2*20. številka. Trst, v toivk, S. novembra 1 SOS. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat nit (lan. razun nedelj in pra/.nikov, Kjutriij in zverer oh 7. tiri. O ponedeljkih in |>o praznikih izhaja ob t». uri zjutraj. N« ročnina rnaii: Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za aamo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročil brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno «e prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; "ponedeljnke »jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 uvč. več. - DINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Kralj & Comp. Slika s počitnic. Zvršetek. Bilo je pred dobrimi štiridesetimi leti. Bitnic ja bil nevarno zbolel. Prišli so ga obhajat. V tistem času se je njegov oce toževal h svojim sosedom, ki mu je po krivici vzel kos svotif. In bolni Bitnic je videl v svojem zamaknenji, baš ko so ga obhajali, angelja, ki ga je vprašal, če odpusti on — bodoči hišni gospodar — svojemu sosedu krivico. Bolnik je rekel: »Odpuščam«. Angelj : »Glej, če mu ti no bil odpustil, bi bil jaz pogubil njegovo dušo!« Potem mu je angelj pokazal vioe, pokol in nebesa. V vicah jih je bilo silno veliko. Po-gubljencc je videl iz treh fara: iz j a v o r i s k e so bili štirje, iz s e 1 j a š k e sedem in iz zaloške samo dva. Koliko jih je bilo pogubljenih iz Malega trga, ni utegnil pogledati. I zveličanih je bilo največ vojakov. Krasno se je svetila njih nebeška oprava ... In potem mu je angelj predstavil dekle, s katero se bo Bitnic poročil. In res soje tako zgodilo. Videl je Bitnic dalje, da bo imel deset otrok s to deklico: osem fantov in dve punici. In tudi to se je zgodilo. Pet sinov je liitnic imel že pri vojakih svčta. Odklonili so se vsi preosnovni predlogi. Sprejel se je tudi čleua XXI. odstavek 1., tičoči se oblasti generalnega svčta. Budimpešta 7. (Zbornica poslancev.) Po dveh glasovanjih po imonih, katera je predlagala opozicija, se je prešlo na dnevni red. Ministerski pred. baron Bantfvje izjavil da je vlada že večkrat pojasnila »tališče, katerega še vedno zavzema, in to je, da jo v korist deželi, ako se obnovi carinska in trgovinska zveza z Avstrijo, opozicija ji torej po krivem očita, da molči. Kaj so zgodi, ako se ta zveza no bode mogla obnoviti, o tem se ne more govoriti ta trenotek, osobito ne, ker so jo pričela tudi v odsekih v Avstriji specijalna debata o pogodbi, in so sc dogovorile obe vladi, da se ne bodo ukrepalo meritorične prenaredbe. Budimpešta 7. Nuncij ogerske kvotne deputacije, katerega je sestavil poročevalec dr. Falk, izjavlja, da ni moči vsprejeti poslednjega predloga avstrijske kvotne deputacije in obširno navaja vzroke za to. Pariz 7. Zbornica se v današnji seji peča s overovljenjem volitev. Dosedaj se ni dogodilo nič posebnega. Razprava o interpelaciji gledd Fašode sc jc določila za jutri. Pariz 7. Kazenska komora kasaoijskega dvora se je bavila danes s preiskavo, tičočo so revizije procesa Drovfus. Vsa, vrata ki vodijo k sodnem dvoru, so stražili strogo. Širi se vest, tla izpusti danes vojaško sodišče Pikarda, in ga izroči civilnemu sodišču. Atene 7. Ministerstvo je podalo svojo ostavko. Zbornica poslancev se je sklicala za dne 15. novembra. Carigrad 7. Kakor javljajo s Krete, se je včeraj izvršila izročitev in tudi turški vojaki so zapustili Kreto. Ostalo jih jc samo 200 na otoku. Carigrad 7. Štiri vlasti še niso popolnoma jedino o dostojanstvu princa Jurija kakor višega do tega časa, lcoje Kralju v dokaz prijateljstva pravil o svojem zamaknenji; jeden mu je celo tam umrl. Tolažilo v tej nesreči mu je bilo prepričanje, daje izvestno izveličan, ker je bil vojak . . . Kralju je danes Bitničovn prijaznost prav služila . . . »Kaj bo dobrega?« vprašal je liitnic svojega prijatelja. »Sam no vem, ali bo kaj dobrega ali ne!