Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, četrtek 10. aprila 1941
VI.
Ogorčeni boji v južni Srbiji
Poročilo vrhovne komande
za 7. in 8. april 1941
i
r Sovražnik je v dneh 7. in 8. aprila nadaljeval z močnimi silami prodiranje v smeri Kumanovo, Skoplje in Kačanik. Naše čete se upirajo. Mesto Skoplje se je moralo izprazniti.
Po zavzetju Skoplja skušajo sovražne oklepne enote prodirati preko Kačaničkega klanca ter imajo ogromne izgube, katere jim je prizadelo naše letalstvo.
Sovražnik je davi tudi prešel v napad z močnimi silami na odseku Caribrod, kjer se naše čete najkrepkeje upirajo.
Naša ofenziva v Albaniji se energično nadaljuje. Na vsej fronti so naše čete prekoračile reko Drim ter napredovale v notranjost 'Albanije.
Na severni fronti so manjši boji krajev-nega značaja.
Sovražnik je v dneh 7. in 8. aprila bombardiral Belgrad, katerega pa so naše vojaške sile že prvi dan započetih sovražnosti zapustile.
Razen Belgrada je sovražnik bombardiral Kragujevac, Šabac in Lazarevac. Materialna škoda je velika, so pa tudi človeške žrtve med civilnim prebivalstvom.
Sovražnik je v zračnih bojih izgubil več desetin svojih letal.
Uradno poročilo z dne 9. aprila
Neprijatelj je danes z močnimi oklopnimi in motoriziranimi trupami nadaljeval napad v smeri od Pirota in z velikimi izgubami zavzel NUL
Ravno tako je zavzel Ureievac po ljnti obrambi naših čet.
Naša ofenziva v Albaniji se povoljno razvija.
Aktivnost obojestranskega letalstva je zaradi slabega vremena ovirana.
Grško poročilo
Atene, 10. apr. Atenska agencija: Grški generalni štab je objavil davi naslednje vojno poročilo:
V	torek zjutraj je nemška oklopna formacija pričela prodirati na grško ozemlje skozi gorovje vzhodno od Vardarja. Zelo majhne grške oklopne sile so se borile nekaj časa uspešno proti nasprotniku, ki je bil v premoči tako po številu kakor tudi po kakovosti orožja. Grki so za nekaj ur za-vrli nemško prodiranje, končno pa je nemški vojski le uspelo, da izvrši nevaren prodor v smeri proti Solunu, s čimer je bila presekana zveza grške vojske med vzhodno Makedonijo in ostalo državo.
Na drugem področju v dolini reke Strumice so bili včeraj ves dan hudi boji. Nemci so poslali v boj mnogo tankov, letal in topništva, niso pa dosegli večjih rezultatov. Manjše grške sile so preprečile vse poskuse napadov. TcJpovski ogenj iz štirih grških utrdb je preprečil prodiranje. Dve grški utrdbi 6ta vzdržali vse nemške napade.
Na jugu so Nemci spustili več padalcev, proti katerim pa so Grki uspešno nastopili ter so jih 70 ujeli.
Hudi boji so v teku tudi na Nevrokopski visoki planoti. Grška vojska in grške utrdbe se močno upirajo. Nemcem se je posrečilo zavzeti eno utrdbo, vendar so jo Grki takoj zopet osvojili. Grki so izvedli tudi več drugih uspešnih protinapadov.
V	Albaniji so Grki zasedli zopet neko italijansko postojanko ter so zajeli okoli 40 ujetnikov.
Berlin, 10. apr. DNB: Londonski radio poroča, da je nemški pritisk na balkanskem bojišču zelo močan, da so pa imeli Nemci velike izgube. Nemške čete, ki so hotele na gumijastih čolnih prepeljati se čez neko reko, so bile posekane. Nemški padalci, pravi londonski radio, so popolnoma odpovedali.
Berlin, 10. apr. Reuter: Posebno nemško poročilo pravi, da so mehanizirane nemške enote zasedle Niš in Maribor.
Berlin, 10. apr. DNB: Londonski Vadio poroča, da je napad angleških letal na Kiel v noči med ponedeljkom in torkom bilo doslej najmočnejši bombni napad na nemško ozemlje. Vrženih je bilo čez 100 ton eksplozivnih bomb na mesto. Zaradi svetle noči so bili vsi cilji vidni. V Klelu so nastali požari ter je čez 2 kmJ središča mesta bilo videti kot ognjeno morje. Skladišča ob obali so bila v plamenu. Neko veliko ladjedelniško poslopje se je sesulo.
Newyork, 10. apr. Popoldnevni listi poročajo, da se nemške klešče skozi jugoslovansko-grško bojišče gibljejo v treh smereh. Nemške kolone so prodrle do Skoplja in pripravljajo koridor do Albanije. Iz madžarskih virov poročajo listi, da je zasedeno važno prometno središče Niš, istotako,
da je zasedeno grško mesto Komotine v zapadni
Trakiji.
»Newyork Worlds Telegram« piše, da je nemško napredovanje očividno rezultat jugoslovanskega umika v Južni Srbiji. Grki se upirajo na prelazu Rupel, ki pomeni ključ v dolino reke Strume in k Solunu. Neka nemška kolona je bila presenečena na prelazu Nifra v Rodoškem pogorju in bila popolnoma uničena.
London, 10. aprila. Reuter. Uradno poročajo: Nemci so v sredo zjutraj ob štirih vkorakali v Solun.
Berlin, 10. aprila. DNB. Nemške oklopne enote so zavzele grško utrdbo Rupel, kjer so grške čete položile	orožje. Nemške	čete so	zavzele tudi Aanthe, ki leži	kakih 180	km vzhodno
od Soluna ter prišle do morja. Motorizirani nemški oddelki so zavzeli Niš.
