ištfini slovenski dnevnik % Zjedinjenih državah, jrhaja vsak dan Izvzesnil icdelj in praznikov TKLEFOH PISAUrS: 44S7 OOBTLATOT. NO 161. — ŠTEV. 161. The only SlovenSc čšSgT in the UdtecTStatef > Issued e/eiy day ODsc^i Sundays and HoSfta^t VKLXroV FXlAlJfl: MS7 OOKTLAJTW, NEW YORK, TUESDAY, JULY 12, 1910. — TOREK, 12. MAL. SRPANA. 1910. ___ Preprečen napad na železniški vlak. Na Missouri, Kansas ft Texas Southern železnici so trije roparji nameravali izropati potnike brzovlaka. PODJETJE SE JIM NI POSREČILO. Strojevodja Qninn je roparje preva-rii in kasneje so tri prijeli in zaprli. -o- •St. Louis, Mio., 11. julija. Včeraj rano zjutraj so blizo postaje Lali-more, ki je oddaljena 15 milj od tukaj, napadli brzovlak Missouri, Kansas & Texas Southwestern železnice trije mladi, očavidno še neizkušeni železniški roparji, kteri so z revolverji prisilili strojevodjo in kurilea, da sta ostavila vlak. Nato sta morala tovorni in potniške vozove odvezati od lokomotive. Medtem, ko sta pa strojevodja in njegov kurilec v temi vagone od veza vala. s(a nakrat tJ*!a in prišla srečno na lokomotivo ter se ' z vso hitrostjo odpeljala z vlakom i dalje. Roparji so za njima streljali, ' ne da bi koga pogodili. Ko je prišel potem vlak v pet milj oddaljeno postajo Spanish Lake, sta o tem naznanila postajenačelniku in i par »r kasneje se je posrečilo vse tri roparje prijeti. Vsled streljanja roparjev je prišlo med potniki v vlaku do velike panike, toda sprevodnik I Walker je potnike kmalo pomiril. Roparji so zakrinkali svoje obraze, nakar so vlak ustavili s pomočjo signalov, ktere so dali strojevodji z ru-lečo svetilko. V tovornem vagonu je bilo več tisoč dolarjev in tudi ve-iko Število denarnih nakaznic. -o- Zopet beli linčan. Sedaj v Louisiani V Rayville, La., je množica oprostila iz zaporov morilca tamoenjega maršala, C. C. Chenaulta, kterega so potem obesili DBSOJEN JE BIL V SMRT, TODA VLOŽIL JE PRIZIV. Na obleko linčanega so po končanem j linčanjn pritrdili listek z napisom: "To je posledica priziva.'' ■-o- Velikanski dohodki newyorskega časopisja. V dobi županovanja MacClellana v New Yorkn so razni listi dobili skoraj pet milijonov dolarjev za razno oglaševanje. —o— MAYORJEVA PATRONAŽA. Ta denar se je razdelil skoraj izključno le velikim časnikom, ki zastopajo podjetniške koristi. —.—o- V dc»bi administracije našega mesta po bivšem mayor ju MeCIellanu, oziroma tekom zadnjih šestih let, se je izdalo newyorSkim časopisom za razne oglase $4,850,798.57. Ta velika tisku svota se je razdelila 362 raznim časuikoin, mod kterimi je mnogo takih, ki imajo le nekako mitično cirkulacijo in za ktere širša javnost sploh ne ve. K tem časopisom spadajo tudi nekteri nemški časniki, kajti kakor znano, je bila njih večina na uhani demokratov. Vsled tega se ni čuditi, ila so ti listi neprestano hvalili vzorno administracijo bivšega mayo rja, kajti za denar je nemško časopisje vedno dobiti. Toda naše mesto ni oglaševalo le v newyorskih čnsop:sili, kajti te oglase je bilo citati ludi v chieaškili, st.-louiških, phi-hidclphijiskih in bostonskih časopili in — celo v 22 listih, ki izhajajo vi A ngliji. 1'ri plačevanju teh oglasov je na-1 pravil lepo svoto denarja William Foster, ki je bil neoficijelni atašej bivšega mayorja MeOhllana. On je skrbel, da so listi dobili redno izplačan denar — *kar naravno ni zaman storil. Sedanji mestni uradniki so prepričani, da bi se lahko polovica tega denarja prihranila. Samo lisi T ime* je dobil tekom zadnjih šestih let iz mestne blagajne $."125.652 in še j več je dobil Brooklyn Citizen, nam-; reč $.'173,506. Pomanjšanje deficita pri poštni upravi. Zelo ngoden izkaz vladinega poštnega oddelka za devet mescev zadnjega upravnega leta. Washington, 11. julija. Generalni poštni upravitelj Hitchcock je dobil od auditorja oddelka zvezine pošte prva poročila, iz kterih je razvidno, da so bili poštni prihodki tekom mi-nolih devetih mescev večji, kakor v istem času lanskega leta, kajti v tej dobi se je deficit pomanjšal za več nego za deset milijonov dolarjev. V teh devetih mescih je namreč znašal deficit $2,709,000 proti $12,832,000 v istem času prejšnjega leta. V tretjem četrtletju oziroma v treh mescih, ki so se končali z 31. marcem, je imela poštna uprava celo $1,363 000 prebitka, kajti dohodki so bili povprečno za deset odstotkov večji, kakor v prejšnjem upravnem letu. TRI MILIJONE DOL. ŠKODE. —o— Gozdni požari so v državi Winconsin grozno divjali. VELIKE ZALOGE ŽIVIL IN SEDANJA DRAGINJA Tolikih zalog živil, kakor sedaj, v New Yorku še ni bilo in vsled tega so živila tem dražja. --(r— Eaii Claire, Wis., 12. junija. Gozdni požari, ki so tekom zadnjih treh tednov divjali v severnih pokrajinah dr/.ave Wi-eonsiu, -o napravile za tri fiiUjMue i|olarje\ Opilstošetla pokrajina -e razprostira kakih -10 milj severno od Prentice in je med Stanley e m iti Tiiorne kakih 40 milj široka. (Petindvajset mestwev in naselbin je bilo v veliki nevarnosti. Z'_rorelo je nekaj nad fanwrjem vse, kar ho imeli. V kolikor je znano, požar ni zahteval niti jedue človeške žrtve. -o- Karantena proti rameni mrzlici. Panama, Panama. 11. julija. Iz San Jose, <'osta Hica, ne javlja, da se je tam v novejšem ča*u pri|>etilo nekoliko "lučajev rumene mnzliee in vsled tejfa »o tukajšnje oblasti odredile vse potrebno, e nikdar ni bilo in poledica temu je. da je te vrste blacro -tdnj dražje, kakor je bilo kedaj po-, preje od državljanske vojne nadalje, j V 29 refrigatorjih (izmed 32) je sedaj 2,234.000 zabojev jajc in vsakem zaboju je po nO ducatov jajc. Trgovci uečejo sedaj prodajati oziroma poslati jnjrf-a na trjpovišČa in pošljejo jih le toliko, kolikor zahteva vsakdanja potreba. Vsled teara je sedaj to blago dražje, kakor je bilo lani ob takem asu. V refrigatorjih je sedaj tudi 13,^30.000 funtov surovega masla. -o- Dobra reklama. Kako si zna nazadnjaško časopisje | tudi v dvajsetem stoletju pomnožiti število svojih naročnikov, nam sve-doči sledeče naznanilo, ktero je izšlo v "Vestniku ubogih duš", oziroma v lemškem katoliškem listu "Armen-seelenbote", ki izhaja v Wuerzburgu, v- Nemčiji. V tem listu je namreč jritati bledeči ojrlas: " Nadalje opozarjamo naše spoštovane naročnike na to, da bodemo od tretjega letnika naprej dali citati vsako leto po 72 sv. mas v prid zadev naročnikov in v tolažbo ubogih duš; kedor pošlje naročnino naprej, postane član "društva zapuščenih duš v vicah", v kterem društvu se vsaki teden čita po 4000 maš." To se pravi "razumeti se na business"! Zajedno se nam pa vsiljuje vprašanje, bi li bilo kaj tacega tudi pri nas v Zjed. državah mogoče.... Požar v Stock Yards v Chieagn. V Chicagu, III., je nastal v tamoš-njih Stock Yards požar, ki je napravil za $100,000 škode. Iz nekega hleva je bežalo veliko število konj, kteri so podrli na tla dva vslužbenca, kte-ra oba sta nevarno poškodovana. Tudi veliko voznikov je zadobilo več aH ij nevarne poškodbe. Rayville, La., 11. julija. Tukajšnje belo prebivalstvo se je nepopisno vjezilo, ker se na smrt obsojeni beli J. D. Freeman, ki je nedavno ustrelil maršala C. C. Chenaulta, postopil vložiti proti smrtni obsodbi priziv. Sodišče ga je namreč spoznalo krivim umora in vsled tega ga je obsodilo v smrt. Posledica prizivu pa je bila, da je prišla pc noči pred zapore, v* kterih je bil obsojenec, velika množica linear je v, kteri so vrata zaporov zdrobili, odvedli obsojenca na prosto in ga obesili na onem prostoru, na kterem je on preje maršala ustrelil. Na Freemanovem vratu je velika rana, iz česar je sklepati, da se je naj-brže sam skušal usmrtiti, ko je vedel. da linčarjem več ne uide. Rano si je prizadejal najbrže s steklom. Linear j i so opravili svoje delo zjutraj ob 2. uri in sicer v nedeljo. V soboto je višje sodišče naznanilo, da je Freemanov priziv dopusten. Lin-čarji so na obleko svoje žrtve pripeli listek, na kterega so napisali: "To je posledica priziva." Freeman, ki je bil po poklicu kovač, je maršala Chenaulta ustrelil pred tremi tedni in sicer vsled tega, ker ga je maršal skušal radi neke v«?lenkosti aretova-ti. Maršal je bil med prebivalstvom zelo priljubljen in temu dejstvu je pripisovati, da so njegovega morilca linčali. SLOVENCI IN SLOVENKE. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NAHODA"! Najnovejši business; zopet nova vera. Najnovejša in inkorporirana vera se imenu je *4 cerkev sreče''. Glavni namen nove vere je godba, ples in veselje ter smeh. Washington, 12. julija. Tekom paT dni bodo tukaj inkoifKirirali novoustanovljeno vero ali cerkev, ktera se bode imenovala "cerkev sreče". Z novo vero se tukajšnje časopisje havi na lolgo in široko in med drugim piše nek časopis: "Stari pekel, s svojim velikim in vročim ognjem, plešočimi vragi, ki imajo repe in kopita, z katakombami, napravljenimi iz kosti pogubljenih ljudi, žveplenim dimom in s ličnic; i prijetnostmi, spada v preteklost, kajti vse to se je ustanovilo v domišljiji krščanskih in drugih duhovnov, kteri so na ta način praz.no-verno ljatdstvo prisilili, da so jim verjeli in nosili denar — samo, da jim po smrti ni bilo treba iti v pekel. "Nova vera pa pekla ne pripozna. kajti vsakdo* je za svoje zločine itak že na tem svetu kaznovan in sicer potom oblasti, ali pa — ako se jim izogne — potom svoje lastne vesti. Vsled1 tega nova vera ne bode ničesar vedela o ■peklu in bode zabavala svoje vernike z god'bo, petjem, plesom in vednim veseljem". Novo vero si je izmislil Rev. Theo. Valiant in sicer že pred dvema leti. ko se je prepričal, da sedanje vere ne prinašajo več toliko dobička, kakor so ga prinašale tedaj, ko je bilo ljudstvo še bolj neumno in ko je rado vse verjelo, kar se mu je povedalo o "onem sevtu". Od onega ča* sa je imenovani duhoven deloval med svojimi tovariši, ki so bili istega prepričanja, na tem, da se čim preje ustanovi nova vera. To se je zgodilo sedaj in kakor se naznanja,, bodo novi verniki zgradili v Washington svojo prvo eerkev. Za novo vero se zelo zanimajo nekteri bogatini, kteri so radi vedno veseli in ker bode imela vera takoj po-četkoma obilo denarja na razpolago, ni niti malo dvomiti, da bode dobila na razipolago mnogo vernikov. Prvo eerkev bodo zgradili v najelegantnej-šem delu mesta. Novoversko gibanje zelo podpirajo budi člani tukajšnje Personal Liberty League. V cerkvi bode pri službi božji svirala godba vedno najveselejŠe komade, dočim bode moral vsak vernik povedati kaj smešnega, tako, da bode veselje popolno. Vsega, kar je dolgočasno, kakor na primer službe božje v ostalih krščanskih verafh, se bodo v novi cerkvi skrbno izogibali. Napredek trgovine med Zjed. drž. in kolonijami. Izvoz in uvoz blaga med Zjedinjeni-mi državami in prekomor- skimi kolonijami je v minolem u-pravnem letu zelo napredovat UGODNA POROČILA. Vrednost te trgovine je znašala v n-pravnem letu $190,000,000 proti $35,000,000 v letu 1897. Naseljevanje v juniju, j Podrobnosti romana Nad 76.000 naseljencev, iz Schenectady, N. Y. Washington, 11. julija. Trgovinski oddelek zvezine vlade je objavil statistične podatke o trgovini, ktera se je vršila v minolem upravnem letu med Zjedinjenimi državami in našimi prekomorslami kolonijami. — Vrednost te trgovine znaša glasom navedenega izvestja zvezine vlade $190,000,000 proti $35,000,000 v letu 1897. Iz Zjedinjenih držav se je v jednaj-stih. mescih minolega upravnega leta izvozilo na Puerto Rico, Hawaii, Filipine. Guam, Midway, Tutuilo in A-lasko za $75,000,000 blaga, dočim se je od tam uvozilo v Zjedinjene države za nekaj nad 96 milijonov dolarjev blaga. Najbolj je napredovala trgovina s Filipini, kajti tarif za trgovinski promet med Filipini in Zjedinjenimi državami se je, kakor znano. odpravil. _ _ _._.______=■■ ... ■ gj^ ■ Izgubljen milijon zopet našli. O Binkoštih je nek poštni sluga v Gritnevaldu izgubil priporočeno pismo, v katerem je bilo za en milijon vrenosti. Zdaj so pismo našli. Vve-boval je hipote&no — zastavni list, ki je bil za vsakega drugega seveda bree vrednosti.' Skoraj gotovo ga je najditelj proč vrgel, ker ni imel za njega nobene vrednosti. Hipoteko so Že »brisali. __iii^__^Kiaaaik Južne republike. Zarota na Cubi. Na Cubi so zopet prišli na sled novi zaroti in vlada je dala zapreti sedem zarotnikov, ki so nameravali odstraniti sedanjo vlado. OBILO ZAPLENJENIH LISTIN. V medicinski šoli so našli pri hišniku veliko zalogo dinamita. Havana, Cuba. 12. julija. Tukajšnja vlada je dala po svojih detektivih zapreti zamorskega polkovnika Jorge Valera in Sest drugih osob, kteri so večinoma mulatje. Vsi so obtoženi zarote proii sedanji cubanski vladi, proti kteri so naimeravali vprizoriti ustajo. Zarotnike so prijeli, ko so bili na poti v Vijeja Bermeje v pokrajini Matanzas, kamor so poslali tudi "zaboj poln dinamita in poleg tega tudi večjo količino orc/žja in streljava. Jetnike so sedaj, dovedli v Havano in v njihovih stanovanjih so našli mnogo spisov, iz kterih je razvidno, da imajo v deželi mnogo zaveznikov, kteri vsi so pripravljeni pridružiti se vstaji. Zaboj z dinamdtom je bil poslan iz medicinske šole tukajšnjega vseučilišča. Vsled tega so zaprli hišnika imenovanega zavoda, kajti v njegovem stanovanju so našli veliko množino dinamita. ■Cubanske oblasti so tudi dne 23. aprila t. 1. prišle na sled neki zaroti. Tedajj so zaprli generala Evaristo E-steuoz in mnogo njegovih zamorskih pristašeiv, toda kasneje so zopet vse izpustili. Vojne ladiji na prodaj. Washington, D. C., 11. julija. Mbr-narični tajnik je podpisal odredbo, vsled ktere se bode stara križarka tret jega razreda prodala potom javne dražbe. Ravno to se bode zgodilo tudi s križarko Boston, topničarko Concord in torpedovko Winslow. Ladi je so nairoreč tako stare in slabe, da se več ne izplača popravljati jih. Aretovan bančni tajnik. Louisville, Ky., 12. jnlija. Tukaj so zaprli pomožnega tajnika in blagajnika Fidelity Trust Co., ktera banka ima v raznih mestih svoje fiilijal-ke. Aretovanee je poneveril večje svote bančnega denarja. Špekuliral je z vrednostnimi listinami in je pri tem vse zssgraL t Tekom junija je prišlo iz vseh dežel na svetu v našo lnko 76.615 naseljencev, kteri so se naveličali svoje domovine. RAZDELITEV NASELJENCEV PO NARODNOSTIH. Pri tej porazdelitvi so pa Slovani dokaj čudno porazdeljeni. — Obilo Italijanov in čifntov. Uradoma se naznanja, da se je tekom minolega junija v naši luki izkrcalo 76.G15 naseljencev iz vsefli krajev aveta. Deportirali so jih v imenovanem mesecu 1502. Vsi ti naseljenci so prinesli seboj le 2.080.125 dolarjev denarja. Od teh naseljencev jih je 'bilo 11.290 že preje v Zjed. državah, •Sedanje poročilo o junijskem naseljevanju preko naše Inke je nekoliko drugačno, kakor so bila prejšnja poročila, kajti sedaj so se v naselniškem Kako sta živela ubegli Rev. Sharpe in njegova 14 let stara ljubica, potem, ko sta ušla v Kansas City, Mo. — Rev. je prodajal "žajfo". Kansas City, Mo.. 11. jnlija. Kakor je že poročalo, so tukaj prijeli Kev. Clinton De Witt Sharperja. ki je bil župnik v Schenectady. N. Y., od kjer je pred več iHf_'o mesecem dni ušel z 14 let staro Miss Eunice CraJiam Whit taker. Zaljubljen in deloma blagoslovljen parček je našla policija v hiši IGCJo Holmes St. Od tam so ju odvedli na glavno policijsko postajo, kjer sta služibo imajočemu kapitanu Whit t set u priznala, ila znana pod imenom Mr. in Mrs. Harry ElswortJi Artwell. Duhoven se je tukaj preživljal s tem, da je po mestu prodajal "žajfo" in ne knjiire verske vsebine. Na J a uradu nekoliko potrudili in skušali sestaviti pregled naseljencev po na-1 niy rodnostih. To se jim stneda še ni po-L.,'L m .t,* i -V \" 0 ' naejn je Je malo zasluzil, tako. da je polnoma posrečilo, vendar ,pa bode y.1(inle*eji, Kllis lslandu boh»e, tako, da .bode , .i^.zm • , ■ r; - - , , , , . . aocim je njejrova Ijuibn-a izgledala d<>-lanko vsaka narodnost v Ameriki ve- u^. • ,, , - , _ - , . i ">ro, etasiravno njena obleka ni bila dela, za koliko se je pomnožila potom najboljša naseljevanja. I 7DCi:r„i;* ^ ' .. , 0 J I Aasii>ali so naravno vsakega Glasom tega poročila je prišlo v ju- j be j. toda oba sta jednako iM.velala. niju v našo luko 16.345 Italijanov in jono pa, kar sta povedala j.