« je odgovoril Kralj in napravil dolg, zanimljiv uvod, polagoma prešel tlo glavno stvari in konečno zinil: »Stvar jc taka, da mi vi prav lahko pomorete. To največ zaradi tega, ker jaz letos postanem vojak in bi mi napoti bilo, ako bi mi Poldetov hlapec delal sitnosti. Vi hlapca ozdravite s tistimi Vašimi obliži ali ga vsaj pregovorite, da tožil ne bo!« »Ne vem ! . . .« »Ej, dobro veste! Vaši obliži so dobri, to vam je potrdil sam okrajni zdravnik, ko vas je zaradi njih dal zapreti, ker ste mu bolnike jemali izpred nosa. Ako bi pa že no pomagali, pa imate dobor jezik ... Pa pomislite te sitnosti, v katerih bi hil jaz, če bi oni tožil! O, preveč sva prijatelja, da bi mi vi želeli kaj tacega!« »Dobro! Zaradi tega, ker si potrjen in sem tvoj prijatelj, ti poskusim to stvar . . . Sednj pa stopi z menoj, da izpijeva par čašic jagodovčka ! ______________ - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. komisarja na Kreti, radi tega še ni došlo turški vladi nikako obvestilo. Baron Malfatti o položenju. u. Mi ne moremo torej pritrditi menenjn gos p. barona Malfattija, da bi bil že pred durmi propad duvalistične oblike monarhije. Pričakujemo pa, da ne bode mislil nikdo, da se hočemo s tem kakor-sibodi potezati za uredbo, kateri je vrlini namen izrecno protislovanski, uredbo, ki se je zasnovala, preko narodnostnih odnošajev, preko koristi monarhije, v jedini ta namen, da se onkraj zagotovi za vse čase madjarsko, ta kraj pa nemško nadvladje. Ne le, da se kakor Slovani ne moremo in no smemo potezati za tako uredbo, ampak dolžnost nam je delati vztrajno in obračati vso svojo skrb in vse svoje napore v to, da se taka, proti veliki večini prebivalstva te monarhije naperjena uredba odpravi, ali da se duvalizem vsaj preosnuje od vrha do tal. To srno morali povdariti, ker ne bi hoteli, da nas kdo razume krivo, ko trdimo, da polom duva-lizma in personalna unija, kakor neizogibna naslednica istemu, nista tako blizo, kakor misli g. baron Malfatti. Je mnogo tehtnih vzrokov, ki nas silijo do tega monenja. Jedncga glavnih teh razlogov pa jc iskati — čudno se glasi to, a vendar je res — v Madjarih samih! Baron Malfatti jo povdarjal sam, da niti najhujši med hudimi, da niti somišljeniki Košutovi ne prezirajo volikih koristi, ki jih ima ogerska polovica od tega, da je združena z našo polovico. Kako bi mogli prezirati to! ? Kolike sojini pred vsem gospodarske koristi! V nagodbi, obnovljujoči se vsakih 10 let, je najbolje preskrbljeno za varovanje glavne koristi ogerske polovico kakor poljedelsko države, a iz razmerja, ob katerim mora naša polovica pla- Takoge ti še duhal nisi! Finanear ga tudi ni okušal .. .« In kdo jo bil osramočen po tej aferi? Vsi tisti, ki so visokošoloem privoščili kar največ hudega . . . liitnic je polagoma uveril Poldetovega pacijenta, da mu ni sile . . . da mu gotovo pomagajo obliži, katere mu je naslinil črez rane . . . Zdravnik Stupa so kar ni smel več pokazati v gostilno, kjer so sedeli visokošolci ... In Če je bil kje, kamor so prišli Kralj <£: Comp. jo je takoj odkuril; kajti niso ga pustili prav nič v miru . . . Nekoč muje Kralj dejal; »GospodStupa, ali ste res vi nekaj zdravili županove žene pinčeta ?« »Hudiča, kdo vam je to pravil?!« »llavno na mrtvaški oder ga polagajo in sveče mu prižigajo!