New York, 10. aprila. Tass: United Press objavlja poročilo ameriške radijske družbe National BC iz Ankare, ki javlja, da so Nemci pri Dede-agaču že prodrli do	obale	Egejskega	morja in	da
60 presekali Grkom	zvezo	s turško mejo.
Newyork, 10. apr. Reuter: Jugoslovanske sile, katere so zavzele Leš, so sedaj prispele v predmestje Mamuras. To novico je dobil bernski dopisnik »Newyork Timesa< iz Jugoslavije. Druge jugoslovanske čete so prekoračile Drim na mnogih točkah. Prizrenske čete držijo Kukiusbičaj na albanski strani. Ta poročila dodajajo, da nemške motorizirane divizije pritiskajo proti zahodu skozi dolino Pelagonije proti Prilepu in Bitolju. Pri Bi-tolju so nemški sile naletele na hud odpor.
Grški uspehi v Albaniji
London, 10. apr. Reuter: Atenska radijska postaja je objavila snoči:
Po poročilih z bojišča so imeli grški napadi na albanskem bojišču, ki so se začeli v ponedeljek, izredne uspehe. V prvih jutranjih urah je po topniški pripravi grška vojska prešla v napad. Napad je bil tako silovit, da so bile uničene sovražnikove žične ovire in gnezda s strojnicami. Sovražnik je bil vržen iz svojih postojank ter' je imel ogromne izgube na moštvu in materialu. Bitka je trajala ves dan. — Italijani so pustili na bojišču mrtve, ranjene in vojni ntaterial. V ' *’•« rnUe je padlo tudi precej ujetnikov.
Serena na Reki
Ljubljana, 10. apr. Dunajski radio je opoldne sporočil, da je obiskal snoči Reko član vodstva fašistične stranke Serena. Na Reki je izvršel pregled fašističnih organizacij ter se zvečer vrnil v Trst.
Letalski napad na Belgrad
Kraljevska vlada razglaša:
Obveščamo vse narode kulturnega človeštva in opozarjamo na grozote in zverstva, ki jjh povzroča nemška vojna sila v vojni, ki nam je vsiljena.
Zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo, ko so otroci spali nedolžno spanje in so zvonovi iz cerkev vabili na molitev k Bogu, so pričeli nemški avioni nenadno in brez vsega povoda zasipavati to zgodovinsko in mučeniško mesto z dežjem razdiralnih in vžigalnih bomb.
V	kratkem času je bil Belgrad spremenjen v gomilo ruševin in pogorišč. Njegove ulice so bile pokrite s trupli otrok, žen in starcev.
Nemški avioni so sredi dneva porušili v Bel-gradu vse bolnišnice, cerkve, šole, vse kulturne ustanove in v obče celo mesto. S 30 bombami je bil porušen dvorec Nj. Vel. kralja na Dedinju. — Bombardirali so tudi posamezne osamljene hiše in je bil na ta način ubit z bombo tudi ugledni vodja slovenskega naroda in član kr. vlade dr. Kulovec.
Zene m otroke, ki so zapuščali svoje zažgane m porušene domove, so ubijali v masah s strojnicami iz avlonov v nizkem letu.
Nad mirnim in nedolžnim belgrajskim prebivalstvom je izvršen pravi pokol j.
Poslanica Roosevelta našemu kralju
,Washington, 10. aprila. Predsednik Roosevelt je poslal Nj. Vel. kralju Petru II. brzojavko, ki je že druga, odkar je mladi kralj nastopil vlado. V brzojavki Roosevelt zagotavlja vso možno materialno pomoč in izraža upanje za uspešen odpor proti zločinskemu napadu, ki je bil izvršen na Jugoslavijo. Brzojavka pravi, da je ameriški narod globoko pretresen zaradi neizzvanega in brezsrčnega napada na jugoslovanski narod. Vlada Zedinjenih držav in ves amoriški narod z občudovanjem zasledujeta hrabro obrambo jugoslovanskega ljudstva, borbo, ki je spet enkrat pokazala sijajen (iokaz tradicionalnega junaštva. »Kakor sem že zagotovil vladi Vašega Veličanstva,« nadaljuje predsednik Roosevelt v svoji brzojavki, >bodo Združene države ameriške v skladu z obstoječimi zakoni čimprej nudile vso materialno pomoč, ki je le mogoča. Izražam Vašemu Veličanstvu svoje najgloblje upanje v Vaš uspešen odpor proti napadu na neodvisnost in integriteto Vaše države.<
Tuje radijske postaje je prepovedano poslušati
Banska uprava objavlja:
Prepovedano je poslušanje tujih radijskih postaj. Kdor bi se prekršil proti tej prepovedi, bo najstrožje kaznovan in poleg tega mu bo aparat odvzet.
London, 10. apr. Reuter: Angleška podmornica je v Sredozemskem morju napadla konvoj sovražnikovega ladjevja, ki je plul v smeri proti severni Afriki. Lndje so vozile orožje, vojno gradivo in hrano: Podmornica je torpedirala 12 tisoč-Uinako ladjo in eno 6 tisoč-tonsko.
