I/O Leto LXV Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja c© loletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/UI Poštnina plačana ▼ gotovini tf Ljubljani, v petek, dne 1. oktobra 1937 28988 štev. 225 a Cena 1.50 Din VENEC Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6. SE Pred novimi gospodarskimi odnosi z Italijo Sredi velikih zunanjepolitičnih dogodkov, Vi se z velikim govorniškim in drugim spremljevalnim hrupom odigravajo skoraj na vseh koncih Evrope, je nedavno udarila vest, da bo Italija iz političnih in gospodarskih razlogov spremenila osnove svojih dosedanjih trgovinskih odnošajev z onimi podonavskimi državami, p katerimi je pred tremi leti, leta 1934, najprej j>odpisala politično trozvezo, nato pa jo opremila še s posebnimi gospodarskimi ugodnostmi. Z drugimi besedami, z Avstrijo in Madžarsko, ki sta na podlagi tako imenovanih rimskih protokolov uživali izredne ugodnosti v svojih trgovinskih odnošajih z italijansko zaveznico. Naravno je, da je ta vest vzbudila vse-jvsod največje zanimanje. V Avstriji in na adžarskem, kjer so od rimskih protokolov imeli mnogo koristi, prav tako kakor pri drugih podonavskih državah, ki so od teli |>ogodb imele znatno škodo. Pozornost je velika tudi v Jugoslaviji, ki se, kakor čujemo, pravkar pri -jiravlja, da uredi na novo svoj blagovni promet ■/ Italijo v duhu prijateljske pogodbe, ki je bila v začetku leta v Belgradu podpisana. V Jugoslaviji je menda po/ornost največja v slovenskem delu, ki je bil po nekaterih določbah rimskih pogodb občutno oškodovan in posebno rad sliši, da se bodo spremenila, saj se morejo spremeniti samo na boljše ker slabše biti ne more. Vtis, ki ga je ta vest napravila in ki ga h rum zadnjih tednov ni mogel izbrisati, dokazuje, da so gospodarske skrbi, ki narode tarejo, še vedno prvenstvene važnosti in da visoko madkrilju jejo politične nujnosti. Ko to vest beležimo, nam ni prav nič na tem, da bi brskali za razlogi, ki so Italijo do-vedli do tega, da na svojo lastno pobudo preuredi svojo trgovino z Avstrijo in Madžarsko — smatrajoč seveda, da gornja vest odgovarja resnici, o čemer zaenkrat ni treba dvomiti — ampak s? nam zdi mnogo bolj nujno, da se s svoje strani temeljito pripravimo na pogajanja, ki so pred durmi, da čim bolj izkoristimo novi gospodarski položaj, ki nastaja prav v našem okolišu, da bomo iz niega iztisnili vse ugodnosti, ki jih moremo dobiti za prospeh našega jugoslovanskega in posebej še slovenskega gospodarstva. Ne sme se namreč ponoviti, kar se je zgodilo pri trgovinskih pogajanjih s Francijo leta 1928. da je zagovornik slovenskih interesov prišel k pogajanjem prepozno in da je liila po»tavka o uvozu francoskih vin v našo državo že dokončno sprejeta, ko je bila naša delegacija šele na to opozorjena, da bo ta člen v porabo pridelovalcrrri naših domačih vin. Italija je v rimskih protokolih leta 1934 Avstrijo in Madžarsko hotela politično nase navezati, da bi na ta način ohranila močne in trdne postojanke, ki bi v bodočnosti varovale niene politične in gospodarske interese v Srednji Evropi. V ta namen je privolila v težke žrtve, ki so bile njenima zaveznicama v veliko korist. S carinskimi ugodnostmi, ki so se_ iim pridružile še prevozne ugodnosti in plačilne olajšave, je Italija po Avstriji in na Madžarskem tako rekoč posnela vse blago, ki zaradi svetovne gospodarske stiske nikamor več ni moglo odtekati in se je kupičilo doma ter povzročalo hudo splošno gospodarsko mrtvilo. Avstriji je Italija odkupila skoraj ves les. Madžarom pa vso živino in vse žito, ki ga druge agrarne države niso mogle nikamor prodati, le ugodnosti, ki jih Avstriji in Madžarski že zaradi političnih okoliščin in iz socialnih obzirnosti nikdo ni zavidal, so pa vendarle bile v kvar drugim državam, ki so poprej imele v Italiji dobifkanosen odjemalski trg, ki se jim je pa sredi vedno večje stiske kar naenkrat pred nosom zaprl, n^ da bi bile imele časa poskrbeti za nadomestilo, ki ga itak kasneje tudi niso mogle najti. Posebno naša država je bila v svojem slovenskem delu močno oškodovana, ker ie avstrijski les popolnoma izpodrinil slovenskega in se je madžarska živina prevažala po naših železnicah v Italijo, našo pa so klali kmetje doma, ker je niso mogli nikomur prodati. Ako je torej sedaj Italija pripravljena, da iz razlogov, ki jih nočemo ocenjevati, čeprav bi bili zelo zanimiv predmet za gospodarski in politični študij, svojo dosedanjo politiko gospodarskega božanja Avstrije in Madžarske podvrže temeljitim spremembam, je to pojav, ki ga moramo pozdraviti, ne morda iz kakšne škodoželjnosti do naših sosedov, ampak s sta lišča našega lastnega gospodarstva, ki se mu odpirajo nove razvojne možnosti, ki jih smemo tem manj zamuditi, ker čujemo, da je Italija preosnovo svojih trgovinskih odnošajev do svojih dveh podonavskih zaveznic načela prav z namenom, da odstrani vse zle posledice, ki so jih ugodnosti rimskih protokolov povzročile y Jugoslaviji, s katero Italija baje želi razširili sodelovanje na gospodarskem področju in s trni dati svojemu razmahu večjo prožnost, kot jo je do sedaj imela, ko je bila utesnjena v oklepe pogodb z Avstrijo in Madžarsko. O tem, kako si Italija zamišlja izvedbo svojega načrta, krožijo različne vesti. Ena pravi, dn bi Italija najraje Jugoslavijo enostavno priključila h krožku rimskih protokolov in bi vse ugodnosti, ki sta jih do sedaj uživali Avstrija in Madžarska, enostavno veljale tudi za Jugoslavijo. Druga pravi, da bo Italija ugodnosti, ki so zapisane v prilog Avstrije in Madžarske, ali v celoti ali samo delno ukinila in svoje potrebe v bodoče krila i/ treh podonavskih dežela tako. da bodo vse enako upoštevane. Tretja vest go-\ori celo o tem, da bodo nekatere ugodnosti Madžarom in Avstrijcem odvzete in jih bo dobila Jugoslavija. To so tri možnosti, pri katerih bo seveda imela tudi politika svojo besedo. Politika bo dejala da skupnost Male zveze zahteva, da se tudi gospodarska vprašanja v Podonavju rešujejo v duhu sloge in vzajemnosti med tremi državami Male zveze in da bi bil vsak predlog, ki bi imel /a cilj za vedno onemogočiti snovanje gospodarske skupnosti, kot si io ie /ami«lila Mala zveza na svojih konferencah lani v Bratislavi in letos v Sina ji. ne- „Nepresiana revolucija" ne mara miru v Evropi Kominterna splethari • da se Francija, Italija in Anglija ^ llCipi ne bi sporazumele Pari*, 30. septembra, b. Ker so bile odstranjene vse diplomatske težave glede pomorskega sporazuma med Italijo, Francijo in Anglijo o conah v Sredozemskem morju, so določili da bo ta sporazum danes popoldne podpisan. Italija je namreč v zadnjem trenutku dala posebna zadovoljiva jamstva glede Španije. Toda kar naenkrat se je v jutranjih urah raznesla vest. da je bil podpis sporazuma v zadnjem trenutku odgoden. Politični krogi niso zadovoljni z uradno izjavo, iz katere izhaja, »da gre še za ureditev nekaterih tehničnih vprašanj.« Pojasnilo je prišlo iz Ženeve. Za odgoditev so prosili italijanski delegati, in sicer vse dotlej, dokler ne bo rešeno vprašanje predloga v zadevi Španije (od|K>klic, prostovoljcev itd.). Italijanska delegacija smatra za potrebno, jasno poudariti, ila Italija no more v Parizu podpisati sporazuma če ji istočasno grozi nevarnost, da bo v Ženevi proglašena ra napadalca, kakor je to predlagal Litvinov. Iz razlage poluradn. *Petit Parisienac je razvidno, da so francoski vladni krogi zelo nerazpolo- zeni zaradi poskusa Litvinova, ki hoče preprečiti mirno rešitev španskega vprašanja. >I'etit Parisien« odkrito trdi, da je Litvinov poskusil svoj manever: 1. da prepreči pariški sporazum; 2. da prepriča konferenco med Francijo, Anglijo in Italijo. Medtem pa sta Francija in Anglija trdno sklenili, da brezobzirno izvedeta pogajanja z Italijo, četudi brez soglasnega blagoslova vseh članov Zveze narodov. Sinoči je namreč Litvinov izjavil Itelbosu v fcouevi, da sovjetska Rusija ne bo sprejela pariškega sporazuma pomorskih sil. Ta obžalovanja vredna intervencija gre vzporedno s sovjetskim manevrom v .spaniji in dokazuje, da hoče Rusija že v naprej onemogočiti vsak sporazum z Italijo. Vsak je lahko prepričan, da se Pariz in London ne bosta umaknila pred tem neznosnim poskusom sabotaže s strani sovjetske Rusije. Rim, 30. septembra, b. Francosko-britanska nota o.umiku prostovoljcev iz Španije, ki je v I-ondoli u že izdelana, ne bo izročena danes v Rimu, am- pak brž,kone jutri ali pojutrišnjem. Italijanski listi t nerazpoloženjem komentirajo trditev »Daily Te-lcgrapha«. da Itodo pogajanja, ki bi se morala voditi, ostala omejena samo na vprašanja državljanske vojne v Španiji. Niti Anglija uiti Francija >e ne nameravata dotakniti kakšnih drugih pogajanj, za katere je pristojna Zveza narodov. Maršal Bliicher — svetovalec kitajske vlade Šanghaj, 30. septembra, o. Japonski zastopniki zatrjujejo inozemskim časnikarjem, da se nahaja pri kitajskem generalnem štabu na severni fronti sovjetski general Vasilij Galent-Fletscher. ki s svojim štabom vodilno posega v organizacijo prolija-ponske obrambe. Tokio, 30. septembra. AA. (Štefani.) Agencija »Domei« poroča, da kljub nedavnemu demantiju Se zmerom prihajajo na Kitajsko tovorni avtomobili Eez Mongolijo z municijo. Sovjetski maršal Bliicher fe v stalni telefonski zvezi s kitajsko vlado. Navodila ji daje s posredovanjem sovjetskega vojašlicj;« atašeja na Kitajskem. Nanking, 39. septembra. AA. (Reuter.) Po kitajskih poročilih so bili včeraj ves dan krvavi boji za zavzetje zelo pomembnega strateškega brda pri Svalovu, vzdolž velikega kitajskega zidu, ki predstavlja vhod v osrednji del pokrajine šansi. Kitajskim četam so priskočile na pomoč tudi prejšnje rdeče čete, ki so bile reorganizirane in so tako okrepljene izvršile zelo uspešen napad v teh planinskih krajih, Vlada rdeče Spamje priznava poraze Valencija, 30. septembra. AA. (Havas.) Uradno poročilo ministrstva obrambe pravi: V odseku pri Zuevi na aragonskem bojišču smo rešili nekaj svojih postojank, ki smo jih včeraj izgubili. Nasprotna letala so bombardirala okolico I.eride in Sorinene ter Danillo Sasanilas. Na severnem bojišču je na odseku vzdolž morske obale popustila ostrost bojev. Nasprotnik je vse svoje napore združil na točki pri Onisu. Naše čete so se morale po ljutem odporu umakniti. Na bojišču južno reke Taie so !,. ^e čete zasipale s topniškim ognjem sovražnikove postojanke pri Lalugui, Los Salihares, Las Islas, La Coronella in La Nievesa. Salamanca, 30. septembra. AA. (DNB.) Včerajšnje poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: V vzhodnem odseku asturskega bojišča so naše čete severno in zapadno Morsca zavzele nekaj važnih postojank in vasi, kakor San Martin de Gras-soles. Na levem krilu 60 naše čete napredovale do jezera Cavadonga. Mussolini zopet v Rimu Rim, 30. septembra. AA. (DNB.) Ko je Mussolini zapuščal Nemčijo, je poslal iz Kupsteina kanclerju Hitlerju tole brzojavko: V trenutku ko prestopam mejo, se moje misli ponovno vračajo k vaši ekscelenci v spominu na nepozabne dni, ki sem jih prebil z vami, sredi med vašim čudovitim narodom. Zahvaljujem se za spre- jem, ki sem ga doživel pri vas in med nemškim narodom, s srcem, polnim slik o lepoti, delu in veri, ki jo kaže vaša država v svojem silnem preporodu. Ti dnevi so pokazali duhovno solidarnost, ki veže narodnosocialistično Nemčijo s fašistično Italijo in so zapečatili trdno vzajemnost njunih prizadevanj in nerazdružljivost prijateljstva, v meni so pa utrdili občudovanje do vašega dela in prijateljstvo do vaše osebe, ki je danes čudovitejša in globlja kakor kdajkoli. Sprejmite s ponovnimi izrazi moje zahvale moje najiskrenejše in najprisrčnejše želje za vas in za vašo veliko domovino. V pričakovanju, da vas bom lahko v Italiji pozdravil. — Musolltni. Rim, 30. septembra. TG. Mussolini se je vrnil nocoj nazaj v Rim. Na cestah ga je pozdravilo četrt milijona ljudi. Vse trgovine in vsi uradi so bili že ob 1 popoldne zaprti. Ko je prispel vlak na rimsko postajo, so sirene napovedale njegov prihod. V sto cerkvah pa so zazvonili zvonovi. Mussolini 6e je naglo odpeljal z avtomobilom s postaje ter izginil za vrati beneške palače. Nato se jc pojavil na balkonu in spregovoril nekaj besed. Dejal je, da je italijansko-nemško prijateljstvo okrepilo osišče Rim-Berlin in na tem osišču bosta oba naroda ostala s 6rcem. Vzrok tega prijateljstva je tesna solidarnost dveh revolucij, prerojenje Evrope in miru med narodi, ki so ga vredni. Po govoru je množica 20 minut prirejala Mussoliniju burne ova-cije, da se je moral 15-krat pojaviti na balkonu Upor na ladji Mussolini in Hitler v Berlinu. Prizor naj bi se ponovil Rimu Varšava, 30. septembra. AA. (Ilavas.) Del posadke ladje »Japan«, ki plove pod britansko zastavo, je odrekel poslušnost svojemu kapitanu v trenutku, ko se |e ladja zasidrala v gdinjski luki zaradi vkrcanja potrebne količine premoga. Mornarji so se baje uprli zato. ker sumijo, da se na ladji nahaja vojni material, namenjen neki državi na Daljnem vzhodu. Oficirji so izkrcali mornarje, ki so se uprli, ostali pa so medtem izkoristili njih odsotnost in odpluli na odprto morje. sprejemljiv. Gospodarsko misleči ljudje pa bodo dejali, da je dolžnost politikov, da najdejo moder izhod, takšen. ki so bo dal spraviti v .sklad