo, ki stremi za združenjem vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v samostojno državo pod iezlom habsburške hiše, pozdravljamo z globoko hvaležnostjo, občudovanjem in popolnim soglašanjem požrtvovalno, nesebično In res vztrajno delovanje Jugoslovanskega kluba, za katerim stojimo vsi kot en moi do izvo-jevanja svobodne Jugoslovanske države — države ujedinjenih Slovencev. Hrvatov in Srbov. Alefc-sander Mar te Jane. župnik, predsednik, K. Cibič. J. Furlan, za pevsko dr. »Hajdrih«, Iv. Kocbek, JuIIJ Luxa. za društvo Sokol. Dragi Starec, za Posojilnico in hranilnico, »Oodbeno društvo« in Olepševalno društvo, Anton Plrjevec. za Dramatični klub, Briščik Ivan. Štrukelj Just. za Gospodarsko društvo. Sergej Gorinp. A. Dolenc, za Zavarovalnico goveie živine. Bukavec Andrej, Jakob Furlan, za Arimatejsko društvo. Poziv! Vse žene vpokllcancev lz Javnih skladišč so naprošene. da se jutri, v ponedeljek ob 9 uri v niih interesu snidejo na trgu pred lužnim kolodvorom, od koder odidejo v svobodno luko. kjer se v njih imenu predstavi deputacija ravnatelju skladišč. One goTcoke c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici, ki so v šolskem letu 1914/15 uživale državno podporo. so vabljene, da najpozneje do 3. marca L L naznanijo svoje naslove Ravnateljstvu c. kr. goriškega ženskega učiteljišča začasno Brno, I., poŠt. prihr. 44 Odbor CM podružnice za šentvldsko okrožje bo imel svojo sejo jutri v ponedeliek ob 7H uri zvečer v prostorih zadružne gostilne v ulici Lazza-retto vecchio. Goriške šole. Starši se že zdaj zanimajo, kaj bo z g-jriškiini šolami v prihodnjem šolskem letu. Radi bi vedeli, atf se otvorijo gimnazija in obe Učiteljišči. Na to vprašanje bi bilo zdaj težko odgovoriti, t».er nihče ne ve, kako bo napredovalo obnovitveno delo. s katerim Je spojena vrnitev beguncev. Vsekako pa je nujno potrebno, da se ukrene vse. da se ti zavodi kmalu povrnejo v Gorico. Čudno pa je. da se ne otvori v Gorici slovenska ljudska šota. Goriška občina vzdržuje 2 slovenski ljudski šoli. enorazredno na Ajševici in štirirazredno v Podturnu. Podturnsko šolo so Slovenci radi oddaljenosti in slabih prostov pred vojno bojkotirali. Vsi napori, da bi magistrat premestil to šolo v boljše prostore, v sredino mesta, so bili brezuspešni. Zdaj so se razmere iz^reme-nile. Dr. Venier in drugI načelni nasprotniki slovenskega šolstva ne vladajo več na goriškem magistratu, ampak se solucijo v Italiji. V Gorici županuje cesarski komisar, katerega ne sme voditi nobena nacijonalna strast. Pristojni šolski nadzornik naj mu stavi l> predlog, da se takoj pri- pravijo Šolski prostori v sredini mesta, 2) predlog, da se takoj otvori štirirazrednica. Naša mladina le dovolj zanemarjena. Dopustiti ne moremo, da prinese vojna naši ubogi deželi poleg vseh drugih nezgod še analfabete. Mestno slovensko učitelj-stvo, katero ie že skoraj tri leta na neprostovoljnih počitnicah, pojde gotovo z veseljem na delo. — Vsa znamenja pa kažejo, da bo otvorjena v Gorici najprej nemška ljudska šola. Na Goriško je prišlo nebroj nemških železničarjev. Goriški postajenačelnik, spretni nemški kolonizator in Spekter Wieser že poskrbi, da ne bodo nemški otroci brez nemške šole. In v to Šolo bodo pošiljale svoje otroke tudi slovenske matere,- ako ne bo druge. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega »n bralnega društva« v ulici Carintia št. 39. L nad., na levo. in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 ln pol pop. Ob tem Času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebne posredoval na pristojnih mestih. Smrt po gozdnih nasadih naše bližnje okolice besni s tako strastjo, da bodo kmalu že itak redki gozdni nasadi uničeni ako se ne ustavi to početje. A ai treba misliti, oa se ta okorišča naš okoličan. Nasprotno! V prelepem gozdu nad Bar-kovljami imenovanem »Bovedo« Je pela sekira tedne dni brez usmiljenja. Neko tržaško podjetje, ki kupčuje s kurivom, je napravilo lepe dobičke. Nad Rojanom, v najlepšem gozdiču proti OpČi-nam, vihti sekiro Že več tednov. Tu se ne prizanaša niti mlademu drevju, vse pada pod udarci sekire. Obširna tužna goljava se že razprostira. Nihče ne bi ugovarjal, ako bi se gozd čistil starega drevja, a tu se seka vse bodisi mlado ali staro drevje. Saj se Je tudi v bliž'ni sekalo, res čistilo gozd, a ne na tak način. Ni čuda, da ljudstvo posnema to početje in se vsujajo trume žensk ir» otrok iz tržaških predipestij v gozdne nasade ter sekajo, režejo in žagajo da Je groza. Največ trrc v tem oziru nasadi na obeh straneh pota, ki vod? iz Vrdele oz. Kolonie v Trobce. Na tem pobočju kjer so z vso skrbnostjo negovali pogozdo^, anie z bori, bo kmalu ostalo le golo skalovje. Mladi, par metrov visoki bori in drugo mlado drevje se pleni in seka da je zroza. Žalostno mc!e proti nebu ni pol odsekana debla mladih borov in kaže se slika kjkor bi tu divjal najhuii topovski boi. A še lepše je to kar trdijo Trebenci, da nekateri teh ljudi celo trgujejo s tem plenom. Potem se bode pa zopet kazalo na našo okolica: glejte jih vandale. Ce :e kaka mršava koza okoličanskega ali Istrskega trpina odgriznila kakemu beru vejico— hajd v zapor. Ce najde uboga kmetica kak raztrgan žakeli v griži, ali ga kup! nevede, da ie last vojaštva — že ie mož postave tu — in kazen. Tu po zadnje imenovanem nasadu se oa pleni in uničuje vse, a nikdo se ne zmeni. Ali ni nikake gozdne postave in varstva več. Poklicani činitelji Raj napravijo vendar svojo dolžnost iu omeje to početje. Odbor za prehrano gojencev slov. otroških vrtcev v Trstu ima v ponedeljek, 25. t m., sejo ob 4 pop. ua Acquedottu L nadstr. Ivan Vrščaj. Prosek KontoveU. Danes se bo vršila na Prošeku Krekova proslav«. Proseško-kontovellske Ju-goslovanke vabijo k tel proslavi vse zavedne tržaške Slovence! Uradniške službe prt vofuo-hredltnem zavodu. Vojno-kreditni zavod aa južno vojno ozemlje, ustanovljen na podlagi mlnisterijalne naredbe od 16. decembra 1917., drž. zak. &L 492. oziroma na podlagi statuta, objavljenega v 291 it »Wiener-Zeitung« od 21. decembra 1917, Ima oddati vrsto uradniških služb. Izlasti se iščejo delavne moči za knjigovodstvo (voditelji knjigovodstva). Ponudbe z natanjčnimi podatki o starosti, veri. stanju rodbine, vojaškoshižbenem razmerju, študijah, poznavanju jezikov (prosilci, ki poznajo poleg nemščine tudi slovenski, italijanski ah srbsko-hrvatski jezik, imajo prednost), o dosedanji porabi In zahtevkih gfede plače, kakor tudi s fotografijo (osebna r>red-stavitev za?.e!jena) je nasloviti na ravnateljsko »Vojno-kreditnega zavoda za južno vojno ozemlje« v Celovcu, poštni predal 