Govor dr. Vladka Mačka
Zagreb, 9. aprila, p. Včeraj popoldne se je
vrnil na Hrvatsko predsednik tfSS in prvi podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Ob dveh popoldne so ga v Kupincu obiskali ban dr. Šubašič, dr. Kmjevič in Avgust. Košutič. Ob sedmih zvečer je imel sledeči govor, ki ga je prenašala zagrebška radijska postaja:
»Hrvatski narod! Bratje in sestre! Vrnil sem se med vas, pa vam pri tej priložnosti sporočam: Nad nas je prišla največja nesreča, ki more priti nad kak narod, to je vojna. To zlo bomo lahko ublažili samo tako, da bomo složni in disciplini-
rani. Poslušali ste dobro doslej v vseh težkih časih. Prepričan sem, da boste to delali tudi naprej. Jaz bom ostal med vami in bom kakor doslej delil z vami vse dobro in zlo. Razumljivo je, da vam bom v vsakem primeru kakor navadno dajal navodila, bodisi po vaših organizacijah, bodisi po svojih odposlancih, ki bodo ali narodni poslanci ali splošno poznani strankini prvaki. V tem času zahtevam od vas popolen red in disciplino na vsakem mestu, bodisi doma, bodisi v vojski. Končujem z našim hrv a tek im pozdravom: Vera v Boga in kmečka sloga!«
Napredovanje Nemcev in Italijanov
v Libiji Angleške čete zasedle Masavo
London, 10. apr. Uradno poročajo, da so angleške čete zasedle Masavo, zadnjo obrambno točko italijanskega cesarstva, ki je bila življenjskega pomena za stališče Italije v Eritreji.
Reuterjev diplomatski dopisnik poroča o padcu Masave sledeče: Zadnji italijanski odpor v Eritreji je strt. Tepeni ostanki Mussolinijevih vojska so izgubili vsako ofenzivno moč. Zdaj so stisnjeni v Gondarju in Desiju, kjer čakajo brez upanja v kako rešitev svoje usode. Edino pristanišče, ki ga imajo Italijani še v rokah, je Asab, ki pa je brez vsake vrednosti. Zavzeli ga bomo, kadar se nam bo zdelo. Vojna v Abesiniji jo s tem tako rekoč končana. Majhne operacije, če bi se izkazale še za potrebne, bodo do konca izvedle južnoafriške čete in domačini. Z Masavo smo pridobili pristanišče, iz katerega bomo neovirano lahko pošiljali sedaj v tem področju nepotrebne čete na druga področja, kjer bodo pač najbolj potrebne. Njihova pomoč v Libiji ho pomenila več kakor le protiutež sovražniku. Največji pomen padca Masave pa je v tem, da bodo poslej ameriške ladje nemoteno mogle pluti po Rdečem morju, katero sedaj ni več vojno področje.
Nekje v Italiji, 10. apr. Stefani: Uradno poročilo štev. 306 generalnega štaba italijanske vojske pravi:
V Cirenajki so italijansko-nemške žete, ko so
bile s sijajnim manevrom strle odpor sovražnikovih mehaniziranih edinic — zlasti pri Msusu in Mechilliu — nadaljevale z zasledovanjem savraž-nika ter so sedaj na tem, da si popolnoma utrdijo obširno področje, ki je bilo znova zasedeno.
Edinice nemške letalske armade so bombardirale ter s strojnicami obstreljevale koncentracije sovražnikovih Čet ter motorizirane sovražnikove prevoze.
V vzhodni Afriki je sovražnik spet pričel z okrepljenim napadom na oddelku pri Masavi. Na drugih frontnih področjih je ostal položaj v glavnem nespremenjen.
Naš mot.orni torpedni čoln je na Rdečem morju torpediral neko veliko angleško križarko.
Berlin, 10. apr. DNB: Nemške in italijanske čete so 7. aprila dosegle Derno. Boji se nadaljujejo z uspehom. Pri bojih sodeluje letalstvo maršala Sperlea.
Bombni napadi na Anglijo in Nemčijo
Berlin, 10. aprila: DNB: Kakor poroča londonski radio so se nemški letalski napadi v noči od ponedeljka na torek vršili na vsem angleškem ozemlju. Pri nemških zračnih napadih na Anglijo je bilo v toku minulega meseca ubitih 4259 civilnih oseb, 5557 pa ranjenih. Med mrtvimi je okoli
1	600 otrok pod 16 leti.
London, 10. apr. Reuter: Angleško letalsko
ministrstvo poroča, da so močni oddelki angleških bombnikov v pretekli noči napadli nemško prestolnico Berlin. Škoda, ki so jo angleška letala povzročila, je velika, letalci, ki so zadnji odleteli iznad Berlina, pripovedujejo, da so deli Berlina izglodali kakor ognjena nyirja.
London, 10. apr. Reuter: Nemška bombna letala so v zadnji noči izvršila več napadov na An-
glijo, posebno po srednjem in severovzhodnem področju. Letala so povzročila v nekaterih krajih občutno škodo. Naši nočni lovci so sestrelili pri teh napadih 10 nemških letal. Tako so v zadnjih treh nočeh Nemci zgubili vsega 24 bombnikov.
Opozorilo prebivalstvu
Zatemnitev v Ljubljani še ni popolna, zato pa spet opozarjamo na resnost položaja in na usodne posledice, ki lahko nastanejo zaradi malomarnosti ljitdi, ki prezirajo predpise za zatemnitev. Kjerkoli opazite kako nezatemnjeno ali slabo zatemnjeno olono, prav tako pa tudi če vidite kak drug prekršek predpisov za zatemnitev, javite to najbližjemu stražniku, najbliijemu rajonu pasivne zaščite ali pa mestnemu zaščitnemu uradu.
Dražba v Mestni zastavljalnici, ki bi morala biti 12. aprila, zaradi velitke sobote odpade m bo šele v torek 15. aprila.
MidiorV.
Leskovec Itbont o
Prlilina
Du pnua o
p« cev© \	•
O t
rumii^
Pril«p © .
Vesli 10. aprila
Jugoslovansko poslaništvo ▼ Ankari je sporočilo turški vladi, da v nemških napadih na Jugoslavijo sodelujejo tudi bolgarske čete, tako poroča agencija Reuter iz Ankare.
V okrajih Bratislava, Nitra, Gran, Tatra in na
vsem vzhodnem Slovaškem je bila zapovedana popolna zatemnitev, poroča nemški poročevalski urad.