z duhom in besedo pakta Male zveze, a bo na drugi strani omogočil našemu gospodarstvu, da vendar enkrat pride do sape in da zaceli rane, ki so mu jih zadnja leta zasekala. Na bližajoča se pogajanja morajo biti naši gospodarji pripravljeni, tla bodo politikom dali zaledje. Pripravljeni morajo biti predvsem slu- venski gospodarji, da našim izdelkom in pridelkom priborijo nazuj trg, ki nam je sedaj že predolgo zaprt. Pri tem naj jih vodi načelo, da ne želimo, da bi se komurkoli katera ugodnost, ki jo u/.ivu. odvzela, ampak da hočemo. da vse one ugodnosti, ki jih Avstrija in Madžarska od strani Italije uživata, predvsem v kolikor so tiče les«, pridejo \ korist na kakršenkoli način tudi nam. da bo naš i/\o/ v Italijo v enakih konkurenčnih pogojih kot izvoz drugih. Na leonskem bojišču 60 naše kolone na odseku Mapodre zavzele gorski greben pri Pena de las Maderas in Coll.ido de Murrijas. Predstraže so prodrle do Pinar de Lillo in sc na cesti pri Tarni združile s četami, ki se bore pri Kofinari. Nadalje so naše čete zavzele sovražne postojanke pri Queta Pordala in Los Nebrosi. Neka druga kolona p.i |e pretrgala zvezo med četami pri Malporceri in leni de Aguilla, zavzele pa so Loma Verde, Macan, Rocalo in neko višjo ravan. Tajne družbe v rdeči Španiji Madrid. '29 septembra. AA. (Havas.) Madridska policija je razglasila da je aretirala več oseh, članov neke falangistične organizacije. Are-tiranci so sodelovali s člani pred kratkim odkrite ' tajne družbe Te aretacije so pripomogle k odkritju nove skrivne organizacije in preiskava je dognala, da so bili člani te organizacije v zvezi /. več podobnimi organizacijami. Mislijo, da so le aretacije v zvezi z nedavnimi aretacijami v Vn-lenciji in Barceloni, ko so prišli na sled neki organizaciji, razširjeni po vsej Španiji, kolikor jo je v rokah valencijske vlade. Asturija v Francovih rokah Salamanca, 30. septembra, o. Nacionalistične čete s« v srditem naskoku zavzele utrdbe pri Mo-tanii ter potisnile nasprotnika s silno važnih postojank pri Tarni. Predor jo nacionalistom prinesel veliko zmago, ker so zasedli zaporedno šest visokih vrhov tako imenovanega »Maderas grebenu«, ki je 1800 m visok. Nacionalisti napredujejo sedaj pod poveljstvom generala Srande ob vznožju gora navzlic silnemu ognju republikanske obrambe. Pot po dolini reko Malon proti (lijonu je sedaj odprta. Tudi brigada, ki prodira ob vzhodnem delu asturske fronte, napreduje in jo vrgla nasprotnika iz Oaisa ter hiti sedaj proti utrjenemu mestu Canga. Po današnjih zmagah se lahko tudi, da je Kramo v Astn-riji že zmagal. Izmenjava uielnikov Gibraltar, 30. septembra. AA. (Reuter.) Včeraj je prispela iz Valencije v Gibraltar na angleški vojni ladji »Vanok» gospodična Rosaria de Liano, sestra znanega nacionalističnega generala Quiepa de Liana, s sedmimi drugimi osebami, ki jih je va-lencijska vlada zamenjala za enako število republikancev, ki so jih ujeli nacionalisti. General Qucipo de Liano je pričakal svojo sestro v Al-gecirasu. Angleški pogoji Italiji London, 30. septembra, b. »Daily Telcgraph« in »Morning Post- poročata, da angleška nota Italiji glede španskega vprašanja vsebuje sledeče zahteve: 1. prepoved pošiljanja novih prostovoljcev v Španijo; 2. Italija mora dati jamstvo, da ne namerava zadržati za sebe Balearskih otokov, niti jih utrditi; 3. Italija se mora zavezati, da bo po končani špan ski vojni umaknila iz Španije vse prostovoljce; 4. takoj se mora pričeti z umikom vseh inozemskih prostovoljcev iz Španije ter zaključiti vsako tujo intervencijo. Drugi angleški listi poročajo, da nota vsebuje še eno točko, po kateri bi bili Anglija in Francija pripravljeni priznati obe armadi v Španiji kot vojskujoči se sili, ako bi Mussolini pristal na popoln umik italijanskih prostovoljcev iz Španije London, 30 sepetmbra. AA. (DNB.) »Morning Post« poroča, da se v Londonu nadejajo, da bo Italija sprejela angleško-francoski poziv na konle-renco treh o španskem vprašanju. Vsekakor pa se zdi verjetno, da bo Francija pod pritiskom javnega j mncnia prisiljena odpreti mejo proti Španiii. V tem | primeru sc angleška vlada ne bo mogla proti vil i i irancoskemu stališču. Japonci in sovjeii se bore za Kitajsko Sanghnj, 30. septembra, b. Davi se je nadaljevala japonska ofenziva. Borbe danes niso bile tako hude kakor včeraj. Japonci bi radi prodrli pri f'apeju, da bi na ta način lahko zgrabili bok kitajske armade pri Kijaugvanu. V ta namen pa je potrebno, da Japonci zavzamejo severni kolodvor in vse področje okrog njega. Pri Lotijeuu skušajo Japonci prodreti v Kijankti, vendar so bili doslej vsi njihovi napori brezuspešni. Hude borbe so tudi pri Putungu. Amerika za svoje državljane AVashingtou. 30. septembra. AA. (Reuter). Zunanjo ministrstvo je obvestilo javnost, da se na Kitajskem nahaja trenutno še okoli 7000 ameriških državljanov, ki jih bo treba postopoma odstraniti z nevarnega ozemlja. Ameriški Rdeči križ je že doslej izročil 100.000 dolarjev za pomoč ranjencem brez ozira na njihovo narodnost. Denar je bil izročen kitajskemu Rdečemu križu. Tajna pogodba med Kitajsko in sovjetsko Rusijo Tokio, 30. septembra, b. Tukajšnji tisk je mnenja, da je sovjetski poslanik Bogomolov nujno odpotoval iz Nankinga v Moskvo zaradi tega, da se zaključi med centralno kitajsko vlado in pa sovjetsko vlado važna tajna pogodba, ki naj bi zagotovila vojno pomoč Kitajski, ki bo sledila ta- koj, ko bo Rusija popolnoma dovršila akcijo čiščenja v rdeči armadi. Do tega časa bodo Kitajci zavlačevali vojuo in potem skupaj z Rusi prešli v protiofenzivo. To bo trajalo kakega pol leta. Japonski tisk zaradi tega napada zelo ostro Sovjetsko Rusijo in pa tudi Veliko Britanijo, češ, da je do ženevske obsodbe prišlo samo na pritisk Velike Britanije. List trdi, da Japonska ne bo odstopila od svojega stališča in svojih ciljev na Kitajskem, pa naj se zgodi kar hoče. V Angliji bojkot London, 30. septembra, b. Vlada je včeraj na lajni seji razpravljala o akciji bojkota proti Japonski, ki se vedno bolj širi v Veliki Britaniji. Vlada zastopa stališče, da proti temu ne more nihče ničesar storiti. Prihodnji torek bo v Albreht-halu veliko protestno zborovanje proti bombardiranju kitajskih mest. Zborovanju bo predsedoval anglikanski nadškof kanterburijski. Tudi laburistična stranka se bo odločila za bojkot. Molnje v zavarovanju London, 30. septembra, b. Zveza zavarovalnic, ki šteje 30C članov iz vseh držav, je sprejela sklep, da odslej ne bo sprejela nobenega zavarovanja proti vojnemu riziku. Ta sklep je bil sprejet zaradi velike negotovosti, ki je zavladala v Sredozemskem morju in na Daljnem vzhodu zaradi neprestanih letalskih napadov in napadov podmornic. Oddelek za pljučne bolezni v Ljubljani Belgrad, 31. septembra. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok, da se odsek za tuberkulozo na državni bolnišuici v Ljubljani spremeni v oddelek za pljučne bolezni v isti bolnišnici. Ta odlok je odobril tudi ministrski svet. Tako dobi ljubljanska državna bolnišnica cel oddelek, to se pravi več postelj, zdravnikov in bolniškega osebja ter s tem večjo možnost za zdravljenje na pljučih bolnih ljudi. Novo srbsko društvo Noiianje ministrstvo je odobrilo pravila »Kulturne zajednicc Srbska Straža«, ki ei je preteklo s jbMo ra ustanovnem občnem zboru izbrala svoj odbor'in pričela delovati v smislu svojega naslova. Sredozemlje in Vzhod, središče zanimanja angleške vlade London, 30. septembra. AA. (Reuter.) Položaj v Sredozemlju in na Daljnem vzhodu je bil glavni predmet razprav na včerajšnji seji angleške vlade. Do vseh podrobnosti so prerešetali vprašanje Daljnega \zhoda, še posebej so govorili o vseb ukrepih v Sredozemlju, posebno še zaradi naglega in uspešnega uveljavljenja njonskega sporazuma. Glede morebitnih nadaljnjih razgovorov z Italijo so ministri mnenja, da bi bilo potrebno razčistiti še nekatera vprašanja, ki so v neposredni zvezi s špansko afero m da bi bilo zato prav, ako bi se zadevna pogajanja z Anglijo vodila v zvezi s pogajanji za rešitev španskega problema. Turški zunanji minister v Betgradu Belgrad. 30. sept. m. Davi je potoval skozi Bel-«rad s simplonom iz Ženeve turški zunanji minister Ruždi Aras. Na belgrajski postaji ga je pozdravil predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ter turški poslanik Ali llajdar, kakor tudi višji uradniki našega zunanjega ministrstva. G Ruždi Aras se je zadržal četrt ure v dvorskem salonu na železniški postaji v Belgradu ter ob tej priliki izjavil, da ga veseli, ker se je na potu iz Ženeve lahko ustavil v Belgradu. Dejal je tudi. da se je Društvu narodov posrečilo ublažiti na pet os, , ki vlada v politični atmosferi v Evropi. Predsednik vlade dr Stojadinovič je nato vstopil v Orient ekspross ter spremil turškega zun. mini6tra do Mladenovca. V Mladenovcu je dr. Stojadinovič izstopil in 6e z avtomobilom vrnil v Belgrad. Proiestantovsha bogoslovja ukinjena Berlin, 30. septembra. AA. (Reuter.) Šef državne tajne policije Hiramler je izdal dekret, ki je prizadejal nedvomno najhujši udarec opozicijski evangeljski cerkvi na Nemškem. Po tem dekretu bodo ukinjene bogoslovne fakultete, kjer so predavali profesorji opozicijske evangeljske cerkve. Isti dekret prepoveduje dijakom teh fakultet izpite. Zagonetna eksplozija Basel. 30. septembra. AA. (Štefani). Oblasti so uvedle preiskavo v tvornici, v kateri se je predvčerajšnjim pripetila velika eksplozija. Velik sum je namreč povzročila okolnost. da je sovjetski in-ženjer, ki je prisostvoval poskusom stroja, ki je eksplodiral, nenadoma izginil brez sledu. Do sedaj je umrlo zaradi eksplozije šest oseb. Nemški prihranki rastejo Essen. 30. septembra. AA. (DNB) Na kongresu nemških hranilnic je včeraj govoril tudi predsednik nemške narodne banke in gospodarski minister dr. Schacht, ki je med drugim poudaril, da so se nemški doprinosi k štednji zelo povečali, odkar je Hitler na čelu države. Dočim so prihranki leta znašali še komaj 10 milijard mark, znašajo danes ze 15 milijard mark. Plačevanje kmetskih dolgov Belgrad 30. septembra, m. Od zadnjega poročila Agrarna nuael« 1 oktobra I. I.. ki jo urejuje dr. Milorad Nedelj-kovič "lavni ravnatelj Poštne hranilnice, pise: Da bi s"e onim kmetom, ki so dolžniki PAB-a m ki še niso prodali svoje žetve, olajšalo plačilo anuitete dolga PAB-u ter da ne bi bili prisiljeni čez drn iu stm prodajati svoje pridelke, ja I AH sklenila, da vsem tem kmetom da posojila, bodisi menično, bodisi zadružno, če kmetje zastavijo žito ali koruzo, ki je še niso prodali. Radi pogojev naj se obrnejo neposredno na PAB ali pa na svoje zadruge oziroma Zadružne zveze. Ljubljančan — najboljši slušatelj višje vojne akademije Belgrad. 30. septembra, m. Jutri dobi naša vojska 341 novih častnikov, ki so z uspehom do-vršili vojno akademijo, katere upravnik je bri gadni general Vladimir Cukavac. Slovesno napredovanje za častnike bo na dvorišču v vojni akademiji jutri ob 10 dopoldne v prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja generala Hrističa. Za podporočnike bo napredovalo 27t absolventov vojne akademije in 70 absolventov intendantske Šole. , , ,. Istočano bodo napredovali tudi slusnleljt višje vojne akademije, katero je kot najboljši dovršil poročnik Stanislav Podboj iz Ljubljane. Ilrlgrad, 30. septembra. A A. Z odlokom glavnega ravnateljstva državnih železnic se spremeni v _,......nnq|uifi Vuknvar-nredniealip v Borovo. »Njihovi pogledi" Vrata edine slovenske univerze so se zopet odprla. Vse skupine in struje, ki se na univerzi tarejo za zmago svojega nazora, za zmago. svojega gledanja v svet, se zavedajo tega trenutka. Za nje ni toliko važno, na katero fakulteto se bo ta ali oni abiturient vpisal, važno jim pa je, v katero društvo bo pristopil. Prvenstvo v boju za naraščaj članov bo gotovo odnesla skupina okrog •.Slovenskega kluba«, ki je izdala kar 40 strani obsegajočo brošuro, ki jo v teh dneh ponujajo po hodnikih univerze in ki naj bi novincu odprla nek svetal, čist in idealen svet, kateremu edinemu naj se pridruži za vse akademsko življenje. Tej brošuri so dali naslov »Naši pogledi-, s katerih se pa ne vidi nikamor. Pove samo to, da se v svetu nekaj meša in vabi novinca, naj pride zraven, da bo še on mešal. Čez 14 dni bo ta pridelek Slovenskega kluba« pozabljen, danes pa moramo izpregovoriti o njem, ker nekateri »neopredeljeni«, »neorganizirani« po univerzi novincem celo govore, da ga .mora'- vsak novinec imeti. V prvem članku je F. Petre odkril, da smo Slovenci pomorski narod in da je naša bodočnost na morju. Nič pa ne pove, kako naj do te bodočnosti gremo, ko imamo samo nekaj čolnov na* Blejskem in Bohinjskem jezeru iu ko ti na Rakeku, še v senci Ljubljane, žigosajo potni list. Po njegovem mnenju b i to lahko bilo vse drugače. če bi politik ob mirovnih pogajanjih »pri-šel še z zemljividi, statistikami, zgodovinskimi utemeljitvami«, če bi »obudil v Francozih spomin na Napoleona, v Angležih, da so imeli v Trstu pred vojno kolonijo bogatih trgovcev«. Nekateri )>o tolikih slovenskih izkušnjah še vedno mislijo, da se meje rišejo na podlagi »zemljevidov, statistik, zgodovinskih utemeljitev in spominov na Napoleona in kolonije bogatih trgovcev«, ne ločijo banketov in zdravic od političnih niti. Sicer so pa imele tudi mirovne komisije zemljevidov in statistik na pretek. Položaj slovenskega naroda mu je kaj enostaven: »Za njegovo varnost ni skrbi, ker bo imela Evropa v svoji težnji po ravnovesju interese, da ne izgine z geografske karte.