« Ne da bi bil plačal, je odtekel Štupa iz gostilno. Odslej se niso več pogledali z dijaki . . . Še slabše se je godilo Pustotarjeveiuu Joži. Tekom bolezni Poldetovega hlapca se je bil zaljubil prav z vsako žilico svojega srca in svojih revnih možgan v Lenkino Micko. Pa deklica jc bila neusmiljena. Se prijaznega pogleda mu ni privoščila. Tembolj pa jo njo sree gorelo za Kralja, katerega duševne sile in prirojena premetenost ji je strašno imponovalo . . . čevati ogromni ilol ukupnih stroškov, <>1» trgovinski in carinarski umlbi, urejeni v prvi vrsti so htališoa ogerskih interesov, crpijo Madjari ogromnih sredstev /a povspeševanje svoje industrije nn škodo naši. Ogerska je storila v teh .'50 letih ogromnih naporov za povzdigo narodnega gospodarstva samega, ona ustvarja velik« industrijalna podjetja, ona ubija našo trgoviuo — glej Reko-Trst! — vsemi možnimi olajšavami v ta ritih za prevažanje, a vse to jej jo mogoče po dobičkih, ki jej prihajajo iz sedanje duvalistične uredbe monarhije. Se svojo premeteno politiko, po spretnem izkoriščanju razmer in p<> grehih, ki jih ima na svoji vesti nemški liberalizem, ki je ob snovanju duvalizma brezvestno in v svoji brutalni sebičnosti žrtvoval zivljenske koristi te polovice, da bi lo zagotovil sebi gospodstvo v tej poloviei, kateri grehi delujejo neizprosno dalje kakor prokletstvo — so dosegli Ogri, da z avstrijskim denarjem — v avstro-ogtr-ski banki in na vseli industrijalnih podjetjih na Ogersketn je naloženi kapital po ogromni večini avstrijski — dušč našo trgovino. A kaj naj rečemo o politiški poziciji Ma-djarstva ? Kakor odločujoči činitelj v velevlasti avstrijski so oni, Madjari, velevlast. Ali ne nosi ma-djarskega pečata vsa naša v nanj a politika? Ali nima naša politika na Balkanu izrecno madjarskega kolorita ? Ali ne provzročaje madjarski upliv, da je naša balkanska politika v vednem navskrižju z narodnim in verskim čutstvovanjem balkanskih narodov, vsled česar zgubljamo simpatije in z simpatijami tudi tržišče za svojo industrijo?! Madjari j igrajo prvo vijolino in so v ukupnosti z nami res j važen činitelj evropske politike. A kaj bi bili brez i nas, prepuščeni sami sebi, gospodarski obnemogli, raz- j jedeni po notranjih bojih in brez soplemenske za-slombe na zunaj ? ! Seveda ropočejo Kosutovci, in za njimi vsi drugi, ter groze personalno linijo in zahtevajo lo-Čenje. Ali to nas ne sme motiti preveč, kakor nas ne smejo motiti tudi parlamentarni boji med vladno večino in opozicijo v parlamentu ogerskem. V 110- ^ beni državi evropski morda tako lepo ne — so- i glasati vlada in opozicija, kakor na Ogerskem. Cilj ima je isti. Vsi tisti boji v resniei niso dru-zega, nego fino proračunjena razdelitev ulog. Opozicija žuga, razgraja in je nezmerna v zahtevah, da lo more tudi vlada veliko veliko zahtevati na moro-dajnem, visokem mestu in potem tudi malce — odjenjati! Taka taktika jiin donaša zlatega sadu in poleg tega moreti vlada in večina še paradirati se svojo — »zmernostjo«. Ta ista igra so uprizarja tudi sedaj z navidezno obstrukcijo v parlamentu budimpeštanskom in zaključek vsemu bode bržkone zopet — nagodba, ugodna Madjarom, naj so žo sklono parlamentarnim ali neparlamentarnim potom. In ob takem položenju da bi se Madjarom v resnici mudilo z ločenjem, s personalno unijo? Ne verujemo. Madjari so preveč navihani politiki, da lii kar zapuščali toli ugodno pozicijo ter ho spuščali na visoko morje v toli šibki ladijci, kakoršna bi bila Ko ho nekega večera stali vsi trije visoko-šolei pod oknom Kraljeve kmečke ljubice in je bil Kralj baš v najhujšem teku svojo ljubezenske zgovornosti, pritolkel je iz Smolevega sem po robeh Pu-stotarjev Joža. Tudi on je hotel Micki peti o ljubezni, kakor zaljubljen petelin . . . Visokošolci so ga zapazili, kako bc je plazil tam (»koli, ne da bi si upal blizu . . . »Joža, ali ti gosenice objedajo zelje?« je vprašal Ijomež, držeči v jodni roki kolce, z drugo pa lestvo, po kateri je bil Kralj splezal k Micki. »Pojdi Sem, .Joža!« se je oglasil Goslar. »Pojdi sem, pa nas stisni in zmečkaj, kakor tvoja mati »tarejo gosenice, obirajoče zelje . . . Saj si moča ti . . . Gotovo še nisi pozabil veselice!