37. Popravljamo. V včerajšnjo ^litično vest »Bolezen državna« se )e ukradla tiskovna pomota, ki pretvarja zmisel. Citati je: »----da je bil tak provizorij (proračunski) doslej le stvar forme ln nikdar nI bil sprejet____« Stavek pa se Ima zaključiti: »____i* nikdar ae nI zgodilo, da ae bi bil sprejet«. Krekovo slavje. Pevska vaja mešanega zbora se bo vršila jutri v ponedeljek zvečer in sicer naj pridejo dame ob 6. gospodje pa ob 6H- Prosimo točno in vsi. Telovadno društvo Sokol v Trsta Javlja sledeči urnik za naraščaj: moški naraščaj: v ponedeljek in četrtek od 4 do 5 pop. črka A—G; od 5 do 6 črka H—L; torek in petek od 4—5 črka M—S, in od 5 do 6 črka St 2. 2enskl naraščaj v sredo In soboto: manjše od 4—5, večje od 5—6. — Za člane ln članice ostane urnik kot doslej. Begunci lu poltnelene grofije GoiUko-GradBčan-ske. živeči v Trsta, ki se imajo v smislu objave c-kr. namestništva v Trstu z dne 2. IL 1918 vrniti v svojo domovino, se poživljajo, da se predstavijo v svrho Izdaje za povrnitev potrebnih potnih Izkaznic pri c. kr. redarstvenem ravnateljstvu v ulici Arciduca Giuseppe št. 2 (soba vrata 26) v času od 9 zjutraj do 2 popoldne. Poslano*) Opozoritev. Vse stranke, katere so sklenile pri skladu vojaških wđo» in sirot volno zavarovs-me za dobo enega m za steči! invaliditete, kot za slaCal sm.ll, se poživljajo, naj se potom kontroliranja polite prepričajo, ako Ista ni Se zapadla (Slej dan izdanja police), ter naj o tem slučaju še začasno podaljšajo zavarovalno pogodbe. Podaljšanja sprejemalo poslovalnice v Kopru, Poreču, sedaj v Grožnjami Pazinu, Pun, UotosRl, Ćeroinjunu In Krminu ter deželna poslovalnica v Trsta, uncu Lazza-retto veccbio št 3, L Sprejemajo se tudi zavarovanja v zvezi z vojnim posojilom do vključno 31, marca 1913. *) Zrn Planil® pod t®m naslovom odgovarja Uiriiu štvo }« toliko kolikor Telera »akon. Gospodarsko društvo no KonMu vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 3. marca 1918 ob 2 uri pop v društveni gostilni.. DNEVNI RED: L Nagovor predsednica; ' 2. Poročilo tajnika. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev novega odbora, KONTO /ELJ, 21 H 1918. za Primorsko društvo z o. j. v Trstu kupi vsako množino bukovega lesa zaporedno pošiljatev do konca marca NW. napitnine m tisti, ki bi naiel kako sled tatov, ki so v noči med 19. In 20. t. m. v dvorcu Pribil ukradli 1 malo ter Z veliki preprost In 50 k$ medu. — ALBIN AHŽ1Č, SO. H. Magd. 64. Ustanovljeno I« 1893. Ustanovljeno t 1893. ćtsško Burijevićka Restavracija (Bosa-feova uzorna češka gostilna y Trstu) se nahaja v uL G. GaUtti (zraven glavne t>o&ie.) Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi. :s MULI OGLASI:: I > "S i r-^ ] e« h »tot. b«*o i<> i J—* j -t ' i' a.3tne tisiaaa ra ;u- i IpJ^fLjDajo enkut rfL — Kaj man j« j j jL-jLJ : pn«toj"oitt« u^h fcfl :f i_it—I j petrciej * maslom ali nl^nino — iajižeiljuill Ulica Oalileo 14 V. nad. d^no ■ popoldne). i Vzajemno podporno Mro o Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posolila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic« pose* stev, vrednostnih papirjev al! proti zaznambi oa službene prejemke. Vraiajo se posojila v ?'