« Iz težnje po ravnovesju so izginili Armenci, Polabski Slovani, Slovencev na sto tisoče, izginila je Abesinija in svoboda vse Afrike in skoraj pol Azije! Samo človek, ki ne pozna drugega kot meglene »Naše poglede«, se more zanašati na »težnjo po ravnovesju«. G. Albert Kos je napisal drugi članek o »njihovem« razmerju do javnega življenja. Ce smo njegova, šest strani dolga izvajanja prav razumeli, je ves smisel postavil v stavek: »Subjekt in objekt politike je človek. Človek sam si ureja življenje in ustvarja srečo: ne dajejo mu je ne božanstva, ne veliki ljudje.« Po vsem tem »Naši pogledi« ne bodo vzgajali velikih ljudi, če je že vnaprej dognano, da nič ne prispevajo k sreči človeka. Božanstva je pač pritaknil zraven, da izpove svoj svetovni nazor, čeprav ve, da Slovenci nismo mnogobožci. Članek o »Slovenski univerzi , ki ga je napisal g. Evgen Ravnihar, razpravlja o pomenu in nalogah naše univerze prav z ozirom na njen posebni položaj. Članek ne pove nič novega, kadar bo pa kak predavatelj v društvu v zadregi, bo pa morda segel po njem, da bo mogel začeti. — To so prvi I rije članki, ki so jih napisali pisci, na katere se nanašajo besede iz uvoda: -.Med pisci člankov so nekateri tovariši, ki so že zapustili akademska tla.« Najbrž iz te okoliščine izvira značilnost njihovih sestavkov, ki jih vidno loči od ostalih. Nadaljnji članki so bojni, hočejo pridobivati, osvajati, ti pa že predavajo; lejio, mirno povedo svoje mnenje, se podpišejo in čakajo na priznanje. Komaj začel se je »Slovenski klub«, pa sta na prvi pogled v njem že dve generaciji. O Akademski akciji za izpopolnitev univerze je napisal nekaj misli g. Modic L. Pravi, da je danes (ko je levičarji nimajo več v zakupu) daleč od tega. da bi predstavljala voljo študentov. čeprav je jasno, da izpopolnitev univerze ni samo zadeva študentov. Njemu ni najvažnejše, da bi ta Akcija res kaj dosegla, ampak da pritegne v borbo vse študente in vso javnost«, da bi pod nekimi gesli združevala, zborovala, kakor je bilo pred nekaj leti. ko so se na njenih zborovanjih trenirali levičarski govorniki. Ti ljudje so sicer proti vsakemu strankarstvu, toda v svojem strankarstvu tako čitalniško zagrizeni, da ne bodo podprli nobene zahteve, katere se niso oni prvi spomnili: kakor tisti občinski možje iz preteklega stoletja, ki so ob predlogu za vodovod dejali: Klerikalec nam ne bo vode napeljeval., ob drugi priliki so pa drugi dejali: Liberalec nam ne bo svetil,« in še danes vsi občani pijejo kapnico in si svetijo s petrolejkami. Ta duh skrajne zagrizenosti je prešel v kader ljudsko-frontnikov. Pesek v našem čevlju! Ako kdo izven njihove družbe sproži misel, da bi Ljubljana zaslužila sloiico za telesno vzgojo, bodo oni to misel pobijali, češ. »da je to zadnja stolica, ki jo moremo zahtevati«. So seveda tudi za popolno univerzo, za uovo univerzitetno poslopje, za univerzitetno mesto če hočete, toda prva stavba ne sme biti posvečena znanosti, kak laboratorij, knjižnica ali kaj podobnega. ampak: »Prva stavba, ki bo stala v novem univerznem okraju, bo morala biti neodvisen akademski dom z neodvisno akademsko menzo.« Tako nam ta pesek v našem čevlju pomaga iti do izpopolnjene univerze! G. Vlado Vodopivee v članku »Univerzna avtonomija in akademska svoboda, poveličuje svobodo poučevanja in svobodo učenja, ue da bi količkaj omenil, da so ta gesla lahko tudi dvorezna. Najbolj zanimiv in za ljudsko-frontaški slog značilen pa je članek Pregled akademskega kulturnega in političnega življenja«, ki ga jc napisal Drago Janč. Vse akademike je mirno razdelil v dve skupini: Telebane, ki ne vedo nič, so dobro preskrbljeni, nimajo nobenih skrbi, nobena vprašanja jih ne mučijo, bodoče ugodne ekzisteuce so jim zagotovljene, same »nekritične in zgolj re-ceptivne nature.« To so nacionalistični iu klerikalni akademiki. Ti se štejejo na ljudi: katoliških akademikov je za 419 ljudi, nacionalističnih ikademikov okrog Jadrana« za 134 ljudi, okrog Edinstva« pa za 104 ljudi. Izmed katoliških akademikov je cele tri strani posvetil skupini »Straža v viharju , dočim je vse druge opravil z nekaj vrsticami. »Stražo v viharju« pa je prikazal kot strah in grozo vsega dobrega in lepega, da bi odvrnil od nje vse novince, ki še niso odprli oči. Ti slovenskemu duhu odtujeni ljudje že vedo, kdo je njihovemu zvijačnemu snovanju na univerzi najbolj nevaren. Nacionalističnim akademikom šteje v največjo zamero lo, da »katolicizma načelno ne odklanjajo«. — Poleg teh dveh skupin pa je še tretja, ki se ne šteje na ljudi, ta je kolektiv, ima skupno miselnost in skupen način delovanja. Ta skupina ima pa vse atribute pametnega in dobrega, je sicer »številčno manjši Domači odmevi Prezgodaj so prišli Zagreb, 30. septembra, b. Delegati belgrajske Združene opozicije so prispeli sinoči v Zagreb, ter so si flaiies ogledali zagrebško okolico, ker dr. Maček še ni prišel v Zagreb. V tej delegaciji so Lazica Markovič. Gavrilovič in Vlajič. Ob petih popoldne so šli v stanovanje dr, Vladka Mačka, da bi mu predložili tekst sporazuma treh skupin. Dokler ne bo dosežen popoln sporazum med SDK in Združeno opozicijo, tekst tega sporazuma ne bo objavljen za javnost. Ce bo dr.. Maček sporazumen s tekstom, bo v sedanjih razgovorih določen tudi dan .sestanka šefov SDK iu Združene opozicije in bo tedaj sporazum tudi podpisan. Pogreb znane igralke Zagreb, 30. septembra, b Danes popoldne je bil pogreb znaue gledališke igralke Marije Ru-žičke-Strozzi. V imenu Zagreba se je poslovil od nje g. Dujšin, v imenu Belgrada pa g. Vesnič. Na grobu je govoril tudi Hinko Nučič v imenu gledaliških igralcev. Nov vodovod v Dalmatinski Zagori Drniš, 30. 6cpt. AA. V nedeljo. 3. oktobra, bo posvetitev vodovoda Dalmatinske Zagore s položitvijo temeljnega kaiuna za črpalno postajo v vasi Perkovič v drniški občini. Svečanosti bodo prisostvovali gradbeni minister Marko Kožulj in zastopniki oblastev in prizadetih va6i. Crpalna postaja bo vsega skupaj oskrbovala z vodo 20 vasi in mesto Drniš z 18.000 prebivalci. Zmogljivost vodovoda je preračunana na 4320 kubičnih metrov. Železnica bo potrebovala za svoje vodne postaje 1400 kub. metrov na dan. Poskrbeti pa je bilo treba tudi za napajanje 140.000 glav živine. Za vodovod je bilo treba 139.000 m jeklenih cevi s celotno vsebino 2420 kub. metrov, električna energija za pogon črpalk (450 konjskih sil) 6e lx> dobivala iz bližnjih vodnih central ua Krki. Proračun za ta. dela znaša okoli 21,225.000 din. Za gradnjo vodova je gradbeno ministrstvo že dalo na razpolago 8 milijonov din, prometno ministrstvo in glavno ravnateljstvo drž. železnic je pa sklenilo pogodbe za nabavo potrebnih cevi. S tem se bo ne samo ustreglo železniškim potrebam, temveč se bodo popravile tudi gospodarske, zdravstvene in socialne razmere ljudstva v teh skalnatih in siromašnih krajih. Belgrad, 20. 6ept. AA. Danes je predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu angleškega poslanika Ronalda Cainpbella in italijanskega poslanika Indellija. Belgrad 30. septembra, ni. V nedeljo, 3. oktobra bo na svečan način otvorjena železarna v Zenici, ki bo izdelovala težke železne in jeklene profile. Svečanosti bo v imenu vlade prisostvoval minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič. del«, toda »tisti živi in prožni organizem«, ki požrtvovalno vrta za resnico, so idealno bori skozi življenje, je . plemenit, je proti vsem stranem, za popolno in absolutno svobodo, da te končna izjava v članku kar preseneti: »Opredeljeni smo,« pravi. »Strastno smo se zagrizli v svoje in ne odnehamo niti za korak. Cesto nam niti prelite krvi ni žal.« Čudno i Opredeljenost katoliških akademikov pa je proglasil za »nekritično in receptivno naturo«! Ta članek je najpopolnejši zgled omejenosti materialističnega svetovnega nazora in njegove brezplodnosti Dokazuje pa tudi, kako ozko obzorje vlada v »Slovenskem klubu« in v njegovih podružnicah »1551« in »Njiva«. To so torej pogledi »Slovenskega kluba«. Doslej v slovenskem javnem življenju kljub njegovemu lepo donečemu imenu ni bil veliko znan, odslej bo še manj. General Gamelin: „Občudujem vašega vojaka• . Belgrad. 30. sept. AA. Na večerji, ki jo je snoči priredil njemu na čast vojni minister general Ljubomir Maric, je imel načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin tale govor: »Gospod minister! Globoko so nas ganile vaše besede in sprejem, ki ste nam ga priredili. Vi, gospod general, ste bili na Francoskem. Tam ste občutili- da bijejo vsa srca za vas. Jaz sem pravkar prebil nekaj le prekratkih dni med vami in sem takisto imel občutek, da utripajo jugoslovanska srca za nas. O Franciji govore nekateri, da je površna, v resnici je pa to narod, ki je neomajno zvest svojim prijateljem, kakor je bil zmeraj zvest svojim obveznostim. Francoska armada je prišla k vam- da bo, kakor ste pravkar omenili, skupaj z vami delila hude trenutke in končni tri-umf. Danes stoji ta armada na straži in bdi nad zahodno Evropo. Ta armada je vojska izrazito miroljubnega naroda, toda v svesti si je svoje moči in jc sposobna za vse naloge, ki bi jo čakale, ter voljna sodelovati v vseh okoliščinah, če bo treba, z vašo vojsko. Zelo srečen sem bil. da sem mogel preživeli nekaj dni med vašimi četami in vašimi častniki. Občudoval sem vašega vojaka, posebno vašega pešca, ki mu ni več treba ustvarjati si svoj ugled in čigar veljavo smo imeli priložnost ceniti že pred 20 leti. Kakorkoli se bo razvil material, glavno orodje bitke in zmage bo slej ko prej ostal človek sam. Dvignem čašo na čast Nj. Vel. kralju Petru H., Nj. kr. Vis. knezu namestniku zavezniške in prijateljske jugoslovanske vojske, in v vašo čast, gospod minister, in v čast vaše gospe! Živela Jugoslavija!« Inozemski oojašhi dostojanstveniki po državi Mostar. 30. septembra. A A. Snofi je prispela delegacija turških oficirjev glavnega štaba na čelu s šefom turškega glavnega štaba Kevzi Čakmnkom. Sprejema na postaji »o se udeležili vsi oficirji mo-starske garnizije ter zastopniki moslarskih civilnih in vojaških oblasti. Na peronu je bila tudi častna čela z godbo in zastavo. Pred kolodvorom se je zbralo polno občinstva, ki |e navdušeno pozdravljalo turško odposlanstvo. Danes zjutraj so j>redstav-tiiki lurške vojske odpotovali proti Dubrovniku. Včeraj pojx>ldne pa sta prispela v Skoplje češkoslovaški vojni minister Machnik ter šel češko- slovaškega glavnega štaba general Krejči s spremstvom. Gostje so biLi zelo prisrčno sprejeti od zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ier raznih organizacij. Belgrad, 30. septembra, m. V Belgrad je prispel romunski parnik »George Manieu«, ki ga spremlja romunski donavski monitor »Kogolniceanu«. Z njim 6e odpelje v Romunijo iz Belgrada šef francoskega generalnega štaba Gamelin z ostalimi francoskimi posetniki naših manevrov v Gorjancih. Češkoslovaška vojna delegacija na čelu z vojnim ministrom Mahnikom in šefom generalnega štaba Krejčijem, ki potuje sedaj po južni Srbiji, je dospela danes v Mavrove Hanove, kjer je obiskala 21. polk, ki ima ime češkoslovaški. Češkoslovaški vojni minister je ob tej priliki odlikoval častnike polka s češkoslovaškim redom Belega orla. Popoldne se je češkoslovaška delegacija vrnila v Skoplje. Ob 11.30 se je češkoslovaško odposlanstvo odpeljalo iz Skoplja. Goste so spremili armadni poveljnik general Ječmenič 6 svojim pomočnikom in častniškim zborom, zastopnik bana, skopljanski župan in češkoslovaški konzul. Gosti so se odpeljali s svojimi avtomobili v Prizren, kjer bodo prenočili. Dubrovnik, 30. septembra. AA. Davi ob 9.15 se je pripeljal v Dubrovnik s svojim spremstvom turški maršal Čakmak v družbi generala Bodija. Na postaji so generala Čakmaka in njegovo spremstvo sprejeli zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Tam je stala tudi častna četa z godbo. Po medsebojnih pozdravih se je maršal Čakmak odpeljal v hotel Imperial, kjer se je nastanil. Tam je tudi zajtrkoval. Nato si je ogledal mesto. Kongregacija Marije Pomočnice pri frančiškanih ima danes ob J popoldne svoj prvi sestanek. — Pridite vse! Zemunska vremenska napoved: Pričakovati je nekoliko zboljšanja vremena v vsej državi. Prevladovalo bo delno oblačno z nekaterimi večjimi ja-sninami v severnih predelih. Temperatura brez posebne spremembe. Zagrebika vremenska napoved: Stalno. Dunajska vremenska napoved: Večidel oblačno. Južni vetrovi, ponekod krajši nalivi. Pojasnila cestne uprave Kdo je kriv cestnih nesreč? Ljubljana, 30. septembra. Dan za dnem se dogajajo na naših cestah težje in lažje prometne nesreče, ki dokazujejo, da je naš promet tako po številu vozil, kakor tudi po številu opravljenih voženj motno narastel. Res pa je in v tem 6e je mogel že vsakdo prepričati sam, da z razvojem prometa ni šla vzporedno disciplina voznikov, kateri mnogokrat zaradi neupoštevanja prometnih znakov, prehitre in nepravilne vožnje povzročajo težke nesreče. Tudi je nadalje res, da je zlasti motorizirani, osebni in tovorni promet prehitel razvoj in modernizacijo naših cest. Na stotine kilometrov