« Joža jo nekaj zagodrnjal in se zakadil med nja. Lcstva se je seveda zvrnila, pa ni se zgodila nobena škoda; kajti Kralj jo bil žo pri Micki. . . Kmalu sta Jožo ukrotila Lemež in Goslar in ga položila na tla. V tem se je oglasil Kralj z Micikinega okna: »Položita ga 110 v ono-le korito pod hlevom, da se mu ohladi malo njegovo prevroče srce . . . Položila sta ga, daje bil ves moker, ko seje izkobaeal iz korita; potom pa sta ga nakurila nazaj v Smol evo . . . Zjutraj zgodaj so pa visokošolci odvriskali domov. Spisal JI,. samostojna država Ogerska. Ne trdimo, da bi Madjari sploh ne mislili na tako samostojnost, ali hiteli pa ne bodo, marveč bodo gledali, da se popred čim bolj možno okrepe - ob avstrijski opori. Prihodnjič hočemo predstaviti gosp. baronu Malfattiju že omenjeno madjarsko pričo, poslanca pl. Asbotha. Na korist zavodu sv. Nikolaja. (lovori!« gospu K. Ponikva rjev« na veseliei dne 1. j;umvurija t. 1. Kur storiS za-se, to že s tubo izgine. Kur stori* za narod, ostane vselej; Doneli le kamen za gradbo očine, A rasla naprej na podlagi bo tej; Pomogel si s tem ji k viflavi, lepoti In del tvoj ostane v poslopja celoti. Da, nocojšnji večer ste pripomogli vi vsi, da se vzida zopet nov kamen v zgradbo očine. Ta kamen pa ni najmanjši, a tako neznaten tudi ni. Pač pa trdim smelo, da je izmed najlepših dol človeškega uma. To delo pa je zavod sv. Nikolaja, o katerem ste že čitali po časopisih in v pravilih, ki so se razposlala na vse strani in vsacemu, o katerem se je lo mislilo, da slovensko čuti in misli. Kolike koristi in neprecenljive vrednosti je ta naprava, tega ne moremo umeti še sedaj ; to nam pokaže prihodnost. Vemo pa, da je namen človekoljuben, plemenit. Kdo bi ne stegnil rešilne roke svoje, ko vidi, koliko mladenk se potaplja dan na dan v morji tujinstva?! In bi zamogli mi še mirno gledati in stati, ko se pogražajo v blatu nizkega življenja?! Ce že varujemo deco svojo pred potujčevanjem, so splačitje naš trud tem obilnejše, ako obvarujemo žo matere pred propast jo, če jih vodimo in poučujemo v narodnem duhu. Dekleta, ki prihajajo z dežele v mesto, postajajo prej ali slej same svoje gospodinje in matere. Kako naj vzgaja taka mati svojo deco, ko je praznota v njenem srcu, ko obdaja tema njeni duh ?! Kako pa bi moglo biti drugače, ko jo nihče ni poučil, da jo naš jezik lep, da se ga ne smemo sramovati pred tujci, da ima iste pravice, isto prednosti kakor drugi jeziki?! Nadalje, da imamo tudi mi svojo milo domovino, katero moramo ljubiti z vsem srcem, z vso dušo, cla — nad vse! Povedal jej tudi ni nihče, da je pošteno ime in čista vest vež vredna, nego vsi zakladi sveta. Ali nihče ni govoril osamljenemu dekletu nikoli tako na srce. Nikdo se ni brigal za njo. Ni čuda torej, čo propada moralno. Ni čuda, da postajati naši nasprotnici ona in vsa njena družina; naši sovražnici, ko jima jo tuji duh prodrl v mozeg, v srce? Domovina nam klifie: Dajte mi krepostnih, značajnih, zavednih mater! Kaj pomagajo učilnico, društva, shodi, če pa jo našo družinsko življenje gnilo?! Mati je prva učiteljica in vzgoje v ateljica tsvoje dece. Zato so 110 sme odslej pogubiti ni edno slovensko bitje! Vsako nam mora biti dragoceno! Saj nas stane toliko truda, toliko napora, V to svrho so je tudi ustanovil zavod sv. Nikolaja, kateri je sedaj, kakor vsaki začetek, še nepopolen, pomanjkljiv. Me pa bi želele, da postane pravo zavetišče in vzgojevališče naših deklet. V ta namen so naj združijo slovenske dame in priproste žene ter naj delujejo 11a to, da plemenita naprava no zamre žo v kali, temveč da se zboljša, da se popravi na njoj, kar je pomankljivega, da bo, tako preosno-vana, ustrezala našim željam in potrebam. Ali pa hočemo prepustiti, naj nosijo le posamične vso težo bremena, vso odgovornost? Kaj zamore poetlina tudi ob najboljši volji? Le združene moči zamorejo delovati vspešno. V pravilih, ki so se razposlala širom domovine naše, je pisano, da tržaške Slovenke snujejo zavetišče! Koliko pa jih je, ki se zanimajo za stvar, koliko jih je, ki bi prihajale med svojo priproste sestre z dobrim