/„ 15 ali 22'/, letih v odsekih ali pa v ooljubnlh dogovorjenih obrokih Kdor 2ell posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trs *tav. tO, ki daje vsa potrebna pojasnila Zadruga spre{oma tudi hranilne vloge in lih obrestuje p«# 47//, Pruitveao la*tno premoženje zn*Sa koncem leta 19i5 51934*40 K. — Deielnikov je hllc koncem leta 1913 l»24 s 15 615 delell. ki reprezentnjejo Jamstvene glavnKe /■ b K !■ — i —I II (P ■Jd 3: 3! L(S H* •J A W 9 (S* 1» L m Ibi * .3 ii 93 5 /r«** mm * ^L* i ^L.:' f 4 i VJ.oima K 2 So.73 10 — Trs t na VEbpnlna K Si M s=) - br jo kozo 4 leta st*ro, 3—4 li re rnlfka oa dan Poonrlbe pod A. ž. po- n s>U.ute Prosek pri Trstu. 3L46j fPviMSf^ 30 pet do Ses-. hektoliterskih vinskih i tii|*li£? so''OT. Saia > dobro ohranj«oih Pouv.cbo i / ?Rilojo ceno aa Josip Novak, trgovec, Brezo- j Ia Tesa št 31. ■ NOVO POCR SUr F o JJETifi — TRST. t i JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmio Siv. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 13,200.000.— - Ka*Ual in rezerva K 13,203.000.- FIUJALKE: Dunaj Tfgethofstratse 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pis.na, prijorltetc, delnice, srečke Itd. V ALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr-dnostne papire in blago ležeče v Javnih UladKtfh. SAFE - DEPOS1TS PROMESE. Brzojavi; JADRANSKA. -MEHJAl-mCA- - VLOGE NA KttJlllCE Od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek pfafufe banka od tvojega. Obrestovanje vlof aa tekočem fta Hrrv raćunn po dogovora. — Akrdditivi, čeki in nakaznice sa vsa tu- In Inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterfe. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzal izgubi, revizija irebanja srečk itd brezplačno, f v n k editf, e-k( edi i. Krediti proti dokumentom ukrcan j a. — Borni nar^»< i!a. Initaso. Telesni: 1463, 1793 tn 267^. URADNE URE: od Stran IV* „EDINOST" štev 51 Žensko vojno prispevanje. Glavne nabiralke naj blagovolijo prinesti nabrane prispevke in običajne tiskovine v četrtek od 3 do 6 pop. v Nar. dom. Dotična oseba, ki je vzela v torelc, dne 19. t. m., v veži »Nar. doma« košaro, katero je pustil tam ubogi vojak, naj nemudoma odda košaro vra-tarici v »Nar. domu«, ker bo sicer revni vojak kaznovan. Tobak. Tukajšnje c. kr. tinančno ravnateljstvo naznanja, da prične danes, 24. t. ra. štirinajsto razdeljevanje tobaka za mesto Trst. Vsak lastnik tobačne izkaznice dobi za 10 kron tobaka in sicer pri naslednjih trafikah. Tobačna izkaznica št. 1 do 249 ul. delle Poste 7, 250 do 498 ul. Tor rente 15, 499 do 747 Largo Santorio 4, 748 do 996 ul. Ma-donnina 1. 997 do 1245 ul. Barriera vecchia 38, 1246 do 1494 Piazza S. Giovanni 4, 1495 do 1743 ul. Sv. Antona 7, 1744 do 1992 Corso 15, 1993 do 2241 ul. del Bosco 1, 2242 do 2490 ul. Stadion 35, 240j do 2739 ul. Cassa di risparmio 3, 2740 do 2988 ul. del Rivo 44, 2989 do 3237 Passo di Piazza I, 3238 do 3480 ul Giulla 39, 3487 do 3784 ul. Acqucdotto 2, 3785 do 4082 Ponte delta Fabbra 1. ins.3 do 43S0 Piazza della Borsa 2, 4381 do 4678 Piazza pozzo del mare 6, 4679 do 4976 ul. Valdi-rivo 27, 4977 do 5274 ul. Ponterosso I, 5275 do 5471 Piazza S. Carlo 1, 5474 do 5672 ul. Canale 5, 56/3 do 5871 Passeggio S. Andrea 36, 5872 do 6070 nabrežje Tegetthoff 10, 6071 do 6269 ul. delle Poste-1, 6270 do 6468 zgornja Carbola 582, 6469 do f:6ti7 ul. S. Michele 4, 6668 do 6866 ul. Cavana 18, 6867 do 7065 Piazza Caserma 6, 7066 do 