cest je v Sloveniji, ki so od nekdaj bile glavne žile prometa, ki je vozil mimo nas. Dočim so pred leti po svoji izvedbi še odgovarjale, so danes na mnogih mestih za brzi promet postale neprikladne ali celo nevarne. Ze neka) let popravlja banska uprava s sredstvi iz državnih fondov najvažnejše državne ceste, s svojimi sredstvi pa obnavlja važne banovinske ceste, na katerih skuša odpraviti najbolj hude prometne ovire. Jasno mora biti vsakomur, da v nekaj letih m mogoče preurediti vseh naših cest tako, da bi vzorno odgovarjale živemu motornemu prometu, ki se je pri nas komaj dobro začel. Preureditev cestne mreže v Sloveniji bo zahtevala mnogo časa ter še mnogo večja in prav ogromna denarna sredstva, saj bo treba v veliki večini preurediti vse glavne prometne žile. Vse te so nastale v teku stoletij, ko je bilo voznikom s konjskimi vpregami pač vseeno, po kakšnih ovinkih vozijo. In ni še dolgo tega, ko so se pri nas gradile ceste marsikdaj nalašč po strmih klancih in bregovih samo zato, da je prebivalstvo ob teh klancih moglo zaslužiti s posojanjem vprežnih konj, ki so si jih izposojali stan »furmani« ter z nimi potegnili svoje težko naložene parizarje klanec. Glede na to bi človek pričakoval, da bodo vozniki motornih vozil s prav posebno pazljivostjo vozili po naših cestah ter se zavedali, da naše ceste niso nikakršne direktne ceste. Prav tako bi upravičeno pričakovali od njih, da se bodo zaveda i, da cesta ni samo zanje, ampak tudi z* vse druge, ki ne premorejo tako modernih prometnih sredstev. IN a drugi strani bodo morali tudi vozniki z vprežno živino mnogo bolj upoštevati prometne predpise. Še vedno srečavamo voznike, ki spijo na vozovih, medtem ko živina vleče voz lepo po sredi ali celo po levi strani ceste. Tudi kolesarji mnogokrat po-zabijo, kaj vse ni dovoljeno in končno tudi pešci često s svojo neprevidno hojo ovirajo promet. Ne bo pretirano če trdimo, da imamo med nami tako od zastopnika najmodernejšega vozila pa do pešca še vedno mnogo takih, ki po svojem obnašanju na cesti bijejo v lice vsem cestno-policijskim predpi- ■>višek javne malomarnosti in omalovaževanja človeških življenj«. Nadalje izvaja, da se »za preložitev državne ceste pri Jezici izmišljajo novi nespametni načrti zato, da bi dobro obiskana nacionalna restavracija pri »Angelci« ne dobila lepega mesta ob glavni cesti«. Končno prinaša kot zanimivost dejstvo, da se je neki domači podjetnik baje ponudil, da nerodni mostiček razširi za par metrov za skromno ceno 15.000 din. Glede na V6e to moramo pribiti sledeča dejstva: Banska uprava je že v letu 1936 pripravila načrt za ureditev tega dela državne ceste na Je-žici, pri čemer so bili preračunani celotni stroški na 184.000 din. Novi mostiček odnosno propust pa je bil ocenjen na 33.800 din. Trditev, da bi neki domači podjetnik razširil ta mostiček za 15.000 dinarjev, je s temi številkami ovržena, ker ne zadostuje, da bi se propust samo razširil, temveč zahteva vsaka izprememba na propustu tudi obsežnejšo regulacijo ceste. Vse to bi se uredilo v etapah in na račun rednega kredita za vzdrževanje, pri čemer bi ta ureditev predstavljala le zasilno rešitev. Med tem je bi! izdelan načrt za sodobno rekonstrukcijo državne ceste od Ljubljane do št. Vida pri Lukovici. Ta načrt določa preložitev državne ceste na Jezici od Ruskega carja do savskega mostu, torej žal malo proč od »nacionalne restavracije«. Posebna, od ministrstva za zgradbe imenovana strokovna komisija je v začetku letoš- njega leta pregledala razmere in ocenila razne možnosti, med katerimi je upoštevala tudi načrt, da »nacionalna restravracija« ostane ob glavni cesti. Komisija se je odločila za preložitev ceste od Rus-skega carja do savskega mostu, kar je odobrilo tudi ministrstvo za gradbe. Izvedba tega načrta je torej v gradbenem programu bližnje bodočnosti ter je verjetno, da bo kredit dodeljen ob prvi priliki, ko bodo odločali o novih investicijah za modernizacijo cest. V ostalem pa je ta nevarna točka označena s predpisanim mednarodnim znakom ter leži v gostem naselju, kjer je dopustna hitrost vožnje le 15 km na uro. Kdor 6e ne ravna po teh predpisih in svarilih, mora sam nositi odgovornost za lastne nesreče in škodo, ki jo povzroči bližnjemu. Cestna uprava bo še v naprej kakor doslej z vsemi sredstvi skušala odpravljati prometne nedo-statke naših cest, prometnih nesreč pa s tem še ne bo preprečila. Veliko število prometnih nesreč pa bo vsaj zmanjšala na novo organizirana prometna policija, ki bo v kratkem začela poslovati. Prepričani smo, da bo z njenim nastopom na naših cestah izginil veliki nered na njih ter se zmanjšala nediscipliniranost voznikov, te bo pa ob začetku nastopa prometne policije kar deževalo kazni, nič zato, saj je boljše plačati globo, kakor povzročiti nesrečo sebi ali kar je še hujše, svojemu bližnjemu, ki bi padel brez vsake krivde kot žrtev prometne nesreče. Nbva palača na Ljubljana, 30. septembra. Zadnje dni na prostoru nasproti palače Nel>o-ličnika živahno kopljejo. Banka Slavija je začela že e prvimi deli za svojo, 7 nadstropij visoko palačo ob Gajevi ulici. Nova palač« je določena, da bo stala ob treh ulicah, ob Tyrševi, ob Gajevf in ob novo projektirani ulici, ki bo vezala Gajevo ulico s Pubarjevo. Za ta nainen je bilo treba podreti stare hiše ob Gajevi ulici in del poslopja ob Tyrševi cesti, vendar pa bo del slare hiše ob Tyrševi cesti še ostal, tako da bodo trgovine lahko ostale v hiši, dokler ne bo palača dograjena, seveda pa bo morala banka Slavija tudi stari del hiše podreti, kakor to zahteva nova mestna regulacijska črta. Kako inipozantna bo nova palača, naj nam pove nekaj podatkov. Ob Tyrševi cesti bo dolga 40 metrov, ob Gajevi 39, del palače ob novo projektirani ulici pa bo dolg 30 metrov. V pritličju i cesti cesti oijejo v nce v«m r r ^ pr0stori za trgovine, tako da bo ob Tyrševi som ter tako spravi,a)0 v nevarnost sebe in druge i S iroovine ob fiaievi ulici. Te To pomanjkanje discipline in reda povzroča nesreče, za katere se potem vali krivda na vse ■■ mogoče činitelje. Tisti, ki je najbolj potrpežljiv in ki se ne more braniti, je kriv seveda največkrat. i Zato se skoraj ob vsaki nesreči poudarja, da so , nesrečo povzročile nesrečne okoliščine in da je kri- j va cestna uprava, ki ni poskrbela, da se ie ovinek > alf'*»omebia ovira odstranila. Seveda, cestna upra- j va naj kar čez noč ob ravnilu poravna vseh tisoč kilometrov cest v Sloveniji, potem pa bo nesreč konec! Prav verjetno je, da bi jih bilo se vec ce cestna uprava ne bi istočasno »poravnala« tudi vseh številnih neprevidnih voznikov in jih naučila , voziti tako, kakor prepisuje cestno-policijski red. i To pesem so sedaj začeli peti tudi dopisniki | časopisov, ki ob vsaki prometni nesreči na deželi zavračajo krivdo na cestno upravo. Tako )e »Slovenec« prinesel v torek 28. sept. poročilo o prometni nesreči dveh avtomobilov, ki sta trčila blizu Vranskega. Dopisnik točno pove, da )e povzročil nesrečo tovorni avtomobil, ki je prerezal nevarni ovinek in torej vozil levo. Pravilno vozeči osebni avto se zato tovornemu avtomobilu ni mogel izogniti in tako je nastala nesreča. Kljub temu pa junaško zaključi, da nosi glavno krivdo za nesrečo edino le cestna uprava, ki ovinka ni odpravila. Potemtakem je vseeno, kako kdo vozi m če povzroči pri nepravilni vožnji nesrečo, ni to mc! Mi pa pravimo, da nesreče, ki se dogajajo na nevarnih krajih naših cest, nujno kličejo le po tem, da se uvede stroga disciplina v naš razvajeni cestni promet, saj nevarne točke na cestah niso samo posebnost naših krajev, povsod so bile m se bodo ostale, ker so neizbežne. Točka, ki pred 20 leti na cesti še ni bila nevarna, je ob razvoju prometa postala nevarna. Na to nevarnost opozarjajo svarilni znaki. Sveta dolžnost voznikov pa je, da te znake upoštevajo. Prav tako je torkovo »Jutro« z dne Z8. t. m. prineslo k prometnim nesrečam v konjiškem okolišu dopis, v katerem poleg tega, da opozarja voznike na red in disciplino, navaja, da je nesreče kriv odprt potok z betonskimi robniki in »da |e konjiška občina že ponovno opozorila na to nevarno stanje in predlagala, da se potok poglobi in pokrije. Toda vsi ti predlogi na odločujočih mestih doslej niso bili upoštevani«. Državna cesta ima v Konjicah res pravokoten in nepregleden ovinek, ki je pa zaznamovan z mednarodnimi znaki za nevaren. Ovinek je v strnjeno zidanem naselju, v katerem je dopustna hitrost vožnje 15 km na uro. Takoj za vogalom ostrega ovinka je ob državni cesti odprt jarek. Ta jarek ob večjih nalivih ne prevzame preobilne vode, tako je državna cesta večkrat poplavljena. S poglobitvijo in pokritjem jarka ob cesti bi namen ne bil dosežen, ako bi «e istočasno ne reguliral jarek nad trgom. Vse delo, ki je zvezano z ureditvijo, poglobitvijo in pokritjem jarka, pa ne leži v območju državne cestne uprave, ki sama trpi j>od temi neprilikami, temveč je to stvar drugih prispevnih činiteljev. To se bo moralo izvršiti, zlasti v soglasju med interesirano občino in zasebnimi interesenti. Ob vseh tozadevnih intervencijah so bila dana pojasnila t tem smislu in zato ni točna trditev, da bi odločujoča mesta morda iz nenaklonjenosti ali iz nerazumevanja ne upoštevala predlogov za poglobitev in pokritje potoka, kot bi nepoučena javnost to razumela. Točno je le to, da državna cestna uprava ni obvezana poskrbeti za pokritje in poglobitev tega nevarnega cestnega jarka. »Slovenski Narod« pa je v soboto 25. t. m. prinesel pod naslovom »Most smrti na Ježici« članek, v katerem glede na avtomobilsko nesrečo, ki se je zgodila v četrtek 23. septembra ob »Florjančko-vem mostičku« na Ježici, označuje ta mostiček kot cesti 6 trgovin in 3 trgovine ob Gajevi ulici. Te trgovine bodo zvezane s prvini nadstropjem, kjer bodo tudi trgovske pisarne. Glavni vhod bo iz Gajeve ulice, v sami palači pa bo urejen velik središčni vestibul, iz katerega bo dostop v uradne prostore v pritličju ob novo projektirani ulici in v stopnišča stanovanjskih nadstropij. V pritličju, v prvem, drugem in tretjem nadstropju bodo v palači prostori za uradne prostore banke, v prvem nadstropju ob novi ulici bo urejena tudi velika sejna dvorana, med leni ko bodo ob Tyrševi cesti razna stanovanja, samska, dvosobna in trisobna, kakor tudi v naslednjih nadstropjih, za bančne uradnike pa bodo urejena sta- novanja ob novi ulici. Četrto in peto nadstropje l>o urejeno za dvosobna in štirisobna stanovanja, šesto nadstropje pa bo urejeno tako, da bo vse nadstropje obsegalo (j do 7 sobno stanovanje. V sedmem nadstropju bodo predvsem stanovanja /a hišnike in sluge, pralnice in sušilnice ter kopalnice za služkinje in podstrešne shrambe. Vse sedmo nadstropje bo zgrajeno samo proti cestni strani, tako da bo proti dvorišču urejena lepa terasa. Seveda t>o osebni promet po tolikšni zgradbi zelo živahen, zato pa bodo stanovalcem olajšala dostop v najvišja nadstropja tri dvigala, ki bodo vodila s treh stopnjišč na teraso. Stavba bo kajpak imela centralno kurjavo. Fasada nove palače bo izdelana iz kamna, da bo njena zunanjost prav v veliki meri pripomogla k lepemu vtisu v središču mesta. Načrt nove palače, ki ga je izdelal inž. Ivo Medved, je kompromis iz konkurenčnih načrtov. Da bi dela zdaj hitreje napredovala, pa je banka oddala posamezna dela posebej raznim tvrdkam, tako da bo stara jioslopja podrlo stavbno podjetje Tomažič, temelje izkopalo za stavbo pa stavbno podtje Miroslava Zupana, ki je zgradilo tudi hiše v Frančiškanski ulici. Zanimivo je, da so prav za la prostor, kjer bo stal zdaj del banke Slavije, imeli načrt, da so del tega prostora uporabi za velikanski parkirni trg, ki bi služil za pristajanje raznih prometnih vozil. S tem bi tudi palača Neliotičnikn prišla do vse večje veljave, ker bi stala na vogalu velikega trga. Regulacijska črta novega trga pa se je pomaknila v črto Nebotičnika in je bila s tem misel novega trga pokopana. Vrtnarstvo in cvetličarna Fran nerzmonshu, Llublf ana se ob pe'desetletnici obstoia svoje trgovine vsetn odjemalcem najtopleje zahvaljuje za vse dosedaj izkazano zaupanje in jih prosi, da to zaupanje obranijo še nadalje. Ljubljana, v oktobru 1937. Pogovor s hotandskim časnikarjem Kakor je naš list že poročal, je sedaj v Jugoslaviji holandski časnikar g. Wim van Heughten, ki se posebno zanima za države Male zveze. V ta namen je že štirikrat prepotoval češkoslovaško, sedaj pa je obiskal še Romunijo ter Jugoslavijo. Naš poročevalec, katerega je obiskal omenjeni časnikar na Jesenicah, mu je stavil nekaj vprašanj, na katere je prav rad odgovarjal. Kako Vam ugaja naša država? — Ze dolgo 6em želel obiskati Vašo državo, toda šele letos se mi je nudila ugodna prilika, katero sem takoj izkoristil. Skozi Romunijo, kjer sem bil precej razočaran, sem prišel v Belgrad, kjer sem obiskal železniško ministrstvo. Proste vozovnice sicer nisem dobil, pač pa polovično. Načrt za potovanje po Jugoslaviji mi je naredil g. prof. Šedivi iz Maribora. Potovanje mi je zelo ugajalo, le žal, da sem imel tako kratko odmerjen čas za bivanje v Jugoslaviji. Lahko ste ponosni na lepoto svoje države. Katere kraje ste obiskali v naši državi? — Najprvo sem krenil v Skoplie, kjer sem obiskal prevzvišenega škofa dr. Gnidovca, ki me je zelo ljubeznivo sprejel ter se