nasvetom? Kje so, da bi prihitele so svojo žrtvijo na altar domovino ? A kaj pravim : žrtvijo ? ! Mila domovina naša v svoji skromnosti ne zahteva nikakor-šnih žrtev. No zahteva no našega lišpa, ne naših dragocenosti. Tudi družinske sreče noče motiti. In nikogar ne odteguje od njegovih opravil. Prosi pa pomoči, podpore od vsacega po njegovih močeh. Priznati moramo, da se v nas razmerno veliko stori za narodno stvar. A lahko bi storili mnogo več, če bi ne gledali premožnejši toliko na svoje ugodnosti in da bi bilo v revnejših več zmernosti. Koliko jih jo, ki se no premaknejo ni za ped v prid naroda svojega, kamo-li da bi se kedaj pa kedaj zatajili v svojih razvadah ! Poleg materijalne podpore treba domovini naši tudi ljubezni njenih hčera in sinov. Oh, kako silno pogrešamo gorečnosti, nesebičnosti, navdušenja ! Ali o Bog, kje naj bi bil vir navdušenju, kje naj se ogrevajo naša srca, ko je toliko lahko-mišljenosti, mlačnosti, brezbrižnosti? Eno samo goreče srce ne zamore raztopiti toliko ledene skorje. Pač pa je ono samo v nevarnosti, da odreveni o tako ledeni sapi, ki veje okoli in okoli. Obupati pa vendar nočemo, če nam tudi domovinska ljubezen donaša čestokrat lo trpkega sadu : posmehovanje in preziranje od lastnih bratov, zavist od nasprotnikov, mržnjo od sosedov in preganjanje od višjih. Gledati ne smemo tu na-se in na svojo korist, ampak na korist naroda. Delati moramo neutrudno, vstrajno, kajti v borbi je rešitev. I11 prav v tej borbi naj bi se skazale slovenske žene. Sleherni narod se ponaša so svojimi ženami. Take žene, s katero se bodemo mogli ponašati, treba tudi nam. Čitamo zgodovino, vidimo, koliko slavnih hčerk ima bratski nam narod hrvatski! Cim bolj je propadala Poljska, čim večo bedo in nadlogo se je bilo boriti poljskemu narodu, tem častneje in sijajnejo so se odlikovale poljske hčerke in matere. Zdelo se je, kakor da so je vsaka zaobljubila, da nočo poznati veČe dolžnosti, nego da služi blagostanju in sroči ljubljene domovine svoje. In žrtvovale so vse: svoje imetje, sobe, družinsko srečo. Kaj naj rečem o domoljubju čeških žena, da ne govorim o družili narodih, kjer svetijo ženska imena liki svi tlo zvezdo na vseh poljih ? ! Kaj smo storilo pa me do sedaj ? Ne glede na 0110 nosrečnice, ki so hladnokrvno zatajile svoj narod, koliko jih je, ki mislijo, da je velika žrtev že to, ako pripoznavajo milostno kedaj pa kedaj, da so Slovenko?! Britka ironija. In vendar naš narod ne nazaduje. Vsi trdijo baš nasprotno, (•e torej vse tekmuje, če vso stremi naprej, navzgor, bomo-li me še stale in čakale?! No! Vzdra-mimo so enkrat! Pospešimo korake, da dojdemo kar je zamujenega! Kazpnirao svoj prapor, a na njem naj so blišči zlato geslo: Vse za Boga i 11 domovino! Politični pregled. V TRSTU, dne H. novembra. K položaju. Neki oficijozni list je menil, da zadnji izbruh Schonererjev proti državi in dinastiji je bil pojav norca, nego pa izdajice. Zato pa da takih govorov ni smatrati resnimi. Stvar utegne biti vendar malce drugačna, nego je menil ofloi-jozni list. Kajti žo onega dne ni bilo čuti ni znaka kakega odpora iz vrst nemških poslancev, ko je gazil Sehonerer vso, kar mora biti sveto vsakemu poštenemu človeku, a temu molku se jo vredno pridružil tudi shod v Gradcu, o katerem govorimo na drugem mestu. Kaže torej, da Sehonerer — ali norec, ali izdajica — vendar ni tako nenevarna oseba, in bi bilo k večemu še rešiti vprašanje: kateri politiki zaslužijo hude grajo: oni, ki slede izdajici, ali oni, ki slede norcu ? ! Tudi po današnjih sporočilih z Dunaja bi bilo soditi, da v odločilnih krogih nekoliko drugače sodijo o Sehonercrjevih infamijah in o njegovem vplivu, nego bi hotel trditi dotični ofici-cijozni list. Danes trdo namreč poročila, da se jo položenje poojsfcrilo vsled govora Schoncrerjcvega ter da je možno, da sleherni dan prinese zaključenje