Vodja svobodnih Francozov general de Gaulle je po obisku v Egiptu odpotoval v Palestino, kjer je imel vzpodbudne nagovore na podpornike svobodnih Francozov v Jeruzalemu in Haifi, se glasi poročilo agencije Reuter iz Kaira.
| Sedanji dogodki so tak« narave, da moramo ob njih za trenutek pozabiti svoje politične zahteve. Francija prizna neodvisnost Sirije in Libanona — tako se glasi poročilo francoskega generalnega guvernerja za Sirijo in Libanon generala Dentza.
Poglavitna sila nemškega letalskega delovanja j« bila zopet usmerjena na že preje hudo preizkušeno angleško industrijsko mesto Coven-try. Napad je bil silovit, povzročena je velika škoda in človeških žrtev je mnogo. Angleška protiletalska obramba je bila zelo učinkovita, ker so angleška lovska letala v celoti sestrelila 8 nemških bombnikov. Šest letal je bilo uničenih med nočnimi napadi, dve pa sta bili sestreljeni v včerajšnjih jutranjih urah blizu obale Walles, poroča Reuter.
V ladjedelnicah ameriške vojne mornarice Brook-
linu je bila dana v delo največja ameriška vojna ladja 35.000 tonska oklepnica »North Carolina«. Ameriški vojaški strokovnjaki primerjajo to največjo ameriško vojno ladjo z najmodernejšo oklepnico »King George V.«, ki ji bo po oborožitvi enakovredna. Oborožena bo z 9 topovi po 16 palcev v glavnem oklepnem stolpu, poroča United Press.
Težišče bojev se j« zdaj premaknilo c Zahoda aa Vzhod. Odveč ;e vsako govorjenje, da bi bila zdaj Anglija napadena na svojih otokih, piše polkovnik Popov v glasilu sovjetske .made »Rdeča zvezda«.
Čez 90 častnikov in čet 400 podčastnikov in mornarjev, ki so pripadali potopljenim nemškim podmornicam, ne nahajajo v angleškem ujetništvu. Tam so tudi številne posadke potopljenih italijanskih podmornic, uradno poroča agencija Reuter.^
Angleška čete na bojišča v Grčiji štejejo trenutno samo 40.000 do fiO.COO mož. Angleška vojska je koncentrirana južnozahodno od Soluna v območju Olimpa. Angleške čete iisajo nalogo, da drže drugo grško obrambno linijo, kakor javlja ameriški radio.
Novica o početku vojne med Nemčijo in Italijo na eni ter Jugoslavijo in Grčijo na drugi strani je vzbudila v Romuniji velikansko zanimanje. Listi prinašajo to novico v največjem obsegu, javlja agencija Stefani.
Grika vlada se je sestala v nedeljo zjutraj ter je sprejela važen sklep, da blokira vse banke na Grškem. Nihče ne more dvigniti nad 5% svojih vlog. Največja vsota, ki jo je mogoč« dvigniti, je 10.000 drmahem, tako piše atenski dopisnik agencije AFL
Jugoslovani, ki žive v Sidneyn in so se javili tamkajšnjemu našemu konzulu kot prostovoljci, bodo uvrščeni v avstralsko vojsko, poroča agencija Reuter.
Moskovska radio postaja je brez konmentarja objavila berlinske novice o napovedi vojne Jugoslaviji in Grčiji ter o bombardiranju Belgrada. Moskovski listi so na vidnih mestih objavili poročila o sklenitvi sovjetsko-jugoslovan-skega nenapadalnega pakta, javlja agencija Reuter.
Pri povratka iz Berlina se Je včeraj ustavil t Moskvi japonski zunanji minister Macuoka ter je imel večurni razgovor s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovkn.
Po sporočilu londonskega radia je ruski poslanik v Budimpešti zapustil madžarsko prestolnico ter odpotoval v Moskvo, da poroča o položaju svoji vladi.
Za rusko-jugoslovanskim in rusko-turškim paktom se skriva tajen rusko*angleški dogovor, trdi INS.
Str&a 2.
»SLOVENSKI DOM«, dne 10. aprila 1941'.
Štev. 82.
VKeekend in mati sedemdesetletne hčerke.
»Gospod ravnatelj! V imenu vseh uslužbencev našega podjetja Vas prosim, da vpeljete tudi pri nas weekend ...! Zelo Vam bomo hvaležni!«
»Kaj hočete?! Weekend?!«
»Da, prosto popoldne v soboto!«
»Ali imate premalo dela, da Vam kaj takega pride na misel? Saj vidite, da moramo skoraj vsak večer delati čez uro! Vi pa hočete imeti sobotno popoldne prosto! Le zakaj Vam bo?!«
»Gospod ravnatelj! Saj vprav zato, ker imamo toliko dela, da komaj utegnemo h kosilu in ker vsak večer »vlečemo čez ure«, mislimo, da nam je weekend potreben, da bi si lahko kaj pripravili za nedeljski izlet. In vsak od nas ima svoje drobne opravke, ki iih na ta način, kot zdaj, nikoli ne more odpraviti. Saj nismo nikoli prosti!«
»Kako da ne? Vsak dan od opoldne do dveh!«
»Kar zadostuje, da gremo h kosilu in pre-čitamo novice v opoldanskem dnevniku. Kupiti pa ni mogoče ta čas ničesar. Niti srajce si ne morem nikoli sam izbrati, ker sem samo takrat prost, ko so trgovine zaprte. Bodite uvidevni, gospod ravnatelj! Ne bo Vam žal! Bomo pa v ostalem času toliko bolj z voljo delali! In če ne gre drugače, smo pripravljeni, hoditi zjutraj pol ure prej na delo!«
»No, pa poskusimo, kako se bo to obneslo! Toda, vsaj eden od Vas mora biti tudi v soboto popoldne v službi, če kaj nujnega pride.«
»Brez skrbi, gospod ravnatelj! Vrstili se bomo — vsako soboto bo drugi «dežural»l Najlepše zahvaljeni!«
^ 11 * '
Marsikje so si na tak ali podoben način uslužbenci priborili prosto sobotno popoldne, ki ga navadno označujemo z angleško besedo »weekend«.