zelo zanima! za katoliško esperantsko gibanje na Holandskem. Potem sem obiskal Sarajevo. Tudi tu sem bil prijazno sprejet od prevzvišenega nadškofa dr. Ša-riča. Obiskal sem tudi uredništvo »Katoliški tjed-nik«, ki l>o odslej posvečal večjo pozornost espe-rantskemu gibanju ter bo tudi rad objavljal tozadevne članke. V Sarajevu mi je šel posebno na roko g. Nikola Lisac., višji poštni kontrolor, zelo agilen delavec na polju katoliške prosvete. Od tu sem se napotil v Dubrovnik. Tu me je že čaka! gvardijan frančiškanskega samostana p. dr. Vel- nič, izboren esperantist in duhovni vodja Jug. Kat. Esper. Lige. Tu sem se zadivil lepoti vašega morja. V Dubrovniku sem se vkrcal na ladjo »Kralja Aleksandra«. Te krasne vožnje po morju ne l>om nikoli pozabil. V Splitu me je čakal g. Dnplančič, mizar, a zelo inteligenten mož. Kdo bi si mislil, da ima delavec tako bogato knjižnico. Polog svojega dela še najde čas za študiranje. Prav rad bi bil še pri njem ostal, a mora! sem dalje. V Zagrebu sem obiskal mnogo odličnikov, v stik 6em stopil tudi z uredništvom »Hrvatske Straže«. V Ljubljani sem obiskal uredništvo »Slovenca« ter v škofiji g. generalnega vikarja. Z velikim veseljem sem zvedel, da bo v Ljubljani prihodnje leto 20. esperantski mednarodni katoliški kongres. Pripravljalni odbor je že vneto na delu. Kar bo v moji moči, bom agitiral za kongres v svoji domovini. Ali 6te zadovoljni s svojim potovanjem po Jugoelavi.ji:> — Da, zelo sem zadovoljen. Stopil sem v stik z mnogimi odličniki in sodelavci in reči moram, da mi je k temu največ pripomogel esperanto. Na svojem potovanju sem večkrat naletel na jezikovne težkoče, a s pomočjo esperanta sem prebredel vse težave. Posebno se zahvaljujem vodstvu Jugoslovanske Katoliške Esperantske Zveze, ki mi je šlo zelo na roko. Ako Bog da, obiščem še enkrat Jugoslavijo, ki že 6edaj igra zelo važno vlogo na Balkanu. G. Wim van Heughten je odpotoval z Jesenic v Maribor, kjer bo predaval o katoliški Holandski. Skozi Avstrijo in Češkoslovaško pa se bo vrnil v domovino. V katoliškem radiu v Ililversumu ho v kratkem predaval o naši državi. • —i Avtomobilisti in podivjanci Marsikaj se da marsikateremu avtomobilistu očitati glede vožnje. Tudi hudobni vozniki so med njimi. Tako se je piscu teh vrstic pripetilo, da me je obrizgal tak voznik na blatni cesti od pete do temena iz zgolj nagajivosti, ko je v divjem diru zapodil svojo že 6taro škatljo mimo mene in se mi tedaj še zlobno režal v obraz Res je pa tudi, da morajo na drugi strani avtomobilisti marsikakšno pretrpeti od podivjanih fantalinov — že odraslih — posebno v nekaterih krajih na deželi. Prosim, gospod urednik, priobčite tak primer, ki sem mu bil priča v sredo zvečer še pred mrakom na cesti med Notranjimi goricami in Podpečjo. Prevozili smo ondi most čez Ljubljanico, ko je počilo ob avtomobil, kakor bi bil kdo ustrelil vanj. Lastnik avtomobila, ki ga je vodil sam, z vso naglico potegne zavoro, da se je pokadilo. Mislili smo, kateri smo se vozili, da pride do eksplozije. Do te je sicer prišlo, a ne pri avtomobilu. Pač pa je voznik avtomobila z bliskovito naglico dohitel napadalca, odraslega fantalina in mu jih z njegovim lastnim bičem in debelcem na koncu nametal toliko vročih, da se mu ni6o kmalu ohladile. Tako je prav in naj bo v pouk V6em Vetihe sodne obravnave se obetajo Proti koncu leta bo nastopila prava sezona velikih in deloma senzacionalnih sodnih obravnav. Državno tožilstvo je sedaj že sestavilo obtožnico v zadevi malverzacij pri mestnem pogrel>-nem zavodu. Obtožnica obsega do 40 s strojem pisanih strani ter je obtožbeni tenor izredno širok. kajti vsebuje do 318 točk. Obtožena je ena uradnica pogrebnega zavoda ter dva aranžerja istega zavoda. Proti drugim uradnikom pogrebnega zavoda je bilo nadaljnje kazensko preganjanje ustavljeno. Državno tožilstvo dalje sestavlja izredno obširno obtožijo zaradi nekih nepravilnosti, s katerimi je bil neki ljubljanski zavod oškodovan za okoli 2,000.000 din. Za to zadevo se zelo zanimajo ljubljanski finančniki in gospodarstveniki. TOGAL-tablete ugodno delujejo proti: hripi, boleznim zaradi prehlada, revmatizmu, protinu, živčnim boleznim, lumbagu, išiasu in glavobolu. Hcr. 20S2 6. II. 1988. Dr. Stevanovic A I'yk, Beograd tfvMiiickdckm zaA4aniVa-žc kfoiz\cdfw nego. Za4o ^fKAVOH/IG Zahvala češkoslovaškega poslanika V dneh češkoslovaške narodne žalosti so vsi sloji jugoslovanskega občinstva izrazili svojo so-žalje zaradi smrti Predsednika Osvoboditelja T. G. M asa r y k a v tako ogromnem številu, da češkoslovaškemu poslaniku ni mogoče, da so slehernemu zahvali za izkazano sočutje. Zato so poslužuje ljubeznivosti tiska, da izrazi vsej jugoslovanski javnosti ter vsakemu posebej v svojem imenu, v imenu češkoslovaške vlade ter vsega češkoslovaškega naroda najglobljo zahvalo in hvaležnost za prisrčne izraze ter globoko sočutje, ki so jih ob tej priliki tako spontano izrazili naši jugoslovanski prijatelji. l)r. Varlav t proti Zagrebu, kamor se jo pripeljal nekako okoli eno popoldne. Maršal Balbo, sedanji guverner italijanske kolonije Libije, je bil prod 5 leti enkrat že v Zagrebu. Sedaj se je nastanil v hotelu Esplanade, kjer ga je sprejel italijanski generalni konzul v Zagrebu minister g. Čarlo Umilta. Kajpada so si zagrebški časnikarji silno prizadevali, da bi visokega gosta videli in ž njim govorili. Toda guverner g. Halo Ra!l>o je po tolmaču g, Umilta sporočil časnikarjem, da jo precej utrujen in da zaradi leg;i ne moro ž njimi kramljati. Sicor pa — jo dejal --sem sedaj docela navaden popotnik, ki ne želim, da bi vzbujal kako pozornost. Guverner g. Balbo bo najbrže obiskal Plitvi-čka jezera ter se nastanil v kakem tamkajšnjem hotelu. Zagrozil pa je — seveda v šali — da se bo zabarikadiral v hotelu in se ves dan ne bo prikazal na dan, če mu časnikarji ne bodo dali miru. Nova zvezdama v Zagrebu V sredo dopoldne so v zagrebškem Maksimiru slovesno odprli novo zvezdarno, katero so postavili s samimi prostovoljnimi prispevki ter jo izročili zagrebški univerzi. Nova zvezdama, dasi je skromna, je vendarle veljala nekako 300.000 dinarjev. Ve« ta denar je zbral odbor, kateremu je načeloval pro-rektor zagrebške univerze ter profesor zagrebške tehnike ing. Stipeteč. V sredo je prof. Stipetič izročil novo zvezdarno rektorju zagrebškega vseučilišča dr. Edu Lovriču. Pri lej slavnosti je bilo na-vzočnih mnogo odličnih ljudi iz zagrebškega znanstvenega sveta. Rektor je prevzel malo zgradbo v last univerze ter je pri tej priliki naglasi!. da je vsak Hrvat lahko ponosen s leni napredkom hrvatskega vseučilišča, katero je sicer tako zapostavljeno. Srečen je, da more sprejeti mali, toda značilni dar hrvatskemu vseučilišču ter le želi, da bi takih darov na srečo vsega hrvaškega naroda bilo čim več. Nato je spregovoril tudi župan mesta Zagreba, nakar je vseučiliški profesor ing. Stipetič razložil ureditev nove zvezdarne. Izražena je bila misel, naj bi vsi hrvatski rodoljubi prispevali, da se ta zvezdama še izpopolni ter da se čim prej nakupi vsa potrebna oprava. Prof. ing. Stipetič je na koncu dejal, da bo nova zagrebška zvezdama, dasi majhna, nudila dobrih znanslvenih sadov, morda še boljših kakor pa zvezdama, ki je veljala 00 milijonov in ki ima kar devet modernih paviljonov. Kamnik General Vladimir Krstič se je vrnil v Kamnik. Natančno po dveh letih se je zopet vrnil v Kamnik artiljerijski tehnični brigadni general g. Vladimir Krstič, ki prevzame te dni posle upravnika smod-nišnice in komandanta mesta. Z neizrekljivim veseljem smo pozdravili to vest prav vsi. saj se je že tokrat pokazal kot nad vse dober in skrben oče nad 300 delavcem in njihovim družinam, ki je bil pravičen in strog, poleg tega pa tudi očetovsko dober. Ko se je pojavil v Kamniku, smo ga že videli, s kakšno prijaznostjo in ljubeznivostjo je segal v roke našim meščanom, se z njimi razgovar-jalin se zanimal za to in ono. Naj bo iskreno pozdravljen v naši sredi z željo, da bo vodil usodo Kamnika z isto srečno roko, kakor poj>rej. — Polkovniku Milojku Paunoviču, ki se jicsiavlja od Kamnika in ki si je v tem času pridobil dosti simpatij pri delavcih v smodnišnici in pri meščanih, pa želimo najboljše uspehe na novem službenem mestu. Občni zbor krajevne organizacije JRZ bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 10 dojx>ldne ssledečim dnevnim redom: 1) ftolitično jioročilo; 2) poročilo o veliki občini; 3) volitev novega odbora JRZ; 4) slučajnosti. — Udeležba obvezna tudi za člane organizacije občine Ncvlje in bivših občin Mekinje, Podgorje. Ttmjice in Polovice. Drobne Koledar Petek, 1. oklol>ra: Remigij, škof; Janez Duklj. spoznavalec, Ta mesec so dan skrči od 11 ur •13 minut na 10 ur. Novi grobovi c. + Grosek Simon. Včeraj je v celjski bolnišnici zaspal v Gospodu 63 letni orožniški podna-rednik v p. Grosek Simon iz Zbelovega pri Polj-čanah. Naj mu sveti večna luči Osebne vesli = Poroka. V sredo popoldne je v škofijski kapelici ljubljanski škor j*, dr. Gregorij Hožman l«oročil diplomiranega jurista g. Ivana Brejca z gdč. Darko Tomčevo iz Ljubljane. Za priči sta bila unlv. profesor p. dr. Ehrlich in predsednik apelacijskega sodišča g. dr. Vladimir Golia. Mladima novoporočencenia želimo veliko božjega blagoslova! Iz banovinske službe. Dr. Stierl Karlo, zdravnik združene zdrav»tvene občine v Fari pri Kostelu je bil premeščen v združeno zdravstveno občino Sodražico. — Upravno-pisarniški uradnik pri okrajnem načelstvu v Mariboru des. brej; Smre-kar Josip je bil premeščen k okrajnemu načelstvu v Slov. Konjicah. Upravno-pisarniški uradnik pri okrajnem načelstvu v Mariboru levi breg Cov-nik Franc, je bil premeščen k okrajnemu načelstvu Maribor desni breg. = Upokojen je topniški narednik vodnik I. razr. Anton Puškaš._ Zdravo, okusno in ceneno hrano dote abonenti v gostilni Rokodelskega doma v Ljubljani, Komenskega ulica 12 kjer se točijo tudi prvovrstna vina in druge pijače — Vse liiv.še borce, ki so sodelovali pri osvobodilnih bojih na naši severni meji o|K>zarjamo, .la Ikj dne 2. oktobra v Belgradu v prostorih društva »Slovencev« v Belgradu, Balkanska ulica 14 ob 8 zvečer ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Vsi t>ivsi borci naše severne meje naj se tega zbora udeleže, ker lx>do na tem zboru prejeli točna navodila in pojasnila glede zahtev vseh bivših borcev, ki so se prostovoljno javili v službo domovine leta 1918/19. — Društvo slov. obrtnikov v Slov. Bistrici priredi I. Tabor dne 3. oktobra. Vabimo vse zavedne slovenske obrtnike, da se tega tabora pol-noštevilno udeleže. Izrabite polovično nedeljsko voznino1 . _ Društvo slov. obrtnikov v Litiji priredi 1. Obrtno razstavo, dne 3. in 4. oktobra v prostorih ljudske šole. pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena. Razstavi jalcev je nad «5 in so zastopane vse panoge obrtništva. Vabimo vse obrtnike, prijatelje ter interesente, da to razstavo obiščejo. Razstava je odprta oba dni od 8 do 17. — Požar. Iz Prihove pri Konjicah: V nedeljo je pogorel hlev Godine Miha, posestnika v Ras-kovcu št. 5. Gasili ni bilo mogoče, ker ni vode blizu. Orožniki so osumili mladega gospodarja, češ da je sam zažgal zaradi visoke zavarovalnine. — Važno za trafikante! Združenje trafikantov je prejelo od davčne uprave za mesto Ljubljano (iopis sledeče vsebine: -Po razpisu Uprave drž. monopolov, oddelka prodaje v Belgradu z dne 25. 9. 1937 M. br. 27599/IV pridejo dne 1. oktobra 1937 v promet novi kolki po 50 din (odlok g. ministra financ z dne 15. 9. 1937 štev. 02.308) z istim dnem pa pridejo iz prometa dosedanji kolki iste vrednosti (rdeče barve). Zamenjava starih kolkov za nove se bo vršila 90 dni to jo od 1. oktobra lov dovolila saditi več tobaka, da bodo krili stroške in še kaj več zaslužili. — Donava pri Soinboru je začela naraščati, vendar za sedaj ni nobene nevarnosti, da bo narasla voda razdrla nasipe in napravila kako večjo škodo. Ker pa Donava v zgornjem loku že upada, se ni bati nobene nevarnosti "več. « — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Potovanje v Prago ali Švico za din. Udeležite ee pismenega esperantskega ječaja, ki traja samo 4 mesece in stane samo 30 din. Izmed tisoč udeležencev se izžreba nagrada v znesku 1250.50 dinarjev, izžrebancem pa so podeli brezplačna kongresna karta za 20. jubilejni mednarodni katoliški csperantski kongres,' ki ee bo vršil drugo leto v Ljubljani. Učite se pridno esperanto, pa se ga boste'lahko udeležili še Vi. Prijave pošljite na naslov: Jugoslovanska Katoliška Esperantska Liga, Jesenice—Fužine na Gorenjskem. Priložite znamko za odgovor! . — Z avtobusom v Trst dne 10., 24. in 2o. oktobra, in od 30 oktobra do 1. novembra. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Molel »Slon«, telefon št. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. _ Povodom odhoda naših misijonarjev gg. Jan. Ehrlich a Benedikta Fostača D. J. v Indijo vabi Bengalski misijon 0. J. v soboto 2. I. m. ob jk>1 8 zvečer v fraučišk. dvorano, -v nedeljo 3. t. ni. tudi ob pol 8 zvečer v cerkev sv. Jožefa, kjer bo med, drugim govor prevzv. g. knezoškofa. Vremenska napoved: Evropa: Evropska celina je prekrita z zmerno hladnim valom, kateri povzroča pretežno jasno vreme. Samo tu in tam v srednji in južni Evropi prevladuje oblačno in malo deževno. Jugoslavija: Deževno vreme se ie jKmiaknilo na vzhodni del in na Bolgarijo. V severnih delih se je nekoliko razjasnilo in na Primorju se je oblačnost povečala.