drž. zbora. Celo o odstopu grofa Thuna so govori, kateremu ima slediti ininisterstvo Dipauli ! O opraviČnosti ali neopravičnosti tekih ugibanj nočemo govoriti, simptomatična so gotovo za utis, ki ga jo napravil najnoveji izbruh Schoncrerjcvega felonizma. Renomaža. Nemški naoijonalci štajerski so imeli torej minole nedelje svoj shod v Gradcu. Odločujoči glas v takozvani nemški ljudski stranki so si namreč prisvojili strogi gospodje v lepi prestolnici zeleno Štajerske. Od tu se vglasbuje sedaj nemški opozicijski orkester. To smo videli nedavno temu. Cim so se gospodje v Gradcu oglasili, da se mora nemška ljudska stranka povrniti k ob-strukciji, že je bila ta stranka ven iz obroča nemško sgemeiuburgschafit« in iz spon nove taktike. Minole nedelje so so torej zbrali zaupni možje, ki so soglasno sklenili, da je na vsaki način vzdržati nemško gcmenburgschaft, kateri sklop pa ko kar hitro sami uničili z nadaljnim sklepom, da se nemški naeijonalei ne smejo družiti ni z nemškim veleposestvom, ni z nemškimi klerikalci, ni z nobeno drugo nezanesljivo stranko — to bi bili menda antisemitje. Seveda bi bilo vabljivo povpraševati, kaj prav za prav ostane v Avstriji nemški gemeinburgsehaft, ako so izključeni iz nje konservativci, antisemitje, in sploh vsi »nezanesljivi«, to je vsi oni, ki niso še zbesnel i v nemškem fanatizmu?! Ali to nas ne briga dalje, ampak pokazati smo hoteli le, kako so gospodje govorniki renomirali. Tako nam je rekel n. pr. poslanec dr, pl. Dersehatta, da Nemcem ni nič do ustave, ker ista itak ni bila nikdar njim na korist, Z ohstruk-cijsko taktiko pa da so dosegli Nemci toliko, da so se jih drugi začeli bati. Kar sc tiči ustave po nje besedilu seveda ne zveni tako, kakor bi želel kakov Schonerer, ali, ako bi se bil gosp. Dersehatta lc malee hotel držati ravnila resnice, bi bil moral pripoznati, da Nemci imajo zahvaliti svojo sedanjo silo izključno to načinu, kakor se je praktikovala ustava, da je bila torej ustava po načinu nje izvrševanja lestvica, po kateri so lezli Nemci kvišku do one moči, s katero hočejo sedaj strahovati vso državo in vse narodnosti. Oc hoče torej g. Dersehatta vzbujati domnevanje, da so Nemci jaki vzlic temu da se je ustava izvrševala proti njim, je to le gola neslana renomaža. I sto tako baharija je to, ako pravi Dersehatta, da se jih zdaj vse boji. Kajti flrugo vprašanje pa je, ali je bilo potrebno, da bo jih je tako bala pred vsem državna vlada?! Ni bilo, in da je vlada o pravem času, koj začetkoma, našla pravo besedo na nemško nacijonalne — impertinence, nc vemo, da-li bi bil gospod Dersehatta sedaj tako širokih ust. Pa saj je tudi to prazna baharija, ako vzbuja Dersehattta, menenja kakor da vodijojon in njegovi tovariši sedanjo nemško nacijonalnvircvulucijo—glej zadnji Schonererjev govor! —, kajti resnica je sedaj ta, da so vsi ti gospodje veliki in imenitni le dotlej, dokler delajo tako kakor hočeta Schonerer in \Volf. A kdo bi jih zavidal na taki veličini?! Shod nemškonacijonalnih inož se je zaključil pevanjem pesmi »Die AVaeht am Rhein«. Ali gledajo naj, da to večno popevanje ne vzbudi slednjič tudi avstrijskih državnikih iz njih letargije; potem se bode morda drugače pelo tudi žnjimi. Iz Ogerske poslanike zbornice. V včerajšnji seji so je ministerski predsednik Bantfv branil na razne napade na vlado tako glede pogajanja za carinsko in trgovinsko zvezo, kakor tudi zaradi kvote. Glede kvote je rekel, da je za vlado še le potem na času, da se postavi na lastno stališče, nko se razbijejo pogajanja kvotnih deputacij. Ozirom na poslednji nuneij ogerske kvotne deputacijo, na katerega pa avstrijska deputacija šo ni odgovorila, ta trenotek seveda ni več daleč. Torej zopet grožnje! Več govornikov je napadlo barona Banft'yja posebno radi toga, ker je posredoval v aferi Dcssewffy. Poslednji je sodnik in ga je