- bilo tako, takoj drngo mesto zavzemajo Poljaki, ,la policija skoraj no mor,- verjeti. kterbh se je izkrcalo 10.04«. Tretje j Župnik je dejal, da se je z a deklico mesto zavzamejo čifuti, kajti teh je'zanimal le tako, kakor zanima oče prišlo 8014; potem slede Grki z .VWiC |za SV0jo (i,.co j„ ,]n n ji!lia nJ i,i]o in končno Nemci iz Xenw-ije in avstrijski "Nemci", kterih je prišlo skupaj 5042. Skandma/vcev je prišlo 3890 in Litvincev 2778. Mnoogatth rujavih laseh. iSliarp je povedal, da je star 35 let in da je pripravljen vrniti se v državo New York, ne da bi čakal na tozadevna sodna povelja i/. New Vorka. -o- BOJEVIT MILI CARSKI ČASTNIK. Član nacijonalne garde države Alaba-me namerava iti s 500 prostovoljci v republiko Nicaraguo. Montgomery. Ala., 11. julija. Tukaj se zatrjuje, da namerava nek častnik nacijonalne garde lekom tega tedna zbrati v Chicamaugi 500 prostovoljcev, s kterimi bode potem odpotoval v Niearaguo. Takoj, ko nabere potrebno število flibustirjev, jih bode nekaj časa vežbal in potem odpotuje ekspedicija na jug. Namen ekspediciji je napraviti konec neprestanim bojem med četami predsednika Madriza in ustaša Estrada v Nicaragua Komu se bodo prostovoljci pridružili, Estradu ali Madrizu, do-sedaj še ni znano in tndi se ne ve; kedaj odpotuje ekspedicija. -o- Posledice linčanja v Newarku, O. , Newark, Ohio, 11. julija. Governer Harmon in generalni pravnik Wey-breeht sta pričela s strogo preiskavo linčanja, ktero se je pripetilo tukaj minoli petek, ko je množica na glavnem trgu obesila belega Etheringto-Governer in generalni pravnik sta ogledala zapore, iz kterih je množica vzela linčanega belega, nakar sta zaslišala mayorja Athertona, šerifa Linkeja in druge uradnike v mestu. Kakor se 4anes javlja iz Columbu-sa, bode governer odstavil tukajšnjega mayorja in zajedno odrediJ.s .■_ii- GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. j, č^O « 'i / ^ ,, r i ,, j | * - - ; . • ' ' • ' . . t V f v1 "-'i '.v';"' ; '« J ) % ■nun* m IumMImi Ibta, liifl« M, IMS. H tka M Mta ■> In Vork. «. T, u*«r lk> Aat *f Omm M MmU t, lani mm xtztl — umi m ij ! Nadaljne žrtve neznosne vročine. I -o- Tekom včerajšnjega dneva je v našem mestu umrlo vsled vročine nadalj-nih jednajst osob in na stotine jih je zbolelo. — Še vedno vroče. Dasiravno smo imeli včeraj dokaj jak veter, ki je prihajal preko Inke v razbeljeno mesto, je bilo med zidov-jem le malo hladu občutiti. Vremenski urad je sicer naanan-il, da bode poneko«li deževalo, toda to se je zgodilo >ele proti večeru in sLeer le v nekterih krajih,, kar pa nikakor ni | ohladilo ozračja. Že rano zjutraj je toplomer kazal tri stopinje višje, kakor ob istem času prejšnjega d'ne. {Proti polu Inevu je pa temperatura nekoliko padla in tudi vlažnost je j postala manjša, tako, da so se ljudje saj za nekaj časa oddahnili. Danes j je zopet neznosna vročina in zopet je tako v l:i ž no, kakor je to v New Yorku /običaj. Včeraj je kazal toplomer naravno tudi preko fH) stopinj v senci j in v 2o nadstropju, kjer je nastanjen vremenski urad, dočim je bilo na ulicah arotovo najmanj 1(M> stopinj to-dote ali bolje vročine. I>a zahteva vročina v tako velikanskem mestu, kakor je New York, kamor ne more priti mnojo svežega zraka. obilo žrtev, je povsem naravno in tako je moralo zopet včeraj na mestnih ulicah umreti 11 ljudi vsled soln-•"ariee. Na stotine ljudi je «.bolelo in od t« h >o jih mnogo pripeljali v bolnice. dI Uut (j. HMWto New York . . 2.0 * iivMjpo v-« leto . . . . 4.5 ? • M " vrnil« U.....2.5 * " " <%»trt iete .... 1.7 ^US NAIWI>A" t*h«ja v.-mk dan ii ▼»•»tuši n*i**lj in praznikov. **UUUi NARODA" MWMtd every ^except buudava am Sulwcriptioci yearly $ 5.00, Mvertlawwiewte on agi ■■mailt Dope i brea podpisa in oeobnoeti se n< I Wtuiifjo. Iiwnar naj ee blagovoli pohiljati po — rton.-y Oni«, | • JPri spremembi kraja naročnike? Bw>mrat'ijam mnogo Ijulitle, ako so obsojene v pho-ilo velikih denar-nft kazni, kajti to je za nje cenejše. \ od»tvi Erie in Lackawanna že-!ejruiee »ta v>led tefa tudi nekolike <»/ato^«'eui v >lcd naznanila, da morata plačati \>uka |to >HKM> denarne kazni, Taka Mota je namreč za želez-jic ko dru/l>»> prcmajliiia in tako st I ne isnla<-a vsl«-d le^a vložiti priziv I ii-uhIic:! temu je, da bodeta obe železnici imenovano malenkost pla- Qbe železnici sta bili pa vsled tega 0i!"Mi ictii; Krie in Lieka wanna dajeta svojim delavcem plačo mesečno in ne vsaki teden. Ta plača se naravno ne daj«1 | x naprej, temveč šele po preteku meji srca. A se to je za železnic tli upravi zelo ugodno, kajti pred vsem se prihrani mnogo časa jiri izplačevanju d' laveev iti poleg tega si prid rž e železnice hnli ves meneč zaslužek delavcev, kar prinaša naravno obresti. P jn pa železničarjem posrečilo v drža vj* New York izjwjslovati aakon, ki do!f,*-y. da morajo žele/uiee »tvojim delavcem izplačevati njihov zaslužek vsaki štirinajsti dan. Železnice so se temu zakona naravno prntivile, kajti p<, delavcih zaslužen r denar zarnorejo pridržati le po štirinajst dni, ne pa ves mesec. Polog 1 Colombo — Spanjolee? O trditvi, da je odkritelj Ameri |ke, Krištof Colombo, rdjen Italijan |doma iz Oenove, se je že večkrat dvro j milo, kajti dokazi, na podlagi kteril j bi se dalo sklepati, da je on v res j! niči bil rojen Italijan, so le majhni t j Ko »o potem večino teh dokazov š< 1 enkrat pregltnlali, se je tudi izkazalo . da so tako pomanjkljivi, da se na nj< sploh ne more ozirati. ^ S tem vprašanjem se sedai bav 31 - , ,r . . . g »ialjsa preiskava in razprava, o k ter 5|je poročal španjolski učenjak Anio j nio del Olmet v listu Kspana Moder 5 j na. \ tem članku se poroča o mno ■ frih dokazih, kteri vsi neovrgljivt pričajo, da je bil Colombo rodon ■ Spanjolee in da se ni imenoval nit Columbus, niti Colombo, temveč Co I Ion, kar je v španjolščini istega po mena, kakor v italijanščini Colombo Med drugim je čitati v imenovane. ' španjolski reviji: "Italijanski Colombo nas povsod; f vodi do velikanskih protislovij in dc . velikih zagonetk. Ako pa zasleduje-,mo sledove, kteri govore za to, da j« bil C i »Ion rojen v španjolski pokra-. .jiiii Galiciji, ]>otetn nam je takoj vst jasno; vse podobnosti iz njegovega življenja se same odkrijejo in vst !«patiske inkvizicije, ki je tedaj prirejala svoje največje barbarske or--i.je. Poleg tega se je tudi dognalo, da Colombo ni govoril italijanski prav dobro in da ni nikdar pisal v kakem drugem jeziku, kakor v špa-njoliskem in latinskem. DOPISI. — South Fork, Pa. Cenjeni g, urednik:— Zadnjič sem Vam poročal, da smo tukaj ustanovili nam potrebno društvo, ktero smo priklopili S. D. P. Z. v Omeniangh. Pa. Vstanovitelji društva so: Ivan Su-; hadolnik, Peter Perkič- Anton Ošaben, Mihael Sestric, Janko Sestrič, J. Dobenč, Ivan Derenčin, Fran Merž-l ' nik, Tom. Ropoe, Tom. Culik, Sava l^ekič, Rudolf Javorščak. — Kakor raz vidite, smo se tukaj združili pel Slovene**v in setlem Hrvatov in ukrenili snio vse ]>o4rebno. Kar se pa dela tiče, je pa tukaj i prav slabo. Ivan fcuhodoluik. 1 Herminie, Pa. (Poslano.) ' > RojakorA v Cleveland'u, Ohio, naznanjam, Ma neko zgubljeno potilo človeče pohaja tam okoli rojakov in jih nagovarja, da bi šli na delo v Herminie, Pa., in jim obeta dober zaslužek. Tega pa nevednemu in ne poučenemu narodu ne pove, da če bi človek tam prišel, da bi lahko zgubil j življenje svoje. Predstavlja se rojakom za Geoi-ge Schultz, Steamship I agent v Herminie, Pa., kar pa nika-jkor «ii pravilno. Kdor mi tega elo-! vega prime in pošlje meni na Herminie, Pa, dobi nagrado od $50, da mu I jaz pokažem, kako so neumni skabje. Nabira pod mojim naslovom in s tem krade moje poštenje. Toraj, rojaki, zapomnite si: $."»0 nagrade dam onemu. kteri mi tega tieka dobavi. Odkar sera jaz zapustil mojo družino v Herminie, Pa., sem uposljen pri Verner Coal Co. v Tiulger, Pa., in nikdo naj ne misli, da jaz nabiram skabe po Clevelandu. Toraj toliko v pojasnilo vam Her-miniečanom, da bodete znali, pri čem ste, da se ne bodete nekteri kesali. Človek ne sodi, da ne bodeš sojen. George Schultz. (Opomba uredništva: V Glasilu S. N. P. J. pa fitamo vse drugače. Dolž^ noet rojakov je, da stvar pravično doženejo in s pravimi dokazi na dan. Mi nikakor ne trpimo, da bi bil naš zastopnik podrepnik in lovilee ska-bov. Zato: kdor koga obdolži, s prostim obrazom na dan, ne pa za krinko.) m * ^ Erie, Colo. Cenjeno uredništvo:— Tukajšnji premogarji še vedno štrajkamo in sicer že od 1. aprila nadalje. Iz Virgin i je pa je prišlo semkaj nekoliko skabov, ki so rodom Bolgari, med kterimi je tudi nekoliko Američanov, dočim o Slovencih med njimi ni niti duha niti sluha. Položaj je dokaj ugoden in že sedaj vemo. da štrajk ne bode izgubljen. Baje bode ves spor dne 1. avgusta poravnan in potem zopet pričnemo z delom. Čakanje je seveda dokaj težavno in še težavnejše je gledati skabe, ki hodijo na delo v varstvu de-pntvjev. Kljub temu se nam je pa že posrečilo marsikakega skaba odvrniti od dela. Kedavno sem šel z nekim prijateljem iz nekega mesta domov, ko naju ustavijo na poti. Bili i so ši raj kar ji. K sreči sva imela pri sebi knjižice od unije in tako so naju izpustili. j Rojakom toraj za sedaj ni treba hoditi semkaj za delom, ker pri nas ?a ni. Ivan Majer. Korotanske