7264 ul. Sanita 9, 7265 do 7463 stara prosta lufca — pomol II, 7-164 — 7662 ul. S. Giacomo 4, 7663 do 7861 ul. Canalc 15, 7862 do S060 ul. Cavana 14, 8061 do 8259 ul. Areala 14, 8260 do 8458 ul. Barriera vec chia 25, S459 do 86 57 ul. Amalia 32, 8658 do 8856 ul. Lazzaretto vecchio 44, S857 do 9055 ul. S. Mar-co 26, 9056 dO 9254 ul. L. Bernini 2, 9255 do 9453 nabrežje Grumola 20, 9454 do 9652 ul. Mercato vecchio 4, 9653 do 9851 ul. C. Ghega 8, 9852 do 20050 Piazza Giuseppina 4 10051 do 10249 ul. Oiulia 34. 10250 do 10448 u!. S. Sebastiano 3, 10449 do 10647 ul. Boschetto 14, 10648 do 10846 Piazza Cavana 3, 10847 do 11045 ul. Sv. Katerine 2, 11046 do 11244 uL Stazione 3, 11245 do 11443 ul. Marta Teresa 7. 11444 do 11642 trt. S. Nicolo 34, 11643 do 11841 uL delle Poste 3. 11842 do 12040 ul. Muda vecchia 5, 12041 do 12239 ul. Orologio 4, 12240 do 12438 ul. Sette Fontane 34. 12439 do 12637 ul. Miramar 1, 12638 do 12836 zgornja Carbola 181, 12837 do 13035 ul. S. Michele 43, 13036 do 13234 zgornja Carbola 52, 13235 do 13334 ul. Molin a vento 66, 13335 do 13433 ul. Edm. de Amicis 9, 13434 do 13632 ul deli'Ohno 21, 13633 do 13831 ul. Torrente 9, 13S32 do 14030 ul. Riborgo 20, 14031 do 14229 ul. B. Celi ini 1, 14230 do 14428 uL Acque-dotto 29. 14429 do 14627 ni. delle Torri l, 14628 do 14826 uL Barriera vecchia 2, 14827 do 15025 ul. .Montorsino 5, 15026 do 15224 ul. Molingrande 34, 15223 do 15123 ul. delle Acque 12, J5424 do 15622 Piazzadelle legna 3, 15623 do 15821 ul. Barriera vecch: i 17, 15822 do 16020 ul. Solitarlo 16, 16021 ) ul. U. Foscolo 15, 16220 do 16418 ul. S. »i 2. 164! 9 do 16617 ul. Marla Teresa 42. , !<-si;» Pbzza S. Lucia (koča), 16817 do ' 17016 do 17165 ul. Torrente -15 ul. Medi a 15, 17316 do 17465 ul. i*6 do 17615 ul. S. Marco I, 17616 M-dia 41, 17766 do 17915 ul. C. :■)!'. do 18065 ul. SS. Martiri 9, 18066 Miramar 9, 18216 do 18365 ul. Piccar-uo 18515 ul. S. Oiacomo in Monte 22. i 18526 in 18751 do 18889 Piazza G. B. 18890 do 19039 ul. Coroneo 7, 19040 do !. Scalinata 3. 19190 do 19339 ul. d. Bec-che: 9, 19340 do 19489 ul. Malcanton 14. 19490 J , !«v>?9 ul. BoroeviČ 57, 19640 do 19789 ul. Chio.^za 13, 19790 do 19870 in 19983 do 20051 ul. %Aroa!ia 16, 20052 do 20061 ul. Massimiliana 11, .1062 do 20211 ul. Campo Marzio 4, 20212 do 20361 ul. Contl 40. 20362 do 20511 tli. Boroevič 3. 20512 do 20661 ul. Lloyd 9. 20662 do 20811 uL Settefontane 14, 20872 do 20961 ul. Istituto 4. 20962 do 20990 in 21103 do 21223 ul. Navali 47. •'224 21373 ul. Tesa 3, 21374 do 21523 ul. Co-togna 6a, 21524 do 21673 ul. Tigor 10, 21674 do 2H23 Piazza S. Francesco 8, 21824 do 21973 ul. Beccherie 23, 21974 do 22123 ul. Cormnerciale H. 22124 do 22273 ul. Acquedotto 14, 22274 do 22423 ul. Raffineria 9, 22424 do 22673 ul. Piazza niccola 2, 22674 do 22782 in 22895 do 22935 ul. \cqucdotto 57. 22936 do 23085 ul. Rossetti 33. J30S6 do 23235 ul. Farneto 20, 23236 do 23385 'inzra vecchia 3, 23386 do 23535 ul. Solitario 6. ^3536 do 23685 ul. Fontanone 22. 23686 do 23835 ul. GepDa 23, 23836 do 23985 ul. Coroneo 24. 23986 r!o 24135 ul. Riborgo 1, 24136 do 24235 ul. Molin a ento 4. 