Seveda je weekend mogoč samo v uradih In obrtnih podjetjih, pa še pri teh ne povsod. Kajti prav zato, ker imajo nekateri v soboto popoldne prosto, imajo drugi ta čas najhujši delavnik.
Osebje trgovin, brivnic, gostilniški, prometni, železniški in še mrsikateri drugi nastavljen« imajo weekend zapisan kot najbolj črni dan v tednu.
Bog ve. če kdo izmed onih, ki se v soboto popoldne drenjajo tu in tam in zabavljajo nad uslužbenci, ki ne zmorejo vsem naenkrat postreči — Bog ve, če kdo teh pomisli, da bi tudi oni želeli biti prosti v soboto popoldne in bi bil zato nekoliko bolj prizanesljiv, ako so .včasih malce nervozni!
Ljudje smo prav za prav čudni: sami sebi se smilimo, sami bridko občutimo vsako krivico in zapostavljanje — da pa tudi drugi občutijo enako — to nam skoraj ne pride na misel...
Zato še nismo brali predloga, naj bi imeli vsi oni, ki ne morejo imeti prostega weekenda, to je »konca tedna«, namesto tega prost »začetek tedna«, to je v ponedeljek dopoldne.
Pa bi bilo to vendar pravično in primerno! •
»Weekend« izkoristi vsak po svoje._ če je lepo vreme, je polna promenada, polni izletniški vlaki in avtobusi, polne ceste koles in tudi še elegantnih avtomobilov... če je vreme slabo, so v soboto popoldne natlačeno polni kinematografi in vsi lokali, kjer »Bog roko ven moli«: največ prometa imajo v soboto popoldne tudi vsakovrstne trgovine, posebno če »prvi« še ni predaleč. In te pridejo obiskat sorodniki z dežele tudi v soboto, ko je »nedeljska karta«.
Zato ne dobiš prostora niti pri »Figovcu«, niti v »Daj-damu« in še marsikje drugje ne... Vse mize so zasedene, kdor le zmore, si v soboto zvečer privošči dobro večerjo in nekaj vrčkov piva. Če ne bi bile cene jedači in pijači tako »vojne«, bi kar lahko sanjali, da smo še v dobrih in mirnih časih, saj se v naših gostilnah še vsega dobi...
»Seveda ne more vsak v soboto zvečer »pošteno večerjati«. Ob steni stoji mož v oguljeni suknji in s črno brado. K zidu je prislonjen ploščnat zavoj — gotovo slika in mož je brezdvomno slikar. Poželjivo gleda one, ki se mastijo s pečenko, nervozno zvija drobno cigareto, večkrat zgrabi zavoj — končno se le odloči, pobere sliko in gre... Le Bog ve, zakaj mora biti za umetnika pravilo, da mora vsak stradali? ... Tudi ob weekendu!
*
Praznuj weekend. če ga imaš. kjer koli, samo ne praznuj ga v svoji pisarni!
Ker si vajen, te noga tudi v soboto popoldne zanese sama od sebe. k vajeni pisalni mizi. češ »bom malo reda napravil!«
Privzdigneš eno mapo, pogledaš drugo, in
že se spomniš na nekaj, knr bi moral danes napraviti, ker je neodložljivo!
In že pišeš... Zunaj sije sonce, ceste so polne sprehajalcev, a ti sediš in pišeš!
In si nevoljen na telefonski zveneč, ki te moti in na ljudi, ki te kličejo in hočejo to in ono!
Saj je vendar weekend! Da! Toda za njih ne in tudi zate nel
Nekdo zvoni.
»Prosim!«
Vstopi starka. Kakšnih sedem križev ima, ponošeno obleko in čedno ročno torbico, ki jo kot zaklad drži v obeh rokah.
»Prosim, če bi mi mogli kaj pomagati, da bi se peljala domov! Sem prišla v mesto prosit za podporo, zdaj pa nimam denarja, da bi se peljala nazaj. Pa mi je tako hudo, ker je danes sobota in mati doma čakajo, da bi prinesla kaj podpore...«
»Imate mater še živo?! Neverjetno! Koliko pa je stara?«
»Šest in osemdeset let. Samo, ko nimava od česa živeti... Jaz sem že mislila, da bi se kar na cesti vlegla, naj bi me kdo povozil, tako sem obupana... Toda matere ne smem pustiti same na svetu, tujim ljudem v roke...«
Starka si začne otirati solze.
Bog ve — saj morda laže, sai morda s solzami samo mehča srca onih, ki kljub vsem razočaranjem brezsrčnega sveta še niso povsem ravnodušni do bede in reve okoli sebe.
Toda ženska joče od skrbi za svojo mater. Morda tudi njene solze lažejo. Vendar je mati tako nekaj svetega, da je mani škoda, če daš kaki ženski nekaj drobiža, kljub temu, da je solze za mater hlinila, kot če b jo odpodil
— in bi bilo to o materi res..,
*
Na? bo v božjem imenu! Namenil sem se. da bom svoj weekend porabil zato, da bi napisal nekaj za materinski dan. Pa bi vsaj končal rad z mislijo, ki je za ta praznik primerna!
Ljubimo svoje matere — spoštujmo pa tudi pri drugih to čustvo! Kar je mati nam
— to pomeni vsakemu, ki je še človek! .
KRIŽEM KRA2EM PO LJUBLJANI
Ljubljana, 10. aprila.