baje Banffy hotel prisiliti, naj glasuje za vladnega kandidata, da-si je bil dal že besedo, da bode glasoval za opozioijonalnega. Baronu BanftVu očitajo torej, da je hotel Desse\vffy-a zavesti, naj prelomi dano besedo. Banffv seje izgovarjal, daje bil opravičen poizvedovati, kako stoje stvari v dotičnem volilnem okraju in ako mogoče pridobiti glas višega županijskoga sodnika — vendar pa kaže ta afera barona Banffvja v zelo čudni luči. Razprava sc je na to preložila na danes. Domače vesti. t Nadvojvodi«j u Marija Antonija To.sk a n-ska. Minolo noč je umrla v Gmundcuu nadvoj-vodinja Marija Antonija Toskanska v visoki dobi 84 let. Visoka gospa je bila znana na Primorskem, ker je vsako leto po zimi prihajala na Volosko. Odlikovanja. Nj. Veličanstvo cesar jo podelil dvornemu svdtniku in finančnemu deželnemu ravnatelju Ljudevitu Hočevar j u v Zadru vi-težki križec Lcopoldovcga reda s pregledom takse ; finančnemu tajniku Josipu Abbrederisu in davčnemu nadzorniku dru. Ivanu Morosiniju zlati križec za zasluge s krono; višemu finančnemu svetovalcu Rudolfu Lyro —istotako spregledom takse — naslov in značaj dvornega svetnika in finančnemu svdtniku Jakobu pl. Kuha če vidu ime in značaj višega finančnega svčtnika. »Nlavizaeija«. Laika gospoda se zgražajo. Obupno vijejo roke in vprašujejo obupno: kje smo, kam smo došli, kam plovemo ? ! <"'loyek, ki se zvija v obupu, je sicer usmiljenja vredno bitje. Ali oni se nam ne smilijo, ampak — gnusijo! Od človek, ki je ves iz sebe, ker bi hotel druzega goniti v obup, a mu ne gre stvar po želji, ker se oni drugi brani, od takega človeka se moramo obračati v opravičeni nevolji. Čemu kriče se i I tukaj strahovit veter, kakor-šue^a ne pomnijo niti najstareji ljiulje. Škoda je velika. Veter je prevrnil nekoliko liiš, prevrnil je tudi zvonik ondotne cerkve in vrgel zvonove daleč tja po zemlji. Petdesetletnica krakovskega Czasa . Ta najodličnajši poljski dnevnik in zajedno glasilo poljskega kluba v parlamentu na Dunaju je slavil 5. t. rn. petdesetletnico svojega obstanka. Preti petdesetem i leti ga je ustanovilo malo Število odličnih Poljakov in poljskih parlamentarcev. »C/as« se je moral od začetka svojega postanka veliko boriti; njegovemu postanku ni bila povod špekulacija, zanj se moralo mnogo žrtvovati in v vseli njegovih letnikih se ne nahaja ni jedna beseda, s katero bi se sramotila človeška čast. Njegov boj je bil vedno vitešk in njegovi argumenti vedno stvarni. Slavnostna številka o priliki njegove petdesetletnice prinaša zgodovino lista ter imena vseh njegovih dosedanjih glavnih urednikov, sotrudnikov in politikov, ki so spisali za »Czas«, med katerimi se nahajajo najodličnejša imena. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj H. (Z1 »ornica poslancev.) Med došlimi spisi je vladna predloga o redu za pomorščake avstrijske mornarice. Zbornica je nadaljevala razpravo o predlogih, da se ministerstvo Thunovo postavi pod obtožbo. Poslanec vitez Javvorski je pro-testoval v imenu Poljakov in večine proti izjavam Sehonererjevim v zadnji seji. Vitez Ja\vorski je izjavil z ozirom na govor Schonererjev, da je trditev, da hoče večina porušiti Avstrijo, le prazna baza. Večina hoče mir med narodi, jednake pravice, pa tudi jednake dolžnosti. Po takih govorih, knkoršne ima poslanec Sehonerer, se ne pospešuje mir, kakor tudi ne velemočje države, Sehonerer je navajal Bismarcka. Toda, ako bi Bismarck živel, bi najodločneje zavrnil Schonererja. Kar sc tiče predmeta razpravi so pripravljeni Poljaki varovati konstituoijonelne pravice parlamenta; toda javnim pravicam odgovarjajo tudi javne dolžnosti. Cim je v parlamentu nemožno, da bi se dovolil proračun, mora vlada poseči po provizoriju na podlagi § 14. Govor Jau-orskega je spremljala živa pohvala in ploskanje na desni, a hrupno vsklikanje med sc.honererjanei. Poslanec dr. Bareuter