24236 do 24335 ul. Donota 27, 24336 do !o 24352 ul Massimiliana 11. V trafikah se dobijo sledeče vrste tobaka: a) cigare: Kuba po 22 v. iržinke po 24 v, pomešane inozemske po 12 v; b> cigarete: egiptovske po 16 v, dame po 8 v, sport o 6Vi v, ogrske po 2J4 v; c) cigaretni tobak: Fini turški po 3 krone, hercegovski po 1 K 80 v. Jerman, Godina; po 3 K; Male, Benič; po 2 K: Rogelj. Cigo J, Svi gel, Seme, 1 K Petrovce, 4 K Zupanič. — Pri blagajni zvečer so darovali: 20 K g. Ladnlk, 14 K g. Vatovec, 19 K Sancin S., po 10 K Bosanac, Kober, 9 K Detela, N. N., 8 K Smidt; po 5 K, N. N„ N. N., dr. WU!an; 6 K Par-čina, po 4 K: N. N., N. N., Verdir; 3 K: Kaučič. Furlan, več obiskovalcev manjše zneske od 2 K in manj v skupnem znesku 22 K 30 vin. Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljuje odbor. Učend IV. c razr. slov. CM Sole na Acquedottn darujejo moški CM podružnici 101 K 24 h namesto cvetja na grob svojemu lanskemu predobremu JUL PRIPOROČLJIVE TURSKE ®n i« m Trgovina Jestvin IVAH BIDOVECC Trst, ul, Campaail* IS Pentero—). Ima ▼ zalogi; £jg. pa-ndilno koa-servo. mnogo vrst kock ujubo, Senf in tudi blago aprorizaeijske komisijo. Pristni Jamoika nun, konjak Martj, rermontn, malinovee, slivovee ter več vrst mineralnih vod. Vse po smernih cenah. 414 Mehanična delavnica. razredniku g. Vinku Engelmanu, ki ga bodo ohra- ODUKOTANA L1VARNIOA OSVAX,DELLA. Via ______RAnn M 'iA I rm A 1 n i A t-M - - —— —-----l«t M r\_ do 16 Giov; 16618 1701r 4!. 1" Carir do 17 G!--? * do ... di 2 191 DAROVI, - G. namestnik baron Fries-Skene je daroval / »Dijaško podporno društvo* 400 K. - Za Krekov spomenik so darovali: Sok Jožefa K, Tumis Karolina 2 K- — Za CM šolo pri Št. Vidu: Sok Jožefa 2 K, Tu-it s Karolina 2 K, Hemtlser Terezija 1 K. — Učenke CM dekliške šole pri Sv. Jakobu so r ibrale v počaščenje spomina pok. Vinka Engel-p ..na 422 K, Nabiralna pola Komparetove in Sajlu, ve: 114 K 60 vin., 2nideršičeve in Cerkveniko-ve: 73 K 6 vin., dekliška šola: 234 K 34 vin. Od te svote smo poslali 200 CM obrambnemu skladu z:i »Vinka Engelmana kamen«. Od ostanka pa smo izročili 111 K šentjakobski Čitalnici, 111 K pa So-I: >lu pri Sv. Jakobu. Slava mu! — Učenci CM meščanske sole so nabrali za M-iitvidsko šolo v spomin pokojnega učitelja V. 1: gel mana 63 K. Denar je izročen blagajniku. — Ob obletnici smrti svojega soproga Jerneja d ujc ga. Ivanka Venutti K 10 za podružnico CMD v Roianu. Denar izročen blagajniku. — Za slov. šolo pri St VidH daruje Josip Ljubic 5 K, sin Franc, učenec IVa razreda pri Sv. Jakobu pa 2 K. Denar hrani šolsko vodstvo. Pevsko društvo »Kolo« Je prejelo o priliki pevskega večera sledeče darove: V Deklevovem bu-fetu je nabrala požrtvovalna gospa Dekleva 370 K in sicjr: Pir je vec 50 K, Stancar 30 K; po 20 K: Dekleva, R Petrič, L. Bratuž, Grižon; po 10 K: Ooni«;y, Ferfolja. Zerjal, J urica, Lazar. Pongačič, Maroli, LuniČ, Mislej, Stare, N. N., N. N.; Cab 6 K; po 5 K Ulaga, Manhoč. N. N., Coh, GnliC, Zepl. Sinhovec. Gradišar, Tomažič, Fabčič, S. Petrič, nili v znak hvaležnosti vedno v najboljšem spominu. — Darovali so: Ceket M. 1 K, Renar St 90 h, Ferfolja Sr. 10'20 K, Forstner Fr. 3 K, Petelin St. 5 K, Kržan R. 2 K, Stegu Ferd. 4 K, Jež Fr. 5 K, Miheiak Em. 5 K 16 v, Vogrič M. 1 K, Ccsnik Vacl. 5 K, Kočevar Mar. 1 K. Suligoj Al. 4 K 63 v, Vrčon K. 4 K, Kariž M. 2 K, Rupena Iv. 10 K. Gregorčič Jož. 2 K 10 v. Stoka Alb. 4 K, Franetič M. I Kf Mrevlje Jos. 1 K. Jeran V. 1 K 1 v, Sibelja