Na novem mostu JSez Gruberjev prekop le davnaj vihra smrečica, znamenje, da je most dograjen v surovem stanju. Manjkajo samo še ograja in dphodne stopnice iz Hradeckega vasi. Sedaj so začeli že tudi odstranjevati leseni opaž, ki je do-sedaj držal mehko betonsko mešanico skupaji. Masa se je že dovolj osušila in strdila, da sedaj ne rabi več tega opaža. Zanimivo je odstranjevanje te lesene opore za mostni lok. Pod leseno konstrukcijo za lok so zabili preje pred betoniranjem na več mestih velike lesene zagozde, katere so sedaj, ko se je betonska mešanica že strdila, zopet spodbili, da se je vsa konstrukcija vsedla za nekaj centimetrov na spodaj stoječi pravi oder. Betonski mostni lok stoji sedaj že samostojno po vseh pravilih statike brez lesene opore. Sedaj samo odstranjujejo posrmezne deske in kole.
Nova kanalizacija severnega dela Kongresnega trga se že tudi bliža koncu. Po vsej dolžini ceste za kraljevim spomenikom so položili velike betonske cevi ter tako završili podzemska dela na tem cestišču, tako da je sedaj možna nemotena nadzemska regulacija na tem delu trga.
Zvezda je že vsa posajena z mladimi drevesci. Stare kostanje so nadomestili z mladimi platanami, ki je lepo, razraščeno drevje, čim se razvije do vse velikosti. Lep primer tega drevja lahko vidijo Ljubljančani v Streliški ulici, kjer rastejo v bližini dve častitljivi platani pred Ljudskim domom. Obe cenijo strokovnjaki za stare preko sto let, pa so vendar še v krepki, polni rasti. V naši klimi so dosegle košato in zelo visoko rast, pa so vendar dovolj odporne proti viharjem kljub visoki starosti. Tako bomo lahko tudi v Zvezdi recitirali jeseni Zupančičevo: Jesen razgrinja sive pajčolane, poslednji listi padajo s platane ..
Po mestu so se pojavili zopet na novo popravljeni in posrebreni koški za odpadke, predmet nočnih vandalov za poškodbe teh koškov. Želeti hi bilo malo več ljubezni do teh koškov in manj smeti po cestah!
Pomlad prihaja v deželo! Mestno vrtnarstvo zasaja pod Tivolijem cvetne gredice z mladimi mačehami! In zopet bo vzcvetel naš Tivoli v mnogo-barvnih rožicah. Narava se edina ne pusti motiti v teh nemirnih časih.
Navdušenje zadnjih dni nam Je precej poškodovalo prometne verige in stebričke na obeh glavnih križiščih Ljubljane: pred glavno pošto in pri tromostju. Treba ho misliti na popravilo, ker
v	takem stanju že dela videz zanikrnosti! Precej kričijo tudi po popravilu hodniki v Šelenbur^ovi ulici in še drugje po mestu.	—nik.
Umivanje nog v stolnici
Danes dopoldne je v ljubljanski stolnici pre-vzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman opravil obred umivanja nog dvanajsterim starčkom. Letošnji starčki so naslednji:
Anton Orehek iz Moravč, star 98 let; Janez Vičič iz Ljubljane, star 93 let; Andrej Šef iz Ljubljane, star 9? let; Franc Erčulj iz Dobrepolj, star 89 let; Janez Kosec iz Vodic, star 89 let; Anton Adam iz Borovnice, star 88 let; Jožef Cvetrežnik iz Ljubljane, star 86 let; Janez Grkman iz Cerkelj pri Kranju, star 84 let; Alojzij Polanjko iz Ljubljane, star 83 let; Matevž Eržen iz Šenčurja pri Kranju, star 81 let; Jakob Grčman iz Ljubljane, star 79 let.
Skupna starost 6tarekov znaša 1045 let
Koledar
Danes, četrtek, 10. aprila: Veliki četrtek.
Petek, 11. aprila: Veliki petek.
Nov grob
V	Ljubljani je danes dopoldne mirno v Gospodu zaspala v 84. letu svojega življenja gospa Frančiška Zanoška r, tašča urednika g. Viktorja Cenčiča. Pogreb bo na veliki petek ob pol 6 popoldne z Žal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu, naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje.
Obvestila
Vse učiteljice in učitelji, ki ste v Ljubljani, v stolnico k molitveni uri, ki bo na veliki petek od 2-3.
Celonočno češčenje presv. R. T. v stolnici dre-
vi	odpade, ker mora biti cerkev zatemnjena. Nočne častivce vabimo, naj po možnosti tekom dneva eno uro žrtvujejo presv. Zakramentu.
Lepo soržično moko danes mestni preskrbovalni urad deli ljubljanskim špecerijam, jutri v petek, jo bo pa prebivalstvo že lahko dobilo v trgovinah na krušne nakaznice po 6.30 Din kilogram. Opozarjamo, da je soržična moka odlična in naj prebivalstvo zato ne odlaša z nakupom.
Dobro kašo je mestni preskrbovalni urad pričel prodajati na mestni stojnici na Vodnikovem trgu po 8.50 Din. Kupec jo vsak dan dobi največ
2	kilograma.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Radio
Četrtek, 10. aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12 Koncert nabožne glasbe (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi, poročila. 18 Vijolinski koncert: ga. Francka Omiko-va-Rojec, pri klavirju g. prof. M, Lipovšek. 18.40 Plošče. 19 Napovedi, poročila. 19.25 Nacionalna ura: Trpljenje in vstajenje narodov (g. prof, Etbin Bojc). 19.40 Plošče. 20 Pevski koncert ge. Mile Ko-gejeve, članice Nar. gledališča, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. 20.45 Koncert Radijskega orkestra. 21.45 Porečila.
Uprava Narodnega gledaliišča v Ljubljani javlja, da bosta Drama in Opera do nadaljnjega zaprti.
Kako se obvaruješ žolčnih kamnov
Žolčni kamen je ena najbolj razširjenih bo-lezni v Evropi. Zdravniki so izračunali, na ima žolčne kamne vsak šesti Evropejec, za to boleznijo pa trpijo največ ženske. Razlog je tudi v tem, icer imajo stalno zadrgnjen život m s tem preprečijo normalno kroženje krvi in delovanje drugih važnih organov, kar povzroča žolčne kamne.