povesti. Češki spisala Gabriela Preissova. (Konec.) Tevža jo je nehote prijel za roko. "To mi je žal", je govoril počasi, "da si ti le ženska. Jaz — sam za-|se — sem le hvaležen Bogu za to, kar tni je že dal uživati. Dobro mater in Hk»bro ženo sem imel —• iu otrok sem tudi vesel... In tu pri nas je svet tako lep — viiiš? Vsak kamen mi je drag..." • "Da — da bi te le že Bog rešil te izkušnje", je zaplakala Jeriea. "Vidiš — izkušnja —" je govoril Matevž šiloma po kratkem molku, "nič druzega... In to naj bode za pokoro. Mati si je izmislila oni dan, da sem iztaknil to po svoji krivdi pri delu. Kaj ni že davno popred vsega i tega določil Drugi? In Njegovi volji se je težko upirati. — Glej, Jerica. samo to-le bi rad imel po svoji volji: ko bi jaz tako-le umrl — človek mora biti vedno na to pripravljen, če tudi je zdrav — kakor je dejal gospod doktor. ko sem bil pri j njem, — bi prav nič ne bil žalosten zaradi sebe, pač pa zaradi vas. Lažje t bi mi bilo pri sreu, ko bi ostali vedno skupaj — ko bi vsaj kje blizo mo-igel ostati. Jaz nisem nikoli mogel zaspati v dolini, kakor nekteri v go-stilniei ali eelo v eerkveni klopi. Jaz pa nikoli ne — pa saj veš — saj sem ti že vse povedal, kake so moje navade." Žena ga ni razumela, toda njegove malo zmedene besede so ji krčevito stiskale srce. Sreča, da je že prignala tašča živino s paše, petletna Micika in mlajši Tevža sta ji veselo pomagala poganjati z jelševimi šibami. Jerica je morala iti mlest. Tako ju je rešilo tožnega razgovora, ktere-_'a sta se itak izogibala oba, kakor 'bi se ga bala. Tevža je vstal za Jerico, vstopil se k durim hleva in pomladil vsako prihajajoče žhiiiČe. — j Smehljaje je pogledal kričeča otroka in jima tiho, da bi ženski ne slišali, i dejal: "Počasi dorasteta hiši na po-i meč J| Krave so povsodi dekletove in voli zopet bodo Tevževi. Ovac bosta imela vsak poK v kolibi vsak svojo i novo hišno opravo, a ostalo uredi vama mati." Otroka se nista brigala za pomen : njegovih besedij, skakala sta okolo najmanjšega jagnjeta in bila s šibami « na zvonec pod kravjim vratom, da bi jima lepo zvobil. Na pol gluhi Fran 1 je dobrohotnega obraz?, pripeljal na 1 vozičku kup dišeče nasečene trave, in 3 j gospodar, motreč vse to v prijetnem poletnem večeru, je čutil, da je neiz- i rekljivo človeku zapuščati tak dom. ] V tej noči Tevža ni mogel spati s zaradi kašlja in notranje tesnosti; J prišla mu je tolažilna misel, posta- 1 viti na svojem imetju blagoslovjen t križ. Leseno podstavo A naredil on i sam, Krista pa bi naročil po Staje- i vaškem selu iz mesta. Ko bi bilo to i postavljeno, prišel bi lahko hribniški r gospod župnik blagoslovit. Žena je ^ razumela, da je to za njegovo ozdrav- r lj^»je; zato je pritrdila njegovi mi- 1 sli, dasi bi veljalo denarjev. Tudi sta- 1 ri materi je bilo všeč. Bodo vsaj imeli v na svojem sve^t posvečen prostor, kamor bodo hodili molit. z Tako so dobili na Mrkličevem go- e spodarstvu zadi za hišo, kjer je bo- ] rov gozd mejil vrt, blizo malega šu- č mečega vodopada svet prostor svete i tolažbe. j * * * Z Ko se je bližal Božič, so ljudje na- <3 krat imeli mnogo govoriti o malo zna- k nem jim imenu Mrkličevem. Zadnjo ii adventno nedeljo je oznanil s prižni- n ce hribniški gospod župnik, da se je 1< napravil Mrklicev Tevža, gospodar r tam na zadnjem pojest v u v hribih, v v cerkev k adventni spovedi, pa / se ni k več vrnil domov. Mogoče, da se je S zapoznil vsled svoje slabosti ali zašel p in našel v zametih snega — tisto noč n lili I' i IMM—111 Mlil^M je bil hud vihar — svoj grob. Župnik je prosil v imenu žalostne druži-, ne in krščanske ljubezni, da bi verniki pomagali iskati Tevža. Tako je nakrat šlo vsled sočutja in radovednosti mnogo ljudij po poti k Mekličevim. Otroka sta se čudila tam gori, da je toliko Ijadij na svetu. Žalostna Jerica, jokajoča se tašča in udani Fran so solzni razkazovali kolibo, kjer je* zapustil dobri Tevža svojima otrokoma lep spomin svoje ljubezni. V vzornem redu je postavil na jedno stran za Mieiko nov kolovrat, pinjo, malo mizico, skrinjo za perilo, valjarček z dasko, srp in raznovrstno kuhinjsko orodje, kamor je dal -tudi piskerček s prihranjenimi Šestnajstimi goldinarji. Nasproti je bil zopet oddelek malega Tevže, lopata, velnica, raotika, sekira, dve žagi in druge drobne reči, lep bič, nekoliko grabelj, ktere je Tevža sam naredil, in zeleno pobarvani panj za čebele. Na žebljičku je bila obešena Tevževa srebrna ura z bakreno verižico. Otroka še nista razumela te ginlji-ve zapuščine; toda baš ta dva nerazumna, drobna otroka sta bila, ki sta našla za malo časa očetov grob. Ko sta nekoč po viharni božični noči prišla z materjo molit h križu, so ugledale ne{>okojne njiju oči, da tam za križem nudi iz snega špica očetovega čevlja... Tam na spodnji strani se je stisnil v malo globino Tevža, ko je čutil, da njegova sveča dogoreva. Bal se je, da ne bi razžalostil svoje rodbine, bal se je, da ga ue bi sicer odnesli daleč odtod... ■Šele sedaj ga je Jerica razumela. Vsa groza in ves strah osamelosti, ki sta jo navdajala zadnje dni, sta izginila preti tolažečo jo zavestjo, da je ostal Tevža pri njih. Brzo je šla v dolino - kupila rjavo rakev in naprosila župnika, da bi zaradi nje in zaradi tožne želje pokojnikove prišel na goro in blagoslovil Matevžu za križem domači grob. Dokler ga ni za mehi visoka sneže-, na odeja, je bojevala Jerica vsak večer sem kakor na razgovor. Trdno prepričanje, da ve Matevž o vsem, kar se okoli godi, je gladi skrbno obličje. Pravi mu v duhu, kaj se je danes delalo, kaj jo skrbi in kako otroka veselo rasteta. Skupaj gledata in poslušata šumenje slapa, ptičje sosedstvo, kresne mušice iti žabice v žlebu — ničesa jima ni bilo treba zapustiti; vse to je njuno. Jeriea hvali Boga, da .ji je dal takega soproga, in ne toži v bridkosti, da ga ji je zopet vzel. Preprowtn srce sirote je navdajala ljubezenski sega v večnost, in sreča jo je prešinjala, kedar se je sestala pri križu v duhu s soprogom. Se le, ko se spušča noč na skrbno čuvani ta prostor, kjer ni zavisti in tožeb in vprašanj- človeške družbe, želi Jerica svojem« Matevžu — bodisi ob grobu, bodisi kedar je gomila zakrita s snegom — s hišnega praga verno: "Lahko noč!" \ Preskrbljenje Krasa s pitno vodo. Kakor hitro je pritisnila na kraške planote julijska vročina in se začenjajo sušiti zadnji borni vodni viri, stopa zopet na površje vprašanje o preskrbi jen ju pitne vode potom temeljito in trajno pisnovanih vodnih naprav. .a Žalostne so razmere, ki vladajo na Krasu v tem pogledu. Prebivalstvo je vezano izključno na kapnine in kole. Prve pa so zelo pomnnjkljive, kajti nedostaje jim čistilnikov ter le redkokedaj odgovarjajo higijeničnim zahtevam. O kalih je notorično, da je v njih nahajajoča se tekočina vse prej nego pitna voda. V obstoječih kapnicah ! se nabira voda streh, ki so krite bodi z opeko bodi slamo. Umevno je, da tako nabirajoča se voda ne more biti cista, ker se zbirajo na strehah tudi mrčesi, prah itd. Mnogokrat 'se pri-mešavajo votli, bodi posredno, bodi neposredno, tudi uečisti dotoki. ,V marsikteri občini na Krasu je dobiti vodnjake, ki so popolnoma odprti in neobzidani, v ktere se steka voda kar naravnost z bližnjega sveta, to-1 liko, da nima živina pristopa v take j vodnjake. Kako slabo vpliva taka voda na zdravje prebivalstva, pričajo epide-mične bolezni, ki se večkrat pojavljajo po Krasu. Še najhuje pa je ob času suše, ko morajo ljudje piti okuženo vodo, t. j. ono, ki slnži za perilo in Za pribežališče raznih golazni. — Znano je, da se v poletnem času često dogaja, da ostajajo cele vasi brez kapljice vode, tako, da so primorane iskati si pitne vode v krajih, oddalje-nih po več ur. V sedaj obstoječe ka j: le pa se steka voda iz bregov, dvorišč, mnogokrat tudi iz gnojišč! Po večini je voda v teh kalih črna,, ta- i ko, da bi lahko imenovali gnojnico! ; Skoro vsaka voda v kalih pa je pre- i po jen a z nesnago. In s to vodo se t napaja živina! Umevno je, d« vplival) ■ to zelo slabo na razvoj živinske - pasme. ■ Že leta 1905 je v goriškem deželnem zboru, tak rat ni poslanec dr. Treo t stavil predlog, po kterem naj se kra- : ške občine preskrbe z zdravo pitno vodo potom votlo voda, ki naj bi S5 , razprostiral kakor mreža po večjih in l manjših vaseh Krasa. V to s vrbo naj l bi se zajeli nanoški izvirki med Šmi-helom in Razdrtim, kipeči iz nanoške-ga pogorja dovolj visoko, da bi se . dali navesti na kraško planoto. Tudi v največji suši