^ Toplota se je znižala na severni jiolovici in zvišala v \ ar-darski banovini. Minimalna temperatura Maribor 7", maksimalna Mostar 30". Napoved za danes: Pričakuje se zboljšanje vremena |>o vsej državi. Prevladovalo 1>0 deloma oblačno, v severnih krajih nekoliko jasno. Toplota brez velike spremembe. , . — V sodne zapore pripeljana. Orožniki so vce raj ob 8.30 dopoldne pripeljali iz Škofje Loke v Ijiihljanske sodne zapore dva vlomilca ki sta v noči'od sobote na nedeljo \!oni''a v delavnico čev- novice Ijarskega mojstra Josipa Franka, a sta bila pravočasno zasačena in prijeta. Sta to Jože Petrič, rojen 20. aprila v Št. Juriju pri Grosupljem, stanujoč v Hrastju pri Ljubljani, po jioklicu samski delavec, in drugi Jo6ip Malnar, rojen dne 11. februarja 1901 v Hudem koncu pri Kočevju, stanujoč v Dolnjih Lazah, jx> poklicu čevljarski pomočnik. Oba sta vse priznala in povedala, kako 6ta napravila načrt za vlom. Odnesla 6ta ogromno zalogo Čevljev ter bi bila gosjxxlarja oškodovala za okoli 4500 din. ko bi ju ne prijeli. — V podčastniški eskadron konjeniške šole (prej konjeniška podčastniška šola) v Zemunu bo sprejetih večje število gojencev, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo V6aj z dobrim uspehom in niso mlajši od 18 in ne starejši od 21 let. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. oktobra t. 1. Sprejemni jx>goji so razvidni iz »Službenega vojnega lista« št. 29. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Jožeiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Osi. rag. 8. br. S0474/& — Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Mani staluega kongresnega odbora v Ljubljani so prejeli due 22. septembra t. 1. okrožnico gospoda tajnika kongresa, s katero se poroča, da je v Novem Sadu izbran odbor, ki je prevzel uspešno organizacijo kongresa, spomenica je v tisku, da se pa 75% popust na železnici ni mogel doseči in da je zaradi tega število priglasov minimalno. Gospod tajnik je prosil za soglasnost članov stalnega odbora, da se kongres odloži na poznejši čas; morda bo med tem časom mogoče doseči 75% po-jrnst. Ljubljanski člani so po takojšnjem posvetovanju sporočili v Belgrad, da okolnost, da se ni dosegel 75% popust, ne more biti vzrok odgoditvi; nimajo j>a ničesar proti odgoditvi, ako govore zanjo tehtnejši razlogi. Prosili so z dopisom od 22. septembra t. 1. za takojšnje brzojavno sporočilo zaradi dajanja potrebnih informacij pri-javljencem, ki jih je bilo iz Slovenije nad petdeset. Pred nekaj dnevi je bilo v belgrajskih listih objavljeno, da se kongres odgodi zaradi tehničnih razlogov na prve dni novembra t. 1. Ljubljanski člani so pričakovali uradnega obvestila; ko tega niti do danes niso prejeli in tudi legitimacije niso bile razposlane, je smatrati da kongresa v Novem Sadu v začetku oktobra t. 1. ne bo. Prijave se lahko prekličejo in bodo pristoj> nine takoj vrnjene. — Pravnik. — Nova smrtna žrtev alkohola. Iz Kranja: V nedeljo, 20. avgusta je bilo pri sv. Luciji nad Tr-žičem žegnanje, j>o katerem se je zbralo nekaj fantov in mož v gostilni, med njimi tudi okrog 24 let stari Meglič Ludvik iz Brezja nad Kovorjem. Popoldne, ko so se že fantje nekoliko opili, se je vnel med njimi prepir. Ko pa so se vračali domov, so se v Hudem grabnu stepli. Dva starejša družinska očeta, in sicer A., mlinar iz Leš in delavec P., doma iz Slatine, sta Megliča vrgla ob tla na beton, pri čemer je Megliču počila lobanja. Napadalca nista slutila, da je dobil Meglič smrtnone varno j>oško Merkuri v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« priredi, pričenši z oktobrom, večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19 do 21. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za italijanščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom. pritličje, od 8 do 14. Opozarjamo na koristnost leli tečajev, ki 60 poceni vsem interesentom na razpolago. Neznan mrtiček ^ v mrtvašnici Z nenavadnim slučajem se peča sedaj ljubljanska policija. Dne 28. t. m. okoli pol 3. popoldne jo prišel v urad mestnega pogrebnega zavoda moški ter prosil za krsto za osem mesecev starega umrlega otroka. V uradu so ga sicer vprašali, kje ima mrliški list. toda mož je odgovoril, da bo mrliški list takoj preskrbel ter da bo vse formalnosti opravil sam Krsto so mu res dali, toda inoža ni bilo potem ne na jiogrebni zavod, ne v druge urade, ki morajo zapisati smrt tega ali onega. Mož je jiovedal, da stanuje pred škofijo, toda tam takega moža niso našli Pogrebni zavod in policija sla se pričela za nimali. ali je kako truplo takega otroka v mrtvašnici. Res so našli v mrtvašnici pri Sv. Krištofu krsto s trupelcem mrlička. Policija sedaj ne ve, kdo bi bil neznani moški, ki je naročil krsto za otroka, niti ni znano oblastem, kako je bilo otroku ime. Odrejena je bila obdukcija, da se ugotovi, kakšne smrli je olrok umrl. Ljubljana 1 Koncert Ciril-Mctodover/a zbora iz Zagreba bo v ponedeljek, dne 11. oktobra, v misijonski dvorani, ne pa 4. oktobra. Vstopnice so že naprodaj pri dnevni blagajni kina v Unionu. 1 Zveza slov. obrtnikov vabi vse obrtnike in obrtnice, društvo rokodelskih mojstrov in Obrtno zvezo, da se udeleže predavanja dne 1. oktobra t. 1. v Rokodelskem domu ob 8 zvečer. Predaval bo predsednik obrtnega odseka Zbornice TOI g. Ivan Ogrin o organizacijah v Nemčiji. Predavanje je zelo važno za vse obrlnike, zato vas vabimo, da ee ga čim številneje udeležite. Vstoj>nine ni! I Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 v društvenem domu v Karunovi ulici redni sestanek, na katerem bo predaval novi trnovski kaplan č. g. Lampič. Odbor prosi, da se člani v čim večjem številu udeleže sestanka. Novi fantje — dobrodošli. 1 Salezijanska Prosveta Kodeljevo vabi članstvo vseh odsekov na skupni sestanek, ki bo drevi ob 8 v društveni sobi v Mladinskem domu. 1 Klub jugosl. akademikov iz Trsta, Gorice in Istre sporoča, da bo VII. tradicionalni družabni večer 6. novembra t. I. v Trgovskem domu. Prosimo druga društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. 1 Sv. Frančišek Asiški je svetnik, ki je živel sicer pred 700 leti, pa je danes prav tako aktualen kot takrat. Današnji čas je namreč tako čudovito jiodoben njegovemu. Veliki Frančiškovi Križarji bodo na njegov god, na obletnico njegovo smrti, |x>častili sr>omin tega velikega svetnika s slovesno akademijo v jionedeljek ob po' K zvečer v frančiškanski dvorani. Tretjeredniki in. vsa Frančiškova mladina še prav posebno vabljeni. — Vstopnico prodajajo v pisarni Pax et Bonum (pasaža). 1 Prvo žegnanje na Kodcljevem. Ta teden je bila jiokrita nova, veličastna cerkev gialc sv. Te-reziko na Kodeljevem. Ker je pa v nedeljo god sv. Terezike, bo praznovalo Kodeljevo letos svojo prvo : žegnanje?, na kar se vse prebivalstvo že vneto pripravlja, saj so žegnanja: pri našem ljudstvu zelo priljubijena. Cerkvena opravila se letos sicer še ne bodo vršila v novi cerkvi, pač pa seveda slovesnejše to pot še v kapelici Mladinskega doma. a razni odseki so pripravili pod vodstvom ravnateljstva Mladinskega doma pestro akademijo, ki se bo vršila po večernicah, to je ob jiol 3 j)opoldne v veliki dvorani Mladinskega doma. Na programu so razne pevske točke, dekla-macije, prizori itd. mladine in odraslih. Vstop je prost in se bodo pobirali le prostovoljni prispevki za novo cerkev. Vsi Kodeljčani se zberemo seveda to [x>poklne v Mladinskem domu, enako bo pa zelo dobrodošlo tudi drugo občinstvo, ki si bo lahko ogledalo novo, veličastno cerkev sv. Terezike, čeprav za enkrat šele v surovem stanju. i Ponovno opozarjamo na veliko javno predavanje s skioptičnimi slikami o Baltiku (Estonski. Litvi in Latvi) in Finski, ki se vrši danes ob 8 zvečer v dvorani Delavske, zbornice. Predaval bo g. Jože Kozlevčar, ki je pred nekaj tedni prepotoval te kraje. 1 Sodne dražbe. Za oktober in november je razpisanih 14 sodnih dražb, na katerih se bo prodajalo 16 različnih zemljiških kompleksov, tako hiše v mestu in okolici, kakor tudi mnoge parcele. Vsi na dražbo prihajajoči objekti so bili sodno ce njeni 6kupaj na 5.915.101 din, najnižji jionudek za vse pa je določen na 4.218.912 din. Dne 2. novembra pride na dražbo Smoletova hiša ob Dunajski cesti, ki je bila cenjena na 2.439.950 din. Za to hišo vlada veliko zanimanje zlasti med sosedi in drugimi trgovci. 1 Samomor medicinke v Kosezah. Kakih 300 m stran od glavne ceste pri Kosezah so ljudje včeraj zjutraj našli na drevesu obešeno truplo mladenke. Obvestili so policijo. Ko so ljudje našli truplo na drevesu, je bila mladenka že mrtva. Poklicana je bila policijska komisija. Zdravnik dr. Lapajne m dežurni uradnik gosp. Bardek sta ugotovila, da je dekle napravilo samomor v popolnoma zmedenem duševnem stanju. Dr. Lapajne je ugotovil pri truplu dekleta, da se ji je oniračil um. enako pa izkazuje tudi skrajno zmedeno pismo, ki ga je dekle zapustilo. Dekle je bilo staro 23 let in je študiralo medicino. Po odredbi komisije je bilo truplo prepeljano najprej v mrtvašnico v Dravljah, nato pa — na očetovo željo — na dom. 1 Kino Kodeljevo. Danes in jutri ob 8. v nedeljo ob 5 in 8 in v jx>nedeljek ob 8 dva sporeda »Jetniki otoka smrti« (Warner Baxler). Po romanu, ki je izhajal v »Slovenskem domu«', in »Epizoda« (Pavla Wessely, Kari Ludvik Diehl). 1 Flanela za perilo din 4.75, rožasti barhendi za obleke din 9.25 do 11.50. To pa samo pri tvrdki Manufaktura k. d.. Mestni trg 17, Ljubljana. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Pesi jeva c. 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12 in mr. Komotar. Vič. Cerkveni vestnik Cerkev si'. Jožefa v Ljubljani. V petek, dne 1. oktobra zvečer ob pol 8. se začne oktobrska pobožnost pred izpostavljenim Najsvetejšim. Kdor izmoli en del rožnega venca v cerkvi pred Najsvetejšim. prejme lahko tolikrat poji. odpustek, kolikorkrat ga izmoli, ako je prejel sv. obhajilo. Gledališče Drama. Začetek ob 20: Petek, 1. oktobra: zaprto. — Sobota. 2. oktobra: ViničarjK. Red A. — Nedelja, 3. oktobra: : Beraška opera«. Izven.. Opera. Začetek ob 20: Sobota, 2. oktobra: »Evangeljnik«. Premierski abonma. — Nedelja, 3. oktobra: Pod to goro zeleno . Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek. 4. oktobra: zanHo. — T.--lira: Vrag na vasi ;. Balet. Gostujejo Pia in Piuo Mlakar ter del zagrebškega baleta. Premiera. Izven. — Sreda, 5. oktobra: »Vrag na vasi'". Balet. Gostujejo Pia in Pino Mlakar ter del zagrebškega baleta. Izven. Celje c Advokatska zbornica v Ljubljani je vpisala v svoj imenik dosedanjega koncipienla pri dr. Ogrizku g. dr. Kalana Zdravka s sedežem v Celju. Priljubljenemu gospodu in voditelju naših fantov iskreno čestitamo! c Gostovanje ljubljanske drame v celjskem mestnem gledališču. V petek 8. oktobra ob 8 zvečer bo gostovala v Celju ljubljanska drama s pred-sezonsko predstavo Foder »Matura«. Predstava je izven abonmana. Gledališka 6ezona se začne v drugi polovici oktobra z opero. Abonente sprejema Slomškova tiskovna zadruga. Cene običajne. Abonenti imajo 10 odstotkov popusta. Če reflek-tirajo lanski abonenti na svoje sedeže, se naj javijo do 10. oktobra 1937. Po tem terminu 6e bodo sedeži poljubno oddajali. c Zdravnik dr. Stjepan Ivie zopet redno ordi-nira. c Pomočnik okradcl svojega mojstra. V mesecu avgustu ie bilo ukradeno čevljarskemu mojstru Gabroveu Francu v Ptuju več parov čevljev, hranilna knjižica, več podplatov za čevlje in razno čevljarsko orodje. Skupna »koda znaša 6390 din. Ker se je nekoliko sumilo, da je storil grdo dejanje le tUti, ki je poznal razmere v delavnici, je padel sum na 37 letnega čevlj. pomočnika Ivana K. iz Vel. Nedelje, ki je bil dalje časa pri Gabroveu v službi. Policija je izdala za tatom tiralico. Končno se je celjski policiji posrečilo po dveh mesecih, da ga je ujela in izročila sodišču v Ptuju. c Kino Metropol, Danes zadnjikrat temperamenten film napete vsebine »Charlie Chan na dirkah«. Maribor m Javno zborovanje stanovanjskih najemnikov se bo vršilo v nedeljo, 3. oktobra, ob desetih dopoldne v Gambrinovi dvorani. Zborovanje sklicuje Društvo najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov v Mariboru. m Mariborsko gledališče pričenja svojo sezono v sobolo zvečer ob osmih z Gogoljevo komedijo -.»Revizor:. Delo je zrežiral glavni režiser J. Kovič. V glavnih vlogah nastopila R. Nakrat in Pavle Kovič, sodeluje pa ves dramski ansambl in številni statisti. V nedeljo zvečer uprizorijo »Najboljšo idejo lete Olge*., V tej komediji igra glavno vlogo E. Kraljeva. m Umrl jo uslužbenec drž. žel. v pokoju Ivan Lužnik, star 60 let. Naj v miru jiočiva, žalujočim naše sožalje! m Iz šale nesreča. 45 letni 6plavar iz Brarna ob Dravi Viktor Anželovh ee je na Prstanu za šalo metal s svojim tovarišem. Ta ga pa je tako nesrečno vrgel po tleh, da si je zlonjil desno nogo in so ga morali prepeljati v bolnišnico. m Žalni koncert v spomin blagopokojnega kralja Zedinitelja Aleksandra I. priredi pevsko društvo »Jadran« v petek, 8. oktobra, ob osmih zvečer v frančiškanski cerkvi. Na koncert že eedaj opozarjamo. m Razširitev vodovodnega omrežja na Pohrcžje. Na mariborski mestni občini delajo načrte za razširitev vodovodnega omrežja na Pobrežje, kar bi stalo okoli dva in pol milijona diuarjev. Razširitev jo nujna in jo bo treba že sedaj izvršiti, da 110 bo težav iu velikih investicij, ko bo postalo aktualno vprašanje priključitve okoliških občin k mestu, kar se bo ob svojem času gotovo izvršilo. 