Neki zdravnik je izdal tole navodilo kot najboljše sredstvo v boju zoper žolčne kamne.
1. Jesti ni potrebno mnogo, zato pa večkrat, najmanj petkrat na dan.
2. Jesti moraš počasi in hrano dobro prežve-
čiti.
3. Nikdar pa ne smeš požirati večje kose.
4. Zvečer, preden greš k počitku, popij malo čaja in pojej malo piškota ali prepečenca.
5. Hrana mora biti takšna, da ne dela težav v želodcu in ne dela preglavic prebavi.
Dobra prebava je najboljše zdravilo proti kamnom. Da pa bo prebava dobra, je treba zjutraj delati tudi gimnastične vaje vsaj 10 do 20 minut.
Kdor se bo držal teh navodil, pravi ta zdravnik, ta prav gototo ne bo trpel zaradi žolčnih kamnov.
:<>•
Ceylonski strah zaradi — zoba
Vse prebivalstvo otoka Cejlona je že nekoliko časa zelo vznemirjeno. Iz enega najbolj veličastnih svetih hramov, ki so zgrajeni v skrivnostnem pragozdu Kandy, je na lajinstven način izginil zob, za katerega pravijo, da je bil Budhov, pa so ga skozi stoletja ljubosumno hranili. Vest o tatvini te dragocene relikvije se je hitro razširila tudi na Indijo ter ostali Vzhod,- pa je med milijoni vernikov zbudila velik strah.
Narodno izročilo pravi, da je ■ta zob sam Budha podaril cejlonskemu kralju. Celih osem dolgih stoletij so domačinski vladarji in knezi skrbno varovali Budhov zob. Nekateri so se zanj tako bali, da so ga nosili s seboj podnevi in ponoči skritega v laseh. Kljub veliki skrbnosti je nekega dne izginil. Vsako poizvedovanje za njim je ostalo brez uspeha. Šele po enajstih stoletjih so našli to relikvijo v Goi v zapadni Indiji.
Goa je bila tedaj portugalska kolonija, kjer je inkvizicija ustanovila zelo strogo vlado. Vse, kar je bilo krivovernega, je bilo obsojeno s smrtjo na grmadi. Takšno sodbo bi moral doživeti tudi Budhov zob. Zastonj je ponujal neki birminghamski knez velikemu inkvizitorju vse svoje zlato in srebro, da reši relikvijo. Inkvizitor, ki je premišljeval o tem, kako bi že pri korenini zatrl »vražjo vero«, je ostal odločen in neomahljiv. Zgodil pa se je čudež, ker je, kakor pravi tradicija, sam Budha posredoval. Budha je vstal s svojega prestola in svoje zobovje zamenjal z zobovjem navadne živali. Cejlončani so ponovno prišli v posest pravega zoba, ki so ga takrat hranili v hramu v Kandyji, kjer so se mu budisti vsega sveta klanjali kot najsvetejši relikviji. Ko pa je 6edaj zob ponovno izginil, je cejlonsko prebivalstvo v velikem strahu, ker so prepričani, da bodo na otoku zaradi izgube zoba razsajale bolezni in druge nezgode.
S H
mmm
S tramvajem k poroki! Mlad poročni par v Berlina zapušča tramvaj in stopa proti cerkvi.
SELD0H TRACEt
KORAKI V NOCI
Roman « t/tkamt
»Ne... Poskusil me je uničiti.«
Detektiv se ie obrnil proti Dareku. '»A vi, gospod ki ste bili dosedaj le reven umetnik, imate zdaj relativno zelo veliko bogastvo!«
Darek se je jedko zasmejal.
»Ce bi rekli, da sem živel v popolni bedi, bi govorili bolj po pravici. Moj stric Ricardo je bil star skopuh in s tem je vse povedano.«
»Točno,« je dodal Quideugh in st od zadovoljstva mel roke. »Skratka, opazil sem, da se je nekaj ljudi, med njimi tudi polkovnik Datmar, okoristilo z Ricardovo smrtjo, kar se tiče prisotnega Cashdona, je bil vaša možnost, da je igral vse mogoče vloge v tej temni drami, razen one vloge, k? je pozročila vso krivico. To vam bom dokazal, zato ga bom naprosil, da vam bo opisal svoje doživljaje.«
Richard Cashdon je pričel pripovedovati svojo dramo s tihim in malo neodločnim triasom.
»To je zelo kratka povesit, povest bedaka. Res sem bil tako neumen, da «m
gledal detektiva.) Nočem se vrniti na mojo obsodbo in dogodke, ko so me prijeli. Menda vsi dobro veste, kako sem se takrat obnašal. Ko so me odpeljali v Dart-moor, se nisem sprijaznil s svojo obsodbo, niti odpustil svojim sovražnikom. Ko sem začel dobivati pisma, sem jih obračal na vse strani, v nadi, da je kak prijatelj napravi ono, kar je nemogoče, samo, da bi me osvoboril. Ves ta čas sta mi pisali le dve osebi. V Mariinih pismih sem dobil le pogum in vero v bodočnost. V pismih doktoija Madona sem našel tajno šiiro.	,
Najprej sem se spraševal, zakaj se rta-don toliko zavzema zame, čeprav nisem
bil z njim nikdar prijatelj? A smisel ši je bil zelo jasen in točen.