dajajo ti izvirki zadostno količino vode, ki je priznano . dobra. •Ta voda toraj naj bi se napeljala po najugodnejše črti preko Brda in i Laške doline na kraško planoto. Na-! pravil naj bi se glavni vodohran, iz . jkterega naj bi se ločili manjši vodo-. vodi na razne vasi. Od glavnih vodnikov bi mogli razpeljati male vodo-vodne covi do najmanjše vasi na go-; renjem in spodnjem Krasti. Na ta način bi bil Kras za vedno in v obili meri preskrbljen z dobro, . |zdravo pitno votlo. Približni stroški bi znašali, in sicer . za pripravo studencev in za napravo , vodohranov iz glavnega vodovoda . prabližno f> do 8 tisoč kron, za raz-. peljavo obsežne vodovodne mreže pa nadaljnjh G—8.000 kron, toraj vsega skupaj približno 1.500.000 kron. Na-, čin pokritja bi so določil tako-le: vse i podjetje naj bi se smatralo kakor de-želna melijoracija, kateri mora v l smislu tozadevnega zakona prispeva-. ti s 50 odstotki država, dočim bi prenašale ostalo polovico prizadete občine in dežela.. t Goriški deželni zbor je dne 15. no-. vem bra 1905 sklenil sledeče: *' A provizaeija Krasa z zdravo in • pitno vodo se priznava kakor deželna . melijoracija, ki jo je dežela po svojih . skromnih sredstvih pripravljena pod-| pirati, ako se izrečejo za to tudi c. . kr. vlada in prizadete občine. C. kr. vlada se radi pomanjkanja deželnih . tehničnih močij naprosi izdelati prej _ ko mogoče vodovodni načrt v smislu , tega predloga po svojih tehničnih organih s potrebnimi proračuni. De-želnemu odboru se nalaga tozadevno , stopiti v direktno zvezo s c. kr. vla-( do in prizadetimi občinami na Krasu zaradi pokritja potrebščine ter pred-j ložiti deželnemu zboru svoje poročilo . in načrt zakona." Vtsled tega deželnozl>orskega skle-[ pa se je goriški deželni odlior tudi , obrnil na kraške občine, na vlado in . na povelj n ištvo :i. kora v Gradcu. '; V deželnozlmrski seji dne 18. fe-, jbruarja 1007 je poročal o takratnem ' j stadiju tega vprašanja poslanec Ber-jbač kakor referent deželnega odbo-i: ra. Iz dotičnega poročila je bilo po-. jsneti mnenje centralne vlade, ki se je proti splošnemu pričakovanju izrazi-. la. da se jej ne ''dozdevlje", da bi ;bilo v sežanskem okraju tako po-I manjkanje vode. Vendar je priznalo mi niste rstvo, da je pozdraviti z veseljem vsako inicijativo, ki bi imela namen • povišati dosedanjo množino vode ter nje zboljšanje glede kakovosti, ker bi se s tem omogočilo pospeševanje govedoreje in vrtnarstva. Zagotovilo je tudi, da bode, v kolikor to pripušča njegov delokrog, podpiralo kterokoli tozadevno akcijo. Mi-nisterstvo je bilo tudi mnenja, da -bi za takrat zadoščal začasen priprosti j načrt, obsegajoč situaeijski obris v ; razmerju 1:25.000. V tem obrisu naj bi bila zaznamovana lega izvirnikov ter lesra in i>rofili vodovodov in približna lepra vodohranov itd. Stroški za pripravo tega tehničnega Substrakta bi znašali 1100 kron. V dotični dežejnozborski seji je biL nato sproget predlog, da da dežela 700 kron, ostalih 700 pa država. Vlada je nato, seveda z znano počasnostjo, naričila amelijoracijskemu uradu v Trstu, naj izdela imenovani načrt. To je bilo junija meseea 1900. Deželni odbor je potrpežljivo čakal in čakal, a niti tega skromnega načrta i ni dočakal. No, meseca marca 1908. torej dve leti zatem, je vprašal na jiamesttiAŠtvu, kaj je pravzaprav z načrtom ?! Dme 2G. aprila istega leta je vlada milostno odgovorila, da so njene tehnične moči preobložene z raznovrst- j tlim delom, in da je načelnik stavbe-| nega urada zaposlen na delu za pre-skrbitev vode za goriško mesto. Vlada si je pač mislila: saj Kraševcem se itak dobro godi in izhajajo lahko tudi brez vode. Zato pa je stvar zaspala v miznici kakega eestitljivega c. kr. birokrata, ki se mu v julijski vročini ni sanja o Krasu, marveč pre-^, miši ju je, ktero drago letovišče bi si privoščil, da se odpočije od "truda-polnega" dela. Celih pet let se že vleče to vprašanje, ki je vitalnega pomena za naš revni Kras: celih pet let ni vlada : storila niti prvega koraka in ni od- ' tegnifa pripraviti jv tej dolgi dobi niti najnavadnejšega situacijskega načrta. Seveda: za goriško mesto in i Furlanijo, tu je vlada takoj pri roki: načrti se takoj pripravljajo in komisijski ogledi se vrste jeden za dru- 1 - v* sveteBarbar- . — . . .'SJg^S^. -i podp. društvo Slovensko katoliško ~ Zm Zjedinjene države Severne Am#*<*asfl* Sedež: Forest City, Pa. aafcorporiraso dne 31. (aimaria 1902 t drža* i ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZTJ ZAVERL P. O. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kan«. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. D. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. SOth Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUIJIČ, Box 537, Forest City, Pa. —-e— HADZORNTKI: MA31TIN GERČMAN, predsednik, Box C83, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENEU, starejši, n. nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK SUNK, LIL nadzornik, 50 Mil] Street Luzerne, Pa. —«■■ « o———« POROTNI IN TRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS PET KRNEL, I. porot nik, P. O. Box »5, Wiilock, Pa. IVAN TORN1Č, II. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, ' Forest City, Pa. n Droit veno glasilo je "GLAS NARODA." Pozor slovenski far mer] i! Vsled občue zahteve, naročili hiiio tudi letos večje število pravih domačih ^ kranjskih kos ! V zalogi jih imamo dolge po G5, 70 in 75 cm. Kone so izdelane iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Inte Be pritrdijo na kosišče /. rinkcami. Cona 1 kose jo $1.25, F*rl večjej nnročitM znaten popust. i V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz Hnrga jekla in pristne "iter»m;:;o" brusilne kamne (osie.) | Cena 1 garniture klepanja je $1.— 1 brnsnega kamna IJOe. Rojake opozarjamo da se z naročili požurijo dokler zaloga n*. i>oide. | NaroČilu priložiti je denar alt Postal Money Order. j Slovenic Publishing Co. j 83 Cortlandt St., Now York, IV- V. Hamburg-American Line. j Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-TOR KO M IN HAMBURGOM. j Veliki komodni parniki, opremljeni ; z vsemi modernimi napravami, ka-j kor tudi z brezžičnim brzojavom ; ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači komLinaci o VARNOSTI, HITROSTI IN LDOJiXOSTI. POSEBNA SKRB IN POD- VOKHA ZA 8LOVENCI. BATAVIA —odplnje 2. avgn.-ta. HAMlJrir«; — odpluje *.». av^Hta MOLTKE — odpluje 30. avgusta. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. NAZNANILO. <'lanom društva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., se naznanja. da se bode redna moseena seja vršila dne 17. julija ob 1>. uri -pohidtte. ne pa popoludne, kakor dru-ire mesece, to pa zaradi piknika. Tem potom vabimo vse člane naše-ira društva, tla se polnoštevilno udeleže te seje, ker bode tudi volitev de-legatov 7.a glavno zborovanje Jugoslovanske Kat. Jednote, ktero se vrši v septembru te^a leta v Denverju, Colo. Odbor društva sv. Alojzija. (3x 9&12&14—7) Kjo je EDVARD SEGAT Doma je iz S odra ž ice. Pred 4. leti je bival v Clevelandu, Ohio. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim. da mi ga naznani, za kar se že naprej zahvaljujem, ali pa naj se mi sam javi. ker »mam mti poročati nekaj važnega. — Cbas. Kar-liuser. :«>42 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 3r 12&ln&1fl—7\ Kraški trpini pa so vladi mati j j vredni državljani, pa ne morda radi ! tei^a, ker so Ivraševei. ampak, kt-r so j Slovenci! Vlada prav dobro ve, ki>-a se ima bati in koga ne. Naša nam prirojena pasja ponižnost in o-dov.-ka *v»trjM*žlijivost bi zares enkrat tuba la! Naj se le vlada sklicuje na slabe skušnje, ki so se baje pokazale pri splošnem načrtu za preskrbljenje volile v Istri iz virov reke Mirna! To |so le prazni izgovori, ali vsaj namen. Ida bi ta velevažni načrt zavlačevali, če ne popolnoma pokopali. Nam se ni ozirati na te izgovore. Dolžnost! slovenskih poslancev in goriškega de-j/.eltieira odbora bodi. da pri vladi ne miruje, dokler so to vprašanje ne reši v vsem svojem obsegu! ------ Najstareja zdravnica. Pred nekaj dnevi je umrla v 71;is-tingsti v fi!). leiu starosti dr. Kliza-Mieta Blaekweli, prva ženska, ki si je ! pridobila zdraviliški doktorat. Iln-j jena je bila v Bristol u in j«- leta 1.S7!) ; na Geneve.škem vseučilišču v državi New York napravila doktorske izpite. , toda šele 10 let pozneje je bil njen diplom priznan na Angleškem. Doktorica Blaekweli je prakticirala v i Londonu in Ilastingsu ter si pridobila velikih zaslug za osnovo londou-jske ženske medicinske šole. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. D., Lincoln. 111. Osobnosti ne objavljamo. Kje je ALOJZIJ .TARČ? Doma je iz | Brusnic na Dolenjskem. Tukaj v Calumet u je bil pred dvema mesecema. Odšel je, se ne ve kam. Prosim cenjene rojake, ako kedo ve za njegov naslov, da mi ;ra naznani, ali pa se naj mi sam javi. ker mu imam nekaj važnega »i>oroeiti. Ce 1 se mi ne javi, povedal hodem poz- ! ne je, zakaj ga iščem. — Martin k Mnrn, 2137 Lorg St., Calumet, < Mich. (12-13—7) NA PRODAJ. Radi bolezni in odpotovanja iz New 1 Yorka proda se po japo nizki ceni izvrstna harmonika domačega staro-krajskega dela na .'t vrste z lepo ubranimi glasovi. Rabljena je samo tri leta. Za ceno in pojasnila obrnite se pod šifro: Harmonika, Upravništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. . (12-13—7) 1 tiiirif m dne 24. januarja 1961 v Jržavi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. URADNIKI: Pr»d«ednik: FRANK ME DOS, 9483 Ewin* At«., So. Chicago, HI. Podpredaadaiki IVAN GERM, P. 0. Boa 57, Braddoek, Pa. O lavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. Bo* 434, Ely, Mina. r'o«..Ui tajnik: MAKS KERŽIŽNIK, L. Box 383, Roek Springs, Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Bos 106, Ely, Mina. HADZC RHTKI: 'ALOJZIJ VIRANT, predsednik oadsornega odbora, 1700 E. 28th St., min, Ohio. .'-..i- IVAN PRIMOŽIČ, n. nadisornik, P. O. Bo* 641, Eveletb, Minn Mill A EL KLOBUČAR, HL nadsornik, 116 — 7tii Calumet, lehigaa. POROTHI ODBOR: IVAN K1RŽI8NIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Bo* 138, irdina, Pa. IV AN MERHAR, drt*i porotnik, B* 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLIfilC, tretji porotnik, Bs 3 Piaerille, Mina. Vrhwvnl idrarnik: Dr. MARTIN J, IVEC, 711 North Chicago St., o ■ ■ '» Dm it two glasilo je "OLAB NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. kc sakonakega življenja. — Na Sv. ■ a centi v Ljubljani /.ivita mož in ki, iiumI katerima j«- vedno obloga. I mj Vttfak d aai nn>ra že*ia i >br u t i t i lino (M-^t,, sedaj je bil zanjo |>a že ara vi I klu livo. Te dobrote bode arva sačela goreti. Dne 23. janija |ilxjHie je za "ela troreli arfva na iuiku za predelni*« v Ljubljani. I M iii )•»• je t>iikc, |K)Ij?»ki (initial*. ,"i4> let. — In Klinfutar, »Vvljar, «»0 let. —-k Hreyar, kuharica. *tara 44i let. — Ion Troioviek, |»remogar, ">J let. — h Klsrič, mizarjev nit), 4 ure. — I a Lra I W*ib-li„ —1 >i*I.h! je pri okrogli žagi Ln ko. Iia»tavi! desko, da bi jo prežagad, [»• /iMru ptiliuila naTuj njenm v tre-. h tako »iUt, ilu mu je po<-ilo ere- 1 l*i e|»eljali »o ga v kaadijako bed-! [>, kjer mo ga nemudoma o|»eriraii. j Priporočljiva gosta. l>ne 22. jun. Iraj sta }«ivala v šganjariji v I Ifovi vi. v Ljubljani 23lebni mizar- ! I pomočnik N, PovrŽenec iz Jae*ke i ItirvatKkcm in 321e{ni Uiv'fwmlni 1 |x>c Fr. (Srandlič iz Hrastja pri j Mol rove m. Ko Mta ;*a ini**la že v obi- i I pod 'kapo', f»ta jela »Hiti v pro-itlko in pcKstada htednjii- naailna. Llajalka je poklicala «a jiomoč l/xiika, in ko ta pride tja, sta ju-j Iu od«!a proti Kongresnemu trjfu, r wta >w znašala nu*l mimo idoc-im ■ iiHtviMii. Ko j'ii i»trainkk doi d*, ju »vi in lioče le^iti'movati. (Ifoa se k zofieratavita in nista hotela popi i niti -ivojih imeti, niti mu sle- k uradu. Varnostnemu organu I)nn-kcx"ilo na pomor občinstvo in i I je bil jKPsebuo v pomoč nek do-raimki desetnik, s katerega a«i-co ju je potem zamogel ukLeniti. tem se je PovdEenee stražnika nnko lotil, mu rsiKtrpil obleko, t^e vrgel na tla, kjer je bil i *H*» in se branil, kaikor bi bil *len. Tudi njegov tovariš ni bil boljši. Sele a jsnivočjo še dveh p ž.nikov je bilo um>yol»a divja-I opravit i na os red jo s-trjj<ži]ico, kjer po'-tda into, ko f*> |>*>ti, in tudi v loru nista dodgo časa jKimiiila. f' 2^1. junija so oba izročili zara«di feie^rn nasiUtva deželnemu sodišču v liskovalni za|N»r. FažoTa smola. — Ihie 21. jun. zve-I je ti a Dovnani ce«ti v Ljubljani L/iiil. nretovsl zaradi prepovedane-l|>ovrat'ka nevarnega tatu 231etnegs ran t a J. Žagarja t/. Ijja. Policij« je ko ib»«l na raotm kohwa. Ko je pofxdnoma je kolovratil bitetko irinjen '* do Dovozne-ceste, \r g* J«1 dohitela u»oda. Žagar je bil zarasli tatvine že ponovno kaznovan in je poskusil tudi že prisilno j delavni*©. Policija je mnenja, da ima ' vrli" mladenič na vesti še druge i tatvine, ki so se zadnji č«s zgodile v i *'s.!u. Oddali so g-a deželnemu sodi-šču v preiskovalni zapor. PRIMORSKE NOVICE. Iz Soče so izvlekli dne 19. junija i»b 3. uri popohtne v bližini "Maini-v Gorici moško človeško t ruplo. Slarost utopljenca se sinli na 40 let. fkweilaj se potopljenca ni še moylo | identificirati. Ne ve se, ali se je in- i vršila nesreča ali pa samoumor. V Gradežann blizu Pulja je radi j m--ketra stare-ra prepira napadel Peter liohttin s puško 27 let starega Petra Valenta i>n ga težko ranil. Zraven sito- 1 ječ emu l!>letn«nru Gustavu Teserje je1 pa izstrelil eno oko in sta ga uklenila, so napadli orožnika drugi fantje; vklenjen je bil potem -e en fant Maroh. Ko sta bila. zaprta v občirusko kaj ho, ju je skušal neki Habjanič rešiti. Zaprli so še tega in iker ni liotel iti, so zapeljali vse tri na voeu v Ptuj. Če'?ki in slovenski sokoli — prvi telovadci na svetu. Vse slovansko so-kolstvo in njegove prijatelje je gotovo vzradostnila vest, da so češki sokoli t'nagali v bojn za srebrni ščit na mednarodni telovaidni tekmi v Lomlonu. | Ttkmovanja se je udeležil tudi tehnik Viljem Knkec iiz Žalca, član žalskega Sokola in je bil v zmagovalni češki telovadni vrsti tretji. V Pragi je v/Jbudiia ta vest, kakor je samo ob sebi umevno, silno navdušenje; pred prostori G. O. S. je napravilo občinstvo žlanom zveznega upravo, sveta burne ovacije, ki so še narastle, ko je godba zasvirala češko himno in sokol--ko koračnico. Prisrčen na adar če-škemn sokoktvn, ki so tako proslavili sokolstvo pred ponosnim Albionom in celim svetom I Veselimo se ismage ee- . - ......... J škega sofcofetva teim bolj, ker smo je deležni po svojem odličnem brain Ku? ] k ecu tudi mi Slovani — ki slišimo; dauna-lan psovati naše sokolstvo od strani ničvrednih klerikaln. tintoma-zov in čukov. HRVATSKE NOVICE; Minis ter« ki predsednik in hrvatska delegacija. Budimpešta, '23. junija^ Ministerski predsednik Khuen-Heder-vary je imel s predsednikom krvat-sko-srbske koalicije dr. Nikoličem dolgotrajno sejo, tičočo se političn^a 7x>Iožaja. Po tej konferenei so hrvatski delegatje sklenili, da ne bodo vladi predložili nobene spomenice, kakor so prvotno nameravali. Vzidan je spominske plošče hrvatskemu zgodovinarju. "Brača hrvat-jskog zmaja" so vzidali v nedeljo, dne 12)6. jun. zasluženemu liravtskemu zgo-i dovinarju Ivanu Tkalčiču spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Novi vesi pri Zagrebu. Vdeleženci slavnosti se zbirago ob 10. dopoldne na Vseuei-liškem trgu, odkoder se v sprevodu napotijo v Novo ves. Pred Tkalčicevo hišo zapojo pevska društva pesem '1 Hirvatskoj Na to govorita v imenu 'Bratov hrvatskega zmaja' Laszkow-ski, v imenu jugoslovanske akadamije j pa dr. Dane Gruber. Spominsko ploščo odkrije zagrebški župan Janko Ho-Ijac iu jo obenem prevzame v ]a**t mestne občine. (Slavnost za ki joči narodna himna "Lepa naša domovina", •ki jo zapojo vsa navzoča pevska društva. BALKANSKE NOVICE. Srbi na jubilejnih slavnostih v Ce- j' tinju. Cetinje, 23. junija. Vlada je dubiila službeno obvestilo, da bo srbskega kralja Petra zastopal pri jubilejnih slavnostih ab priliki oOletnice 1 vladanja kneza Nikole princ Pavle Karagjergjevič, kraljev nečak, ki pride na Cetinje z velikim sprem-,-t viim. Belgrad, 23. junija. Skupina pri- i sta.