M. 1 K, Sklemba Alb. 6 K, Košir Mirko 1 K, Purger Iv. 3 K, Alejač Jož. 1 K, Vatovec Marž. 1 K, PočkaJ Iv. 2 K, Ferluga Jos. 2 K, Gor-kič Jos. 1 K, Maver M. 3 K, Stolfa Leop. I K, Ba-tagelj Jos. 2 K, Vales Maks 1 K, Meden Fr. 2 K. Bajželj Fer. 1 K, Roža 2uljevec 1 K, JuŠtina Gosak 2 K. — Anton Cevna podaril 5 K za Krekov spomenik. Iz Skednja. Kakor je že ali še bo spretnejše pero poročalo, se je zabavni večer domače podruž-CMl) dne v. t m. se je obnesel kar najlepše. Pre-nice CMD dne 9. t. m. obnesel kar najlepše. Pre-Bajec, (iodreikf., Hribar, Ličof. Stosel; po 2 K: Dora Ivan in Marija Sancin-Drejač, Mazlu, Per-tot, Cočo. Tavčar, Furlan Luc., Pahor, učitelj Sancin, Pižrn Milka, Flego Marjan, Frankovič, CotiČ Jos.. Sancin Avg„ Spoljar Dragutin, Lang-fort, Mari:a Svepančič, Lebar Miško, N. N.; po 3 K' \d. Ft-!?!;. Krsto Krstić, Novak Fran, Riga Iv™; p j 4 K-: Beuek Jos., Uzelac Milan, Todor Janič, Clvidiui; po 6 K: Bersa Milan, Godina Al. Ban, Sancin Zcrka Facjo. Karliček; po 7 K: Rud. Trampu?; po S K: Viahovič Jure; po 10 K: Flego Josip Mezc, Eerto Cok; po 2 5 K: nadzornik A. B. Omizje v ^Samoboru« šestih Hrvatov 5 0 K. (To je že druo! velikodušni dar podružnici v teku enega meseca nnših obratov Hrvatov iz bolnice s t. 1«) — Na nu^ni tores sta darovala za našo podružnico v ves?!' dražbi pri »Rošotu* v proslavo Jugoslovanske 'deje s. Berto Sancin—Cacko ln g. Karel Vo ik velikodušno svoto 200 K. Srčna hvala vsem blagfm darovateljem I V občini Mc rezine se je doslej nabralo za dr. Krekov spomerik 413 K 60 vin. Darovali so sledeči: Kozlo-lfi Ivin Jurasi K 127'50 v imenu lovcev občine Marezige; po 30 K: Županstvo, Apro-vizacija, Hranil, in nos. Marezige; KozloviČ Ivan, Jurasi 127, K; Bibič Ivan, Babiči 66, 14 K; po 10 K: Pečenko J van, Truške, Babič Dominik Van-ganel 137, Kennac Josip Kermci 32, Agneletto Josip Tersek, Loviencič Štefan Marezige, Neimenovani; po 8 K: Jerman Josip Glem 127, Babič Ivan Vangantu 138; Grimalaa Anton Marezige 7 K; po 6 K: babič Josip Burji 182, Vergan Anton Popetre 69, šuc Avgust Marezige; po 5 K: Babič Anton Babiči CE, K cjančič Matej Truške 137, Ba bič Andrej Burji 284. Jerman Ivan, Glem 109, Ju-rinčič Ivan E ršf 8, Družina Babič Centur 113, Koren Ana Centur 110; po 4 K: Kiirner Marija, Babiči, Stegu An«-*a Marezige, Marsič Josip Lopar 40, Bordon Mate? Montinjan 145, Sabadin Ivan Vanganel 130, Peter Centur 119, Babič Ro- ža Vanganel 137. Lovrenčič Anton Truške 180; po 3 K: Belič Josin BabiČI 88, BabiČ Ana Centur 119, po 2 K: Babič Marija Marezige 197, Vergan Ivan Labor 96, Kocjančič Josip Bočajl 145, Lovrenčič Karolina Truške 180. Babič Ivana 71, Babič Antonija 70, Koren Urša 74. Brežan Ana 69, Babič Ana 71, Bibič Urša 68, Umer Urša 94, Babič Urša 78, BahiČ Tulila 97, Barbo Urša 199, Koren Roza 92, Beli 5 Roza 83. Belič Josip 77- vsi iz vasi Babiči, Sabadin Marija Vanganel 129, Babič Ivan Vanganel 133, Kermac Ivan Centur 108, Kcr-mac Kata Centur li?7, Kermac Marija Centur 100, Toškan Franica Vanganel 127, Rodela Ana Vanganel 131, Kermac Josip Vanganel 135; po 1 K: iz vasi Babiči: Koren Karol 92, BabiČ Lazar 66, Babič Franc 6r., BrbiČ Karol 68, Olenič Franc 67. i/ vasi Vangav.el: Kermac Ivan 136. Babič Marija 132, Bertok Ana 132, Koren Josip 109. Kermac Ana 112, Kermac Antonija 139, iz vasi Centur: Kermac Marija 1C6. Kermac Antonija 105, Kermac Matej 104, Kermac Ana 102, Kermac Marija 101, Belič Ana 116, Bibič Anton 114, Babič Ivan 120, Brainik Ivana 117; Kermac Antonija iz Centura 106, 60 vin.; v protest zaplenitvi podpisovalne pole darovale prizadete stranke K 9'60. Med m Je*. Izdelovanje (n poprava strojev ta motorjev. Proračuni. 