Opaziti bi moral star športni avto, ki
so-
imel za prijatelja svojega največjega ruka. (Otožno se je nasmehnil in po-
bo stal toliko časa v pustinji, dokler bom saj na prisilnem delu. Voznik tega avtomobila bo poznan v tem kraju kot »tar arheolog, ki se bavi z raziskovanjem pragozdovine. Cim »e bo nudila prilika, moram jx>begniti k njemu, da mi bo dal sveženj z obleko. Nato bi mogel iti do skrivališča v pustinji in počakati svojega
rešitelja. Dodal je, da ima že ves načrt, kako me bo prikazal v pravi lepi luči pred svetom.
Vzhičenje, ki me je prevzelo pri tem poletu v svobodo, mi je skoraj nadoknadilo vse žalosti v mojem suženjstvu. Tekel sem kot zajec. Preden so moji stražniki hiteli po sledi, sem bil že oblečen v meščansko obleko in bil skrit za steno, ki mi jo je označil rešitelj.
Madon je prišel v somraku. Ko sem ga zagledal preoblečenega v starca, sein se mu moral smejati. Smeh me je hitro minil, ko mi je povedal, zakaj je izvršil ta divni podvig in me nagnal, da sem šel pred njim v smeri neke razvaline. V eni roki je držal železno palico, v drugi pa samokres. Sebi je dal le toliko truda in izgubil le toliko časa, da mi je j>oveda!, da bo Richard Cashdon obdolžen jx> svojem begu še enega umora in bo s tem za vedno uničen v očeh Marie Datmar. Nato me je močno udaril z železno palico po glavi. Naprej se ne spominjam več, niti tega ne, kako sem padel v vodnjak. Ostali del te drame me ne zanima vsaj dosedaj ne.«
Rihard Cashdon je namah umolknil, a Quidleugh je pokimal v znak odobravanja.
»Prav imate, gospod, sedaj je na meni vrsta, da pripovedujem, in to s pomoč-jo teh dveh gospodov..«
Ponoči, f>o bregu Richarda Cashdona, je bil ubit Henrik Ricardo, in sedaj vam lahko pojasnim pod kakšnimi okolnostmi.
Hadon, ki je bil le nekaj ur izven Platka, je bil poklican k porodu pekove žene, ki stanuje nasproti hiše Braudon. Da se nahaja zdravnk na ulici v kakšnem koli času že, ni nič sumljivega, ali prilika se mu je ponudila kot nalašč.
Vedel je, da se je Ricardo vrnil domov. Prav tako je vedel, da je Hatherington gluh. Prav lahko mu je uspelo odpreti okno in se skoznje neslišno splazil po stopnicah v njegovo sobo ter zadaviti starca. Vse to je trajalo nekaj trenutkov in takoj potem je šel k peku.
Edina sled tega njegovega obiska je bilo odprto okno, im vi, gospodična Marie, sta našli prav to okno. Ko sle šli v hi-
šo, ste ga pustili na stežaj odprtega. 1 o je opazil Madon, ki se je vračal od peka. Bilo je naravno, da se je prepričal,
kaj se je med tem časom dogajalo v hiši in tako vas je našel. Ko vas je rešil iz tako obtožujočega jx>ložaja, mu je usp>e-
I .	•	 .....	ll	l	nAti	SC
Za Ja«oilov.aika »Ukaraa f I4dblj.nl. lot, Kramar« ~ lidajatalj: Ink JolaBodla ~ Uradnik:
V oonadallklb ta tatraallk — Maiafaa narofolna (a 14 dla. *a Inoienutvo 28 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski
«.piX. n. »m - o,..,..	.u««.	~	i.i.i..	«-oi	-««-
gnal msel na Richarda Cashdona, je postal zločinec...«
Marie je naenkrat izdhnila:
»Nisem tega vedela, niti sliftila nisem, da je bil doktor Madon tako zaljubljen v vas: Ali že dve polni leti e bil ljubosumen na g. Cashdona! Kolikor večja je ibila ta ljubosumnost, toliko bol) je P11?*1 njemu posegal po nepoštenih sredstvih.
Najmanj je dosegel, da je bil krivično ob- redili.
'sojen. A ko je videl, da kleveta pri vas
Rokopliov na vrafamo ~ »Sloveoikl dom« lihaja *»ak delavnik ob 18 «* dom« »olja maaofno 6 dinarjev. polletna 28 dinarjev, celoletno 80 dinarjev. Podrotoice: Maribor. Celja. Plut Jo*anlee. Kranj. Kot« meilo, Irbovlja.
ne zaleže, je hotel uničiti vašo vero na kakšen koli način. Razen tega je bil razlog, da se znebi oderuha tudi to, kar seffl vam prej povedal.
Mora se tudi upoštevati, da }e bil malo blazen, čeprav je vse delal hladnokrvno in s prevdarkom, kakor človek z zdravim razumom.	.
Kakorkoli je že bilo, naletel te na re«-ne tež koče. Na primer: pokojnikova bla-gajna se je odpirala s pomočjo neke komplikacije in tako si ni mogel pomagati 6 ključi po umoru. Znal pa je izkoristiti drugi ugodni moment ob slučajnem obisku pri polkovniku Datniarju.
Vedel je za tajni podzemski prehod, toda s tem si ne bi mogel jx>magati, če ga ne bi drugi do tega pripravili.«
Med govorjenjem se je Quidlugh obrnil proti g. Daxburryju, ki se je obupno zvijal v svojem naslanjaču.
»Zares, gospod inšpektor, ker nisem soudeleženec pri nobenem umoru, ne vem, početnu me hočete vmešati.«
»Moram vse točno in natanko ra/zložiti, dragi gospod! Lahko rečem, da bi preprečili dva umora, če bi se vi in g. polkovnik Datmar bolj pošteno in odkrilo obnašati. Skovala sita zaroto, da vzameta vaijine priznani««, ko bo g. Prince odprl blagajno. Da bo pot bolj svobodna, ste sami prenesli kip Galateje na drugi pod s1 a vek. Miss Bugn, ki je ni bilo treba, da bi bila tu poleg, je videla kaj ste na-
(Dalje iledO-