šev nacionalne stranke namerava ]>rirediti korporativen izlet na Cetinje, da čestita knezu k jubileju. Po povodaji — poten. Nedavno 1 sta bili srbski mesti Svilajnac in Ču-prinja popolnoma poplavijieni. Že takrat je znašala škoda več milijonov dinarjev. Dne 20. jun. pa je bil v imenovanih mestih močan potres, ki je tudi napravil znatno škodo. i Darilo bolgarski carici. — Češki . in silo vaški časnikarji podare ob priliki vsesdovanskega časnikarskega kongresa v Sofiji bolgarski kraljici Eleono-ri . slovaško narodno nošo s krasnimi in dragocenimi všatki. Pre^ } krasno narodno nošo je preskrbel uradnik Fran Kretiz v Ogrnkem ( Hradišču, velik ravnatelj narodnega '»laga. Slovenci na Cetiaja. ."Cetinjski I Vjestnik" poroča, da se misli tudi večja slovenska družba udeležiti proslave petdesetletnega vladanja kneoa Nikole na Ceiinju. Poletelo 'bode naj-brže tja tudi pevsko društvo "Ljubljanski zvon". Da se Slovenci udeležijo slavnosti, je lepo in vsak Slove- ( nec bo dhevnem kuno, j Hi Slfajllt« - D*lnlAka glavnica - I Nai »altopdk *et Tfaiaa$mme driave je tvrdka - Ranrvnl fond K ^.000*000, - tapRANK SAK8BR CO., 87 Cbrttandt StrmmU Now York; ' 300.00cx SAMO NEVEDNI IN NEISKUŠENI ZDRAVNIKI M oglafiajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. Ti zdravniki poskuša jo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naSi rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od tokih neiskuSenih in neveščih mazačev zdraviti Vsakemu iz med nafiih rojakov je znano, da nijednemu zdravnika ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda no bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče 'bolnišnico in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razume jo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pijačah, je zdravnik tn, kateri Vam zdravila predpi&e in ozdravi to bolezni, ako trpite na slabi krvi, jo zdravnik ta, kateri Vas ozdravi to bolezni in ako trpite na kakej drugi bolezni, jo zopet zdravnik ta kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvefiči in najiskušueji zdravniki kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas. Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispo3tavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih Se nikdar čnli niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jat o slabo. Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-ljeeni potrditi, da so poskusih prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti nakar ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste naSli takojšno pomoč ter bili potom metode teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni. V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretočenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih Vbo kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh tlelo1' sveta, kateri so že obudili nad svojim' zdravjem a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod; ' THE COLLINS NEW TORE MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., Heta York City URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. NEW YORK MEDICAL I NSTITUTE ustanovitelj Ako trpite na: Želodčne j bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, a_i ako imate reumatizem, glavobol j, fikrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio nfies ali oči. Napihnje-nost trebuha, katar v nora, glavi, vratu ali želodca. Trabuljo, neu-ralgio,mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano. Pifiite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E .C, Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno. ---— —- — —~ — — mm I^J CMWH RED STAR LINE. I FMovltH« med New Yorkom In Antwerpom. I Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov J brzoparniki na dva vijaka. sAk kroonlanJ fINLAND J^^^^MKvADERLANJ Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko! in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ?.e| lezniSka zveza. Posebno se se skrbi rs udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji i I malih kabin za 2, 4, v, jn 8 potnikov. Za nad al j ne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na RED STAR L.IINE. N NEW vnoS*"" "P«'T' Street, N. '205 MeDermot Arm.. • tM new york Washington, d. c. Winnipeg, man* !■ uncTn£S»719 5t- CHarle« Street. 319 Ca.rr Street BOSI ON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO?CAL. I SEATTtnF iu 90-96 Dwborn Street, 121 So. 3rd Street. I I Lt, WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS, MINN ■ -e\j IIll^nVii??^ 900 Locuit Street ; 31 Ho.pit.l Street. .—PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO^ MONTREAL. QUE V SLOVENCI IN SLOVENKE, NA- KOČAJTE SE NA "GLAS NAJtoJj DA", NAJVEČJI IN NAJGBVZJ-ŠI SLOVENSKI DNEVNIKI I ME. JANKO PLEfiKO se mudi v Minn, in Wis., kjer bode ro-1 jat« obisk jO. — Kakor ▼ prejšnjih letih, tako je tudi sedaj pooblaščen nabirati naročnino sa lista "Glas Naroda" in ' 'Hrvatski Svijet". Uverjeni smo, da fa bodo rojaki radi «pre-: jeli in da mu bodo šli ravno tako na 'roko, kakor t prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda ▼ prvič, fa kar najtoplejše priporočamo. Upravniltvo "Glasa Naroda". Sa vsebino tujih oglaaor al edge- »orno as apravništvo ne arednlftra Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] Hajpriprainejsa in najcenijSa parobrodna Črta ?.a Slovence In Hrvate. Novi parni k na dva vijaka "M aktu a Washington". , Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom, in Reka Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred so A- Vol spodaj aavedoni nori porotno- TBSTA............................................ 41M lM*Jobroa- LJUBLJANE..................................... 35 iitei brujsT: alios, LADBA, .......................................... ** KAKTBHA WA8HI*GT0» ........................................ 38 * __KARLOVO A.................................. 26 o* ABQUVT0TA. ......... OCEANIA IL mMD1». TBSTA «11 BSKR .....................•BOMlJm.on I no.<« PHELPS BROS. & CO., Geo. • AmbH, 2 Washington St, New Yort POZOR ROJAKI! ■ POZOR! Po doljrem ftra se ml je posrečilo Ik- I M n • i JSMSBBSBm. najii pravo Alpen VflV Rojakom pripo- JOH "JT roc»m svojo trgo- XWaKm unit 1m. kakorire ^^^^^ vino z urami, vei i- mHMiuM __ afpa^B ie doeedej na sveta |H| ni bilo, od katere žicami in i drugo TaB^k. » aHHK moškim In ienakim ^HBIB^^H^a »latninc Inurn tn. JjBM^V^EHlB eoeti in dolci laije ^BB^B zlatnino. imam iu- .-eenično popolnoma <1 i vsakovrstne prs- mmmsi zrastejo la ne bodo . . , .. . WBBK3tBHf jIPMKm^P ve£ bpdtti, ter ne tane s jednotinim mmm^ ~ ^rr^Vtiš priveske • krasni brki popol- i in t. d. noma z rute jo. Rea natise d » rokah nošah in ,, , , kriiičah » B dneh popolnom od ranim, kurja očesa Sedaj potujem Z SSSS^B^IW.g>mpod««vah Ohiho, \V. Va in Pa. po cenik katerega poUjem zastoju. JOHN RBBOL •JAKOB VAH&Č, box 68 t. O. Bm ee CLEVELAND, O > GLENCOE. OHIO. XW Vollkauloga vina ln iganja. ^H Al^ MaHja OrHl ^BBKC Predaja bill viae pa..............70e. gallea Cum viae pa ............ *S0c* Deelalk 4 galaae ......................IILOO ^^^^^HPI^^^^B Mijtitc M »ekleaic ea............... 013.00 eli 4 gaL (eedCek) m .... .............$14« ^^BC^ Za iMIm aaiaOa ee pilpaih ^ MARUA QRILL, aaos mu Clatr Ave., N.e^ Clovo and, O je videti tudi sama takoj mrtva, kakor liitro se ne pregibi je vee in visijo njene koščene, posušene roke brez življenja db njej navsadol. Njeu pogled se ixjr,ublja ves zastrt v daljavo,, kakor bi videla plakati tam daleč nekje [>o parku prikazni iz svoje mladosti. Včasih zapihlja skozi okno do nje meiika satpiea in jej prinese vonja po sveži travi in ]*> cvetlicah. In tedaj >e zganejo njeni snežni la^je okrog zgtibanega čela in v njvni glavi se zganejo davni spomini.... iNjej ob strani, na malem preoblečenem sioličku, -sedi mlado dekle z dolgimi, čez hrbet segajoči mi plavimi kitami, in veže neko cerkveno pregrinjalo. Njene oči so sanjave, in ko hitijo njeni prstki cez tkanino, se ji vidi ,da je s svojimi mislimi bogvekje. Y tem hipu je obrnila starka syojo glayo k njej. ^BeilaL" jc rekla, vzemi kak časopis in čitaj mi kaj, da izvem včasih tudi jaz, kako je dandanes kaj po svetu.'' Dekle je vzelo časnik in ga je hitro preletelo z očmi. Skoraj sama politika, babica; ali naj čitamf " rihodnjič.) Na obrastlem gričku stoji gi-ad starega sloga; mogočna drevesa mečejo svoje temne sence nanj; iz brezkončnega parka se vidi zdaj v globino gozda, zdaj na pokrajino okrog. Nekaj metrov pre l vhodom v hi£o je izdolben kamen i t vodnjak, v katerem se kopljejo marmornate ženske. Nekoliko niže s[M>daj je z«>i>et eden; in tako jLh sledi cela vrsta navzdol, prav do vznožja ho Ima; in od enega do druge-sra je speljan z vrlia dol studenec, ki se izliva vedno iz višjega v niže leže- Od poslopja -arne^a, ki je graciozno kakor kaka lepotica iz prejšnjih časov do duplin naokrog. iM>kritili na dnu čezinčee s školjkami, v katerih spijo arnorčki — tudi se iz prejšnjih sto- : letij — vse v tej stas-i graš»"-ini je ob- j držalo podo>bo nekdanjih časov. Vse srovori še o sta.