991 Knjigoveznica PIETFtO PTPPAN, Trst, ulica Vsldirfve lt. Arti stična vezava. Žepni koledaiji lastnega izdelova-iij a. Vpisniki (registri) posebnega sistema. K 30 za 100 kg. Tvrdka ALBE3TO FABEH Trst, ulica Tesa 22, Tetefon 615, pristnega Štajerskega vina po naj- IS nižjih cenah ima na razpolago in ™ se priporoča svojim cenjenim a Nakupni urad za svilo — HENKEL Dun.J. W Alserstra&se 46. Kupujem po vrsti in kakovosti svilne štrene po najvišjih censh. Svilne uiti po vrsti in kakovosti do K 60 Plačujem uajviSje, cene za stare strgane svilnate fcluze, svilnate obleke itd. kakor tudi za nove in stara odpadke sukna volne in platna. — Kupujpru tudi nt^e in emballa^e. Pošljite zavitke na gornji naslov Plačam dotič i zneBek t poštni hranilnici. takoj po Rliiiiione A&fatfca m Sicurtft o Trsta (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanj * proti ukodi, povzročeni po ogojn streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plMČ proti razbija. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljata v na moiju in po anhom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, naerfah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavnico na livljonio (Si 12 1915) K 546,405.849-— Odkar obstoja družba, jo bilo v r*b branšah ia- plačano na ftkodab K 872-451448-85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in vsi nejftih krajih Avstro -Ogrsko monarhije. odjemalcem Hotel Gornz?, [no. i CROATIA DneunlK „Eflinosi" u Trstu ]• iadai In zalotil naslednja knjigo 1. »VOHUN«. i. r. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »Tki POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 60 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo* venil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjenrje-vič Turgjeujev. Poslovenil dr. Uustav Oregonn. — Ceoa 1 K, 5. »POLJUB*. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. PosloveikL-P. P. — Ceoa »0 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRT KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odjt^vora na Škota Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. y. »IGRALEC«. Roman ii spominov mladeniča. Ruski spisal f. M. Dosto-JevskiJ. Poslovenil R. K. — Cen« K 1.60. a »JURKICA AGlCEVA«. SHsal Ksa-ver Soiidor - Ujalski. Pr©vel 1*. Orei. Ceaa K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. C. Tomić. Toslovenil Štefan Klav-š. Cena K 1.60. 10, »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholou^ek. Poslovenil H. V. Cena K 3. U. »VITEZ IZ RDEČE lilSE«. (Le Che-valier de Mafson rouge.) Roman is Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star^ Prevel Perdo Perhavec. — Cena K ? SO. IIII! imiiBSffiis Zavarovalna rat'nga Zagrebu, Je edBina do> ma Narodna trsovina, Hranilne vloge •projema od vsakog* tndi če ni nd udro^t, In jih obro-^ 01 večje r.neake po do-stnje po " [O govora. Trgovcnni otvarj i čekovne rncu^e z dnevnim obreelo-vaajea. Bantui tfavak pla