je počel govoriti. Dunaj H. »Premdenblatt« potrja, da je Nj. Veličanstvo potrdilo izvolitev dr. Grafa županom v Gradcu. D u naj S. »\V iener Zeitung« objavlja cesarsko ročno pismo do Nj. ces. in kr. visokosti nadvoj-vojvode Reinerja, s katerim so istemu na lastno željo odjemlje mesto protektorja avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo. Dunaj 8. Y razpravo je danes posegel tudi finančni minister dr. Kaizl, ki je dokazoval, da vlada ni mogla drugače, nego da jo porabila § 14. Med govorom finančnega minista so glasno oporekali sehonererjauci. Poslednji so oporekali tudi poslancu Sturgkhu, ko je protestoval proti izjavam Schonererjevem v zadnji seji. Sehonerer in Wolf sta se takoj priglasila za besedo, toda za Sturgkhom je začel dovoriti dr. Kunlce. Berolin H. »Nationalzeitung« obsoja najostreje zadnji nastop Schonererja v državnem zboru. Kečeni list pravi: »Će tudi gojimo toplo zanimanje za Boplemenike onkraj črno-rumenih kolov, pa bi se nikakor ne mogli sprijazniti z frazastim de-magogstvom Schonerejevim. Madrid s. ( lovori se, da cesarska dvojica nemška, povodom nje vožnje po Srednjezemskem morju, dospe dne 20. t. m. v Kadiks. Najnoveja trgovinska vest. ]NTew-York novembru. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 78 74, za maj 70"/4. Koruza zti december o73/i, za maj 38r,/». Mast 532. V Barkovljah se prodaja večerno izdanje „EDINOSTI" v tobakarni gosp. Frana Ščuka („Narodni dom4'.) lOO do 300 gld. zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vnizpečavanjeni zakonito dovoljenih državnih papirjev in srČk. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, BuuimpeSti, VIII Deutschegasse 8. KII.IJALKA BANKE UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema nplačila na tekoči račun ter jih obrestuje: Vrednostne papirje: po 2s/,°/0 proti f> dnevni odpovedi » 6 /» /» u n ., » ke), katero so oddajo lahko V velikem Številu. Ponudbe pod Losgosehaft 7214« na Haasenstein & Vogler, Dunaj. c. Kr. Dri?. UMm Mita zavoda /rt trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz '2V/o 30- „ „ :vv/0 V napoleonih na .TO-dnevni odkaz 20///« .'l-mesečni „ ^V*0 <5- „ „ 2» L°L na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2H. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrotni o d d e 1. V vredn. papirjih 2n/o vsako svoto. V napoleonih brez obresti N&kasntoe za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako a Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomost, Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Heicbenberg, oanz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l°/oo provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSiini pogoji. Predujmi. .Tamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu aH v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pobrano. Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Prijateljem dobre vinske Kapljice pozor! V gostilni „Konsumnega društva pri SV. Ivanu" toči se izvrstno vino, in sicer : novi in stari refošk ter belo domače. Vse po 48 nvč. Za obilen obisk se priporoča „Konsumno društvo" pri sv. Ivanu. Na najvišje povelje imen c. 0 in n apostolske Veličanstva. X2£XXL ees, kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini. Ta (lenarila loterija, jedina v Avstriji zakonitu dovoljena, obsega 12084 dobitkov v lioto ini v skupnem znesku 401.800 kron. Glavni dobitek znaša 00.000 kron Za izplačanje dobitkov jamči e. kr. loterijski zaklad. Žrebanje nepreklicno dne 15. decembra 1898. Jedrni srečka stane 4 krone. Srečke dobiva se pri oddelku za državne loterije ua Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskili ko-lekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.: ieralnl nacrti gratis za kupce srečk. Srečke se do pošljejo poštnino prosto. C. kr. loterijska direkcija oddelek za državne loterije.