111 Samostanskega lovca«, film po Ganghofer-jevem romanu, ki jo izhajal kot podlistek v našem listu, predvaja Grajski kino od danes do vključno 6rede, 0. oktobra. Opozarjamo na zadevni oglas Grajskega kina v današnjem /.Slovencu«. m Prostovoljna smrt 78 letnega starčka. V Gorici se je v hlevu obesil 78 letni preužitkar Jane/, Novak. Zvečer je šel zgodaj spat, zjutraj pa ga je zet našel mrtvega. Samoumor je bržkone storil v duševni potrtosti, ki ga je večkrat obhajala zaradi neozdravljive in težke bolezni. ni Nočno lekarniško službo imata od jutri naprej lekarni Minaržik in Rems. 111 Prodajalna mestnih podjetjih se je e svojih dosedanjih prostorov na Aleksaudrovi cesti preselila na Glavni trg v rotovžko poslopje. m Vlomilei so v noči na četrtek skozi stranska vrata vdrli v mesnico Jožefa Plahule in mu odnesli mesa v vrednosti okoli 1500 din. Policija je nepoštenim ljubiteljem mesa že na sledu. Repertoar mariborskega Narodnega gledališča Sobota, 2. oktobra ob 20.: »Revizor«. Premiera, Otvoritvena predstava. Nedelja, 3. oktobra ob 20.; »Najboljša ideja tete Olge«. Premiera. j Kranj b Naročnikom r Kranju smo z današnjim dnem začeli dostavljati »Slovenca« že zgodaj zjutraj na dom in ga ne bodo prejemali več po pošti, Seveda bodo prejemali na ta način le naročniki v mestu, ker v okolici to zaenkrat ni mogoče. Vse tozadevno želje in zahteve naj se naznanijo v naši podružnici v prostorih Tiskovnega društva v Kranju (za farno cerkvijo). Vse naročnike v mestu in okolici tudi ponovno prosimo, da se v vseh zadevah uprave »Slovenca« obračajo na to podružnico. b Sv. misijon se bo začel v nedeljo, 3. oktobra v Šmartnem pri Kranju. Udeležence nedeljske fombole opozarjamo, naj ne hite v bližino odra, da ne povzročajo nepotrebne gneče. Do odra bodo vodili trije udobni prehodi; ob njih bodo pripravljeni sedeži. Igra bo potekala hitro. Ob morebitni temi bodo trg mogočno razsvetlile 1000 vatne električne žarnice. Navodila in klicanje številk bodo prenašali ojačevalci. Poleg tega bodo' postavljene štiri pomožne table za igro. da bo tako vsak udeleženec vedno informiran o vseh klicanih številkah. Dostop s kolesi na trg ne bo dovoljen. Za nje imajo pripravljene shrambe gostilničarji. Uvažujte navodila rediteljev in olajšajte jim službo. Poslužite se polovične voznine po železnici. Vsi vlaki bodo v nedeljo ojačeni. b Mestna občina je začela graditi potrebne stopnice iz Šavnikove poti k novemu Zdravstvenemu domu v Kranju. Dela bo izvršila tvrdka Na-nut iz Kranja. Jesenice Kino Krekov dom predvaja v petek in soboto ob 8 dvojni program: Jesenski manevri in Junaki Pavlove ulice. Igrajo: Leo Slezak, Hans Sonker, Ida Wust i. dr. Fantovski odsek v Celja Fantovski odsek je bil letos najvišje odlikovan. V Celju je bil fantovski tabor. Bil je to prvi ve|ik nastop fantov, odkar je egiptovska tema zagrnila naše domove. Po dolgih letih krivice in zapostavljanja, sramotenja in lažnjivega ovajanja 6e je p>o-svetil žarek mladega dneva- da 6e zažari do popolne solnčne svetlobe. Ravno v tem letu je celjski odsek doživel svojo duhovno obnovo. Ko je sani pripravljal velike dneve slovenskih fantov iu sprejemal najvišje predstavnike poleg tisočere množice moške mladine, je tudi v njem zagorela velika luč, ki bo še dolgo let svetila celjskemu fantovskemu naraščal u Kakor se mora vsaka dobra reč boriti za uspeh in obstanek, tako 6e je boril in delal fantovski odsek v Celju; od kraja tiho, skoro neopaženo. Lansko leto je |xmesel svoj že stari častitljivi prapor v javnost in letos 6e je uvrstil med odlične delavce za uspeli fantovske organizacije. Fantovski krožek je bil do 29. oktobra t. 1. poti okriljem KPD. V sredo pa je bil v Orlovskem domu v Samostanski ulici ustanovni občni zbor fantovskega odseka kot samostojno društvo. V novi odbor so bili izvoljeni: g. dr. Kalan Zdravko, predsednik; Tone Vrabl, podpredsednik; Žagar Janko, tajnik; Voršič Milivoj, blagajnik; Vodušek Ivan, načelnik; Jazbec gospodar; Kokot Slavko, vodja naraščaja. V odsekovno razsodišče 60 bili izvoljeni gg.: prof. dr. Hanželič Rudolf, prof. Bitenc Mirko in Kroflič Joško, za preglednika pa Vene in Grmek. Požrtvovalnemu fantovskemu odseku želimo kar največ uspehov v njegovem tako vzvišenem delovanju! Evropski izvoz lesa V ponedeljek se je začela v Stockholmu seja zastopnikov devetih največjih izvoznih držav za les v Evropi Organizacija lesnih izvoznikov se imenuje kratko ETEC, kar je okrajšava za angleški naziv: »European Timber Exporters Conven-tionv (konvencija evropskih izvoznikov lesa). Na zasedanjih je bilo zastopanih devet držav: Jugoslavija, Finska. Rusija, Švedska, Poljska, Avstrija, Romunija, Letonska in Češkoslovaška. Našo državo zastopata dva delegata: inž. Dubravčič v imenu stalnega predstavništva lesnega gospodarstva In Ivan Hochsinger iz Zagreba. Na zaedanjih pa so bili zastopani tudi uvozniki lz najvažnejših držav: Anglije, Francije, Belgijo in Holaudije. Interesom izvoznikov, ki hočejo vzdržati svoje kvote na dosedanji višini, je stal nasproti interes uvoznikov, da se cene ne bi povečevale še- nadalje, ampak da bi se cene ustalile. Uvozniki se boje visokih cen zaradi tega, ker v zvezi z njimi pričakujejo zmanjšanje konzuma lesa in porabo raznih nadomestnih predmetov. Imajo pa uvozniki Se velik interes na cenah, ker so zalogo lesa n. pr. v Angliji prav velike in so za 15% večje kot so bile lani v istem času. Sedaj poročajo iz Stockholma, da je bil do- sežen sporazum v tem smislu, da se znižajo kvote za vse države izvoznice za 10%, torej za vseh devet sodelujočih držav od 4 na 3.6 mili j. standardov. Seveda je bilo posameznim državam dano na prosto, da to redukcijo izvedejo delno ali pa že v teku lega leta. Zaradi tega je računati, da bo začenši s 1. oktobrom 1937 do 31. dec. 1937 znašala redukcija kvote 400.000 standardov ali 1.9 niilij. kub. metrov. Seveda morajo ta sklep ratificirati tudi posamezne udeležene države. Končno je bilo sklenjeno, da se kartel, ki poteka konec decembra 1936, obnovi zopet za leto dni. A Ruski izvoz lesa. V prvi polovici letos je dosegel rueki izvoz lesa 1,564.494 ton (lani v prvi polovici 1,818.936 ton) v vrednosti 124.5 (107.2) milij. rubljev. Po količini je torej izvoz padel za 13.4%, po vrednosti pa narastel za 16.1%. Letošnji izvoz se je razdelil sledeče: rezan les 65S.986 (770.531) ton, neobdelan les 703.642 (886.676) (011, polpredelan les 45.555 (88.399). furnirji 55.316 (58.406) ton, razni izdelki iz lesa 653 (1019) ton. Izvoz je šel največ: v Anglijo 596.990 (623.172) ton, v Holandijo 258.219 (210.814) ton, v Nemčijo 216.323 (338.159), Belgijo in Luksemburg 180.447 (140.525), Francijo 72.257 (89.501) in v Španijo Tranzitni hmelj v Nemčijo • Žalec, 30. septembra. Hmeljarska zadruga poroča, da je položaj v hmeljski kupčiji v glavnem nespremenjen in da boljši ter najboljši letošnji hmelj notira slejkoprej 19—26 din, docim se slabše blago trži tudi izpod 19 din za kg. Četudi je več povpraševanja predvsem za cenejše vrste hmelja, je tudi za najboljše blago tendenca čvrsta. Kontingent za uvoz našega hmelja v Nemčijo je končno le dosežen! Pred leti se je mnogo našega hmelja izvažalo v Nemčijo, potem pa je zaradi naraščajočih plačilnih težkoč izvoz vedno bolj nazadoval. Tudi lani jo bilo mnogo zanimanja za izvoz našega hmelja v Nemčijo, toda izvozilo se ga je le inalo. ker je Nemčija morala ves tranzitni hmelj plačati v devizah in ne t kliringu. Da se odstrani ta največja ovira, je Banovinska hmeljska komisija dravsko banovino podvzela vso potrebno korako pri nas ter v Nemčiji in na zadnjem zasedanju stalnega jugoslovansko-nemškega odbora, ki je pričelo 10. in bilo končano 28. t. m. v Dubrovniku, je bil sklenjen dogovor, po katerem bo Nemčija k o 11 -t i 11 g e n t 7.000 s t o t o t našega tranzitnega hmelja lahko plačala v kliringu. Dogovor stopi menda že jutri v veljavo in, ker je odstranjena s tem glavna ovira, je računati zopet z večjim povpraševanjem za naš hmelj iz Nemčije ter se bo verjetno izvoz hitro zopet dvignil. Nemčija se je zanimala navadno le za boljše blago, za katero je bila večinoma tudi prav dober kupec. Zatec, 30. septembra. Položaj na žateškem hmeljskem tržišču je nespremenjen in prav tako so nespremenjene tudi cene ter notira letošnji boljši in najboljši pridplek lii—tiO -K5, to je 19—30 din za kg. Tendenca je zopet prijaznejša. Niš dobi obrtno zbornico Ministrski svet i« sklenil uredbo o osnovanju obrtne zbornice v Nišu. Po tej uredbi se osnuje samostojna obrtna zbornica v Nišu, ki bo obsegala področje vse moravske banovine. Po tej uredbi prenehajo nadalje svetniki bel-grajske obrtne zbornice, izvoljeni na področju moravske banovine, biti člani sveta belgrajske obrtne zbornice. Dokler 6e ne irvedejo volitve, se osnuje začasni zbornični svet, ki ga postavi minister trgovine in industrije. Število članov ne 6me biti večje kot 24. Tudi predsednika in podpredsednika imenuje minister trgovine in industrije. Naloga začasnega 6veta je, predložiti statut, pripraviti likvidacijo imovinskih odnošajev z Belgradom, pripraviti vse potrebno za volitve. Dan volitev odredi trgovinski minister. Moravska banovina je štela po ljudskem štetju 31. marca 1931 1,435.584 prebivalcev (1921 1 milj. 168.285). Po podatkih belgrajske obrtne zbornice za 1934 je imela ta zbornica na področju moravske banovine 8148 obrtnikov, kar pomeni, da je bila približno ena četrtina vsega članstva te zbornice s področja nove zbornice. S tem 6e število samostojnih obrtnih zbornic v naši državi poveča na 8 (Belgrad, Zagreb, Osjek, Sarajevo, Banjaluka, Skopljc, Split in sedaj Niš). Belgrajska samostojna obrtna zbornica je bila itak največja obrtna zbornica v naši državi in je imela tudi najobsežnejše področje. Po statistiki za leto 1934 je imela belgrajska zbornica 32.659 obrtnikov, zagrebška 244334, ljubljanska pa 24.474 in bo tako imela belgrajska zbornica približno ravno toliko obrtnikov včlanjenih kot ostali dve največji zbornici v državi: zagrebška samostojna obrtna in ljubljanska skupna. Poraba umetnih gnojil Po podatkih kmetijskega ministrstva je v lanskem letu poraba umetnih gnojil v naši državi narasla na 25.276 ton. Pripomniti je, da je 1. 1935 znašala samo 15.592 ton. Naslednja tabela nam kaže gibanje porabe umetnih gnojil v naši državi od leta 1924 dalje: 1924 25.970 ton 1931 34.023 ton 1925 30.620 > 1932 16.437 -> 1926 39.685 » 1933 13.533 » 1927 57.080 » 193-1 14.126 » 1928 65.460 i 1935 15.592 » 1929 77.695 » 1936 25.276 » 1930 43.191 » Iz tega pregleda je razvidno, da je pred krizo poraba umetnih gnojil stalno naraščala vse do leta 1929, ko je dosegla najvišje stanje s 77.695 tonami, nato pa je v letih krize ta poraba tako nazadovala, da je leta 1933, v najslabšem letu, znašala samo še 13.533 ton. Od 'edaj naprej pa se poraba zopet dviga, vendar do leta 1936 počasi, šele lani je bil zabeležen prvi znatnejši narastek, toda vsa poraba dosega komaj eno tretjino one iz leta 1929. Po vrstah se razdeli poraba umetnih gnojil naslednje: superfosfat 17.534, kostni superfosfat 111, Tomaževa žlindra 396. fosfatna žlindra 752, kalcijev cijanamid 1007, kalcijev karbamid 77, kostna moka 292, kalijeva sol 1080, apnena gnojila 123, mešana gnojila 3904 ton. Iz pregledov za nazaj je razvidno, da so največji napredek v prodaji izkazala mešana gnojila. Nova poštna tarifa za inozemstvo. Poštni minister dr. Kaludjerčič je odredil, da se s 1. oktobrom izpremeni poštna tarifa za znamkovanje poši-Ijatev v inozemstvo. Dočim je bila tarifa doslej enotna, se po vzgledu sedaj uvaja stopnjevana tarifa po treh zonah. V prvi zoni so naslednje drža- ve: Avstrija, Bolgarija, Grčija, Italija in Romunija, torej vse države, ki neposredno mejimo na nje. V drugo zono spadajo države: Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Švica in Turčija; v tretjo zono pa spadajo vse ostale evropske države izvzemši Rusijo. Nove dopolnilne takse znašajo za pisma in dopisnice v I. zoni 2. II 2.50 in III. 3 din. Nadalje je jioštni minister odredil, da se mora pri odpremi pisem in kart z označeno vrednostjo jx> zračni poti doplačati za vsako pošiljatev še po 50% od redne takse. Tudi ta izprememba velja od dne 1. oktobra dalje. Romunske dobave petroleja naši državi. Kot znano, sta se naša država in Romunija pogodili, da bo naša država dobavljala Romuniji baker, dočim nam bo Romunija v zameno dobavljala gotove količine petroleja. Dosedaj je Romunija dobavila prve količine in sicer 3425 ton mazuta, 3534 ton bencina za avtomobile, 1295 ton bencina za letalstvo in 715 ton olj za mažo. To je vse dobavila družba Petrol-Block. Nadalje sta družbi Romano-Ameri-cana in Stra-Romana dobavili drugo partijo 8000 ton bencina za letalstvo. V kratkem pa bo dobavljena tretja partija 2800 ton bencina za letalstvo, 4150 ton bencina za avtomobile, 6000 ton mazuta, 2000 ton motorina in 700 ton olja za inažo. Cene variirajo z ozirom na kraje, kjer