^h še^aii in navadali, o nek.lanjih glanatJK^tih in o lahki eleganci, s katero so se qdJikovuli naši, predniki. V malem sahmn v .slogu Ludovika XV., katerega stene so olepšane s po- j rednimi pastirskimi scenami, z lepimi; damami v širokih krilili in galantnimi gospodi v lasuljah, skoraj leži v velikem naslanjaču zelo stara gospa, ki (Konec p Kmalu se ni zganilo nič več pod njegovimi udarci. Stolica se je raz-kiela na drobne kose. Samo še ena noga mu je ostala v roki. In liropeč je nadaljeval svoje delo. Naenkrat je zopet prenehal. "A! Ali še ne poveš, kdo je bil, še zmerom ne?" Počakal je za hip, a zopet zaman! Tn hotel je zamahniti vnovič, pa ni mogel več, tako se je bil uipehal. Ko-lec mu je padel iz rok in brez moči se .je sesedel na tla, se zleknil po podu in taikoj zaspal. Proti jutru je prišel mirno sosed in se je začudil, da so vrata o.ltprta. Stopil je na prag in je zagledal Jeremijo smirčečega na tleh, sredi kosov i razbite stolice, v postelji pa brozgo I rz krvi in mesa. NEKDAJ. * -o- Francoski spisal GUY DE MAUPASSANT. — Prevel DR. IVO ŠORLT. fital je zdaj že pokoncu, ves trepetajoč divjega srda. kakor bi se bil alkohol v njegovem telesu naenkrat tfžgal in se razlival goreč po njegovih žilah. "Stopil je korak naprej, zadel pri tem ob stolico in jo zgrabil z obema i rokama. Potem se je opotekal počasi dalje, dokler ni bil oSj postelji. Po- I tipal je tja in je začutil pod odejo' gor k o telo svoje žene. "O, ali sj tu! gnusoba, ali si tu! Ali boš odgovoril, hudič, ali ne boš!" Zopet nič. Tedaj pa je vzdijrnil stolico visolko v zrak ter je pričel udri-j bati s svojimi jeklenimi rokami kakor blazen pred -e. Divji krik se je iz vil iizpod blazine, strašen, obupen krik, da je za hip prenehal. A ix>tem je pričel še ljutejše----kakor mlatič na skednju---- j R IJ A N H C. to Francoski spisal GFT DE MAUPASSANT. — Prevel DR. IVO Š0RLI. -o- (K o n e c. ) Jeremiju se je bil razgalil vrat, eno nogo je imel Lzte-rnjeno daleč od sebe, levica pa mu je bila omahnila mrtvo čez stol — golovo znamenje, da se ga ,>p bila pijača že prijela; le v desnici je držal ie vedno aveje kocke. .SI«dnj,ič sta ostala z Mathurinon1 sama v sobi. Gospodar je pogledal večkrat sem; potem »e je poč »»i približal ter se je d*lal, kaikor da ga iji-ra zelo zanima. Ko je sejri-1 Jeremija zopet enkrat po kozarec, se je zasmejal: "To areje, kaj, Jeremija ? Ajttpak kakor vidim, si se skoraj že preveč pdk repeal." "ltolj ko pi>5, bolj te »uši," jej rajwlju'l Jeremija. Kavurnar je pogledal s prekanjenim nasmehom Matliurina ter ga je vpra- j šal t, breyjbržnim ffla^m,; "Kaj pa tvoj brat, Matihuriri, e?" — i>ni se je tilio zasmejal in je f>o-m<->iknil j>otem za Jeremijevim hrbtom. "Kič se ne boj zanj, prijatelj. Moj ■bral je na gork*»m!" se je za reža I. i In roato sta pogledala zope^ oba hkra-tu Jeremijo; ta pa je vrgel z mogočno kretnjo ploščico z dvanajstimi pikami na mizo ter je udaril še s pestjo pred »e: "Tu jo ima*!" Ko koučala partijo, je reikel gwfMMlar: •*Jmz tjrem »l«j pod odejo kakor |>rijiatelja; ant^tuk vidva le osta-nila! Puatim vama luč in 5e |k>1 litru. Ti /jipreš pot em vrata otoi>nicah navjijfor. Se nekaj časa so odmevale < njegove trde p t o pin je po podu nad njima, nato pa je nekaj votlo zaškri-! polo, kaikor če leže kilo v posteljo. Prijatelja ata ijjrala dalje. Zdajpazdaj se je zaletel vihar ob duri, da *e je strada stena in sta »e pivca (werla nehote tja, ali ni nekdo |xtkal. Potem je jsgrabil Matlmrin ! v«*«>lej »tt^tletiico in je nalil Jeremijev i koaaree. Nanekrat j»> pričela brti stenska ura polno«" i. Garalo j«*« kaikor bi praskal | p»» [tokrovkah, a nato je trejietal še dolo časa jeklen oilmev po hiši. Zdaj ,te Mathurin hitro v»tal, kakor Iti bil dovršil kaiko nalogo. " Alo, Jertnnija! Treba se je spraviti!" Jeremija »e je dvignil z veliko težavo ter se je moral prijeti pri tem j na nw.o; nato se je za,potekel proti vratom in jih je odprl, še preden je j tov ariS ugasnil luč, Mathurin je zaklenil, spravil ključ I in t«e obrnil potem kratke k Jeremija: j "Lahke noč! Pa jutri zopet!" In preden je mogel Jeremija kaj odgovoriti, je i^inil v noc. ♦ * ♦ Jeremija je »topil tri korake dalje, a nato »# je tnaltonva zaipotekel; iz-trgnil je roke daleč pred a« in komaj ulovil xa sid, katerem m je tipal |M»trm počasi dalje---- Včaaih ga je »unil veter daleč najirej, da je moral *koraj trči; potr« se je naenkrat in trdo ustavil, kakor bi čefcal, da g« po- nese še nekoliko samo dalje; a ko ni bilo ničesar, se je prepustil zopet svojim muhastim nogam. Instinktivno se je bližal domu, kakor najde ptič svoje gnezdo. Celo svoja vrata je mpoznal in z veliko resnobo je pričel tipati po nji3i okrog, da bi naše! ključavnico in spravil ključ \anjo. Ampak niti njegovo priduwno kletje ni nič pomagalo — vrata niso imela kar naenkrat nobene luknje nikjer. To gsu je tako ra-zljnitilo, da je zamahnil z vso močjo pred se in razbijal potem z obema rokama po deskah ter klical na ves glas ženo na jtomoč! "Mclina! Melina!" Ivo se je uprl slednjič z vsem telesom na vrata, so se vdala in odprla, da je priletel Jeremija prav v sredo -voje .obe ter obležal tam nekje na obrazu, vse Štiri moleč od sebe- Tu pa je začutil naenkrat, da mu je stopilo nekaj težke-ga na hrbet, planilo potem čez tijega in zbežalo naglo v temino. Tri od st rahu, skoraj broz uma, je o-tal nekaj, časa na istem mestu in čakal, ne tla bi se upal niti oddahniti, ali ne zgrabi zdajpazdaj sam peklenšček za tilnik. Amipak ko je videl, da se ne zgane nikjer ni več, se mu je vrnilo zopet nekoliko raznimi, zmedenega, temnega, pijančeve-ura razuma. Oprezno je sedel in potem je zopet posloša.1. In slednjič se je upal že poklicati, čeprav Še tilio: "Medina!" Nobenega odgovora. A fcn.... tu. — ^e mu je naenkrat v možganih nekaj zasvetilo.___ in čuden, nedoločen, nejasen sum se je oglasil nekje v rtjem.... Ostal je tako In premišljeval.... iskal težkd nekaj po temini okrog se-Ue in v svoji glavi.... kasneje je lovil nekaj zmedenega, kar se je opotekalo okrog njega, kakor prej njegove noge.... Potem se je oglasil v novic: "Povej, kdo je bil, Melina? Kdo je bil, mi povej, pravim. Če poveš če |M>veš, ti ne storim nič ža-lega.... " Čakal je, kaj poreče. Ampak ostalo je vse tiho. In naenkrat je pričel govoriti že jM>j»o!noma glasno: "Pa vem vseeno; že vem sam.... že vem.... zato me je upijanil vsak večer.... zato, da bi jaz ne mogel domov.... A.... a zdaj vem...." Umolknil je za hip in kimal z tfla-vo.... "Povoj, Melina, no, kdo je bil T Povej.... ali pa.... ali pa ti bo.... ti bo še žal....' Zopet je čakal.,.. Nič. Potem je pričel iznova s počasno in trdovratno vztrajnostjo pijanca. "Aha!,... Hm.... zato me je spravljal k temu potepu.... k Fau-meliti.... večer za veečrom, da nisem mogel domov.... Prav najel ga je bil sleparja.... Aho!.... O, ti hudič ti!..,." Počasi »e je dvignil na kolena. To-pa jeza je začela vreti v njem in se mešati med njegovo pijanost, "Povej, kdo je bil!" je kriknil zdaj z divjim glasom. "Povej! Ce ne zgrabim kaj in udarim; da boi vedela, Melina!" i _ >j _ Vitanovljeoa doe M. avfaeta IMS. Inkorpo r I ran m 33. aprila 1Q09 v- drtavl Panna. o sedežem v Conem&ugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL R0VAN8EK, R. F. D. Ko I, Conemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St^ Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conamai^h, Pa. Pomolni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conamascb, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conetmacgh, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 4. Conamaugh, Pa. V _ S H I . ■ - Hfl: | t | NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, prede, nad z. odbora, Box 506, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAZIČAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh. Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. . IVAN GLAVIC, porotnik. P. 0. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: 8. A. E. BRALLEER, Gre«ve St., Conemaugh, Pa. Cenjena drnltva, oziroma njih uradniki so uljudno proieni pošiljati Sanar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse droge dopise pa aa glavnega tajnika. V iln&aju da opazijo društveni tajniki pri meaefaih poročilih, al; ■ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj ar ta nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi DraHroa *laaU« !• "SLAB HAKOD« » Rojakom t Minnesotl in Wisconsinu na znanje. Hai stalni in rojakom v Ameriki ieloma dobro poznani potnik in zastopnik naših listov, *