so bile te dobave izvršene. Nove zadruge. V zadružni register so bile vpisane nasto|)ne zadruge: Kreditna zadruga sodelavcev Vzajemne zavarovalnice, r. z. z o. z. v Ljubljani (načelnik Sušnik Stanko), Tekstilna zadruga v Otočah. r z. z o. z., Otoče (prvi član načelstva Tominec Ivan, delavec v Stražišču pri Kranju), Vodovodna zadr iga v Predosljah. r. z. z o. z. (načelnik Lakner Josip), in Vodovodna zadruga Viž-marje, r z. z o. z. (načelnik Magister Albin). Potrjeni poravnavi. Rems Slavko, trgovec v Radovljici, Strelec Konrad, trgovec v Ljubljani. Belgrajska tekstilna industrija izkazuje za leto 1936 pri glavnici 10.0 milj. din 0.37 (0.3) milj. din čistega dobička, bilančna vsota 77.2 (71.85) milj. din. Zvišanje glavnice. Jugoflora, d. d. v Belgradu zvišuje glavnico od 0 5 na 1.25 milij. din z izdajo 1500 novih delnic po 500 din imenske vrednosti (na 2 stare 3 nove). Pri vpisu, ki traja do 8. okt., se plača 500 din in 25 din ažije. Ceste, tlakovane s bombažem. Ker so cene bombaža zelo padle, so prišli iznajdljivi Amerikau-ci na misel, poslužiti se pri tlakovalnih delih na cestah tudi bombaža. Meseca avgusta so odprli v Jacksonville v državi Florida prvo cesto, pri kateri so porabili bombaž. Betonska cesta je podložena s slojem bombažnih tkanin in je bilo porabljenih na angleško miljo (1009 m) 10 bal surovega bombaža. Cesta je dolga 14.5 milje, tako da so skupno bombaža porabili 145 bal. To so majhne količine, ki ne bodo bistveno vplivale na porabo iu cene bombaža, tudi če bi se gradilo veliko takih cest.. Uvozna družba za žito v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je 80 največjih tvrdk v avstrijski žitni trgovini sklenilo osnovati posebno družbo za uvoz žita, in sicer v obliki družbe z omejeno zavezo. Glavnica naj bi znašala 250.000 do 300.000 šilingov. Po nekili vesteh je nastala ta družba kot reakcija proti nameri nekaterih merodajnih krogov, da pre-puste ves uvoz žita zadrugam in njih osrednjim organizacijam. Borza Dne 30. septembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80. Zdravje obdriati le lažje nego ga vrniti Skrbite v pravem času zu to, da vam vsi notranji organi pravilno delujejo, du se v telesu ne Ivorijo škodljivo materijo, katere lahko škodujejo zdravju. Krušen sol, vzeta redno vsako jutro, cist i goščo in usedlino, ki so tvorita v notranjih organih telesu, tako da se no ustavita v ledvicah in jetrih, uravnava prebavo in zamenjuje v telesu materije ter na ta način odklanja povzročevanje mnogih zdravju škodljivih motenj. Ako trpito na teh motnjah, pričnite s kuro Krušen soli. Originalna steklenica stano 45 din iu zadostuje za tri mesece, manjša steklenica 27 din. Dobi se samo v lekarnah. Oglas ree. S. št. 20.613/38. Srečke dri. razredne loterije kupujte od slovenske kolekture Milana Lavriia TELEFON 24 815 Beograd POENKAREOVA 25 POST. PREDAL 4 50 katera je postala znana širom države, ker je iz njene prodaialne v 34. kolu bila prodana srečka, ki je zadela premijo 2,000.000"- dinarjev To je šesta premija, katero ie ta kolektura izplačala v zadnjem času. — Ne odlašajte! Naročite — kupite takoj pri Lavriču vsai eno srečko, ne bo Vam žal. Avstrijski šiling jo danes nadalje narastel v Ljubljani na 8.68— 8.78, v Zagrebu na 8.65—8.75, v Belgradu na 8.6322-8.7822. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90—30.00, v Belgradu 30.25 (blago). Italijansko lire so nudili v Belgradu po 2.—. Zopet znaten skok je zabeležila danes nemška marka, ki je beležila v Ljubljani 13.43—13.63. v Zagrebu 13.365—13.565, za sredo oktobra 12.90 do 13.10. V Belgradu jo narasla na 13.4045 do 13.6045. Devizni promet jo znašal v Zagrebu 4.360.413 din, v Belgradu 3.650.000 din. V efektih je beležil Belgrad prometa 400.000 din. Ljubljana — tečaji h pri ni o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2399.66—2414.25 Berlin 100 mark............1740.53-1754.41 Bruselj 100 belg..............730.75— 735.81 Curih 100 frankov............990 45—1003.52 London 1 funt.......214.54— 216.59 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4308.51—4344.82 Pariz 100 frankov............148.27— 149.71 Praga 100 kron..............151.73— 152.83 Trst 100 lir................227.70— 230.78 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 14.90, London 21.55, Newyork 435.50, Bruselj 73.325, Milan 22.925, Amsterdam 240.60, Berlin 114.70, Dunaj 79.80 (81.85), Stockholm 111.10, Oslo 108.30, Kopen-liagen 96.20, Praga 15.23 (14.15), Varšava 82.25, Budapešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.52, Bucnos-Aires 130. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 92—93, agrarji 53—54, vojna škoda promptna 111—412, begluške obveznice 70—77, \% sev. agrarji 51 do 53, 8% Blerovo posojilo 94.25—96.25, 1% Blero-vo jiosojilo 85—80, 1% jiosojilo Drž. hip. banko 99.50—101, Trboveljska 250 blago. Zagreb. Državni papirji: ~"'u investicijsko jiosojilo 93 denar, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 410—112, begluške obveznice 7(i denar, dalm. agrarji 75 denar, \% sev. agrarji 52.50 (denar), 8% Blerovo posojilo 93.50 (denar), 1% BI erovo j>osojilo 8->—86, 7?o jiosojilo Drž. liij). banke 100 (denar), 7% stal), posojilo 86.50 (denar). — Delnice: Narodna banka 7.350 (denar). Priv. agrarna banka 197 (denar), Trboveljska 255 (blago), Gutmann 45 (denar), Isis 30 (blago), Bečkerek <>00—650, ()sj. slndk. tov. 196 (blago), Osj. liv. 200 (blago), Dulnovačka 425—450, Jadr. plov. 425—450, Oceania 300 (denar). Itelgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 91.50 den. (mali komadi, agrarji 53.25 (denar), vojna škoda promptna 410.50—411.—, (410.50), begluško obveznice 77.50—78.—. dalm. agrarji 75.50—76, 4% sev. agrarji 52.75 (denar). 8% BIitovo posfljilo 94—95, 1% Blerovo jiosojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 (denar). — Delnice: Narodna banka 7.150 (denar), Priv. ngr. banka 201—202. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. srrm. 101—105, lian. 101 — 102. Otrobi: bč. srem. ban. juta vreče 92—96, bč. juta vrečo ladja 100—102. — Tendenca neizprem. — Promet srednji. Živina Živinski sejem v Kranju 27. septembra. Na sejmu v Kranju, dne '27 septembra, so bile za živino naslednje cene (vse v dinarjih za kg žive leže): voli I. 0.50, II. 6, 111. 5.50, lelice 1. 6.50, II. 6, III. 5.50, kravo I. 5.50. II. 5, III. 4.50, teleta I. 8, II. 7, špeharji 9, pršutarji 8.50. — Cene mesu in živ. proizvodov: goveje meso I. vrste 10—12, II. 8—12, III. 7—9, svinjina 15—10, mast 18—20, slanina suha 18—20, čisti med 25, neprana volna 24, prana 32, goveje surove kože 12—14, telečje 15, svinjske surove kože: 8.50 din za kilogram. — Kmetijski pridelki: pšenica 2.25, ječmen 2, rž 2.20, oves 1.60, koruza 1.45, fižol 2.50, krompir 0.75, lucerna 20, seno 0.00. slama 0.50, jabolka 2.50—4, hruške 3—5, češplje 8—10, pšenična moka 3.75, koruzna moka 2, mleko 1.50—2 din za kg, oz. liter. Kulturni obzornik f Marija Strozzi Ružička Li«ti iz Zagreba so javili, da je v sredo 29, t. m, umrla tam najstarejša, pa tudi ena največjih hrvatskih igralk Marija Strozzi-Ružička. Rodila se je leta 1850 na Češkem in je tudi oče bil Čeh, ki je kmalu po njenem rojstvu prišel v Zagreb in postal član orkestra Narodnega gledališča, Tako je Strozzijeva odrasla v Zagrebu in se 6matrala za Hrvatico, med katerimi predstavlja enega največjih igralskih talentov, te leta 1868 je nastopila v gledališču v vlogi naivke Jeannc d'Eyre v »Lowod-ski siroti« ter je odslej ostala članica zagrebškega gledališča celih 68 leti V tem ima vrstnika samo v našem Danilu. Tudi Strozzijeva je še nastopala v zagrebškem gledališču kot operetna pevka. Na deskah je ustvarila tekom svojega delovanja nad 400 različnih vlog najrazličnejših umetnostnih 6meri, do najnovejših. Najbolj pa so 6e ji posrečile klasične vloge. Saj je bila med prvimi slovanskimi tragedkinjami, ki so izoblikovale Medejo, Ifigenijo, Lady Macbath, Desdemono, Ofelijo, Julijo. Nenad-kriljivo pa je igrala Strindberga, Ibsena in Maeter-lincka. — Strozzijeva je večkrat gostovala tudi v širnem svetu, tako že zdavnaj pred vojno v Belgradu, pa tudi v Pragi, prveči leta 1886, zlasti 189-1, ko so jo kritiki z velikimi pohvalami, da, naravnost z navdušeniem sprejeli, poudarjajoč, da je šele ona prinesla pravo poezijo na oder, da »je bila najčistejša lirika, kakršno se sploh more najti v reproduktivni poeziji« (Merhaut). Njena vrnitev' iz Češke je bila naravnost triumfalna ter je potem postala častna članica zagrebškega gledališča. Obiskala je tedaj tudi Litovle, svoj rojstni^ kraj jn svojo rojstno hišo ter s tem poriaza.a ljubezen uG svojega češkega porekla. Dr. I. Jesih razbira v zagrebškem »Obzoru« češke glasove o tej hrvatski umetnici, Lz katerih vidimo, kako 60 jo cenili rojaki, saj 60 ji ob 85-letnici odkrili na rojstni hiši v Litovlu spominsko ploščo ob zastopnikih ministrstva prosvete iz Prage ter raznih gledališč na Češkoslovaškem. Slavnostni govor pa je imel znani ljubitelj jugoslovanske kulture dr. Bohuš Vybiral. Plošča nosi napis: »Slavna češka tragedkinja in jugoslovanska državljanka Marija markiza RuŽičkova Strozzi 6e je rodila v tej hiši 3. avgusta 1850. Posvetilo kraljevsko mesto Litovcl leta 1935.« — Največjo radost in uspeh je imela z deli pesnika Vojnoviča, ki jih je igrala tako v Zagrebu kakor v Pragi in drugod. Še leta 1927 je bila v Pragi, kjer so snemali njen glas na gramofonsko ploščo (dekla-macija iz Vojnovičeve »Majke Jugoviča«), da ga ohranijo potomstvu in šc leta 1931 je pisala: »Čeprav sem postala Hrvatica, se vendar ponosno in veselo priznavam k svojemu rodnemu mestu kakor čistokrvna Hanaikinja.« Njena korespondenca je hranjena v češkem Narodnem muzeju. Leta 1928 jo je predsednik Ma6aryk odlikoval z redom Belega orla, občina Litovel pa jo je imenovala za častno meščanko. Še kot 85-letua starka je naslopila leta 1935 v vlogi matere v Vojnovičevem »Zatonu«. Zlasti zaslužna je bila s svojimi gostovanji po Dalmaciji in Istri, kjer je budila narodnega duha in je dobila naslov »dobra prijateljica istrskih sirot«, saj je v Trstu, Reki, Zadru in Splitu na odrih izrekla prvo hrvatsko besedo. Z njo 60 torej zvezani tudi spomini na narodni preporod na Jadranskem morju. Leta 1937, letos, pa jo je imenoval češkoslovaški minister prosvete dr. E. Franke za častno članico češkega Narodnega gledališča v Pragi zaradi zaslug za češko in 6lovansko gledališko umetnost. Dr. Esih, ki ji je napisal topel nekrolog, poudarja v »Obzoru«, da ni niti ena hrvatska igralka dosegla tolikega uspeha in niti ena nima toliko zaslug za hrvatsko gledališče kot ona. Ob smrti te velike pionirke hrvatske gledališke umetnosti in velike »pesnikinje odra« se soža-Ijem pridružujemo tudi Slovenci. Doc. dr. Ivan Malico: Vitamini in njih pomen za človeški organizem. V založbi Higienskega zavoda v Ljubljaui je pravkar izšla imenovana knjiga. Ona bo važen pripomoček zdravnikom in vsem, katerih naloga je skrbeti za pravilno prehrano. V prid bo raznim zavodom, gospodinjskim in drugim strokovnim šolam. Avlor je razdelil snov v trinajst poglavij. V jirvih treb obravnava jmmen raznoterih hranil in živil, kakor tudi njih sestavin za človeški organizem, dalje svojstva poedinib vitaminov ter posamezne bolezni, ki se razvijajo spričo pomanjkanja tega ali oniga vitamina. V naslednjih poglavjih pa navaja pisec delovanje in učinkovanje teh važnih snovi. Bralca seznanja z različnimi bolezenskimi slikami, kakor n. pr. s kurjo slepoto za barve zaradi pomanjkanja vitamina A, z raznimi živčnimi motnjami zavoljo primanjkljaju vitamina BI, s polagro in drugimi boleznimi zaradi pomanjkanja vitamina B 2. s skorbutom, ki nastopa spričo nedostajanja vitamina C, z motnjami spolnega življenja, če ni v hrani vitamina E itd. Vsakemu poglavju je dodan nazoren pregled hranil, ki vsebujejo posamezne vitamine. Posebno važni sta dve tabeli, ki sta dodani koncu knjige. V prvi so naštel* skoraj vsa naša glavna živila s posebnim ozirom na obseg najvažnejših vitaminov, v drugi pa so obrane njih glavne lastnosti Iz te tabele razvidimo, da pridobiva industrija vitamine A, B, C in D v čistem stanju, dočim pa nekatere proizvaja že sintetično. Vitamini A—D in I E so topljivi zgolj v tolščah, ostali pa tudi v dru-I gib medijih; važne pa je tudi, dn so nekateri vi-| tamini zelo občutljivi napram kuhanju. Vitaminov * ne vsebuje zgolj meso in drobje, temveč (udi rast- line; slednje pa ne samo v čisli obliki, ampak tudi v jiraobliiu, iz katere zmore organizem tvorili prave vitamine. Knjiga je dobrodošla, saj pridobiva pravilno sestavljena hrana vedno bolj na pomenu. Poleg tega pa nam služijo vitamini kot izborno zdravilo pri raznih obolenjih, pred vsem pri kužnih boleznih, pri motnjah živčevja, pri nepravilni pre-osnovi itd. Pisce, omenja nekaj dobrih uspehov, ki jih je imel z vitaminskim zdravljenjem na svojem oddelku bolnišnice v Ljubljani. Knjiga je sesta\ I jena s jiužnjo na jezik in na način, da jo razumljiva tudi nezdravniku. Znatno bo pripomogla k poglobitvi znanja iu spoznavanja vitaminov. Z njo je izpolnjena občutna vrzel v našem medicinskem znanstveno-poljudnem slovstvu. Prav je, da jo je napisal baš doc. dr. Ivan Matko, zakaj on ni samo strokovnjak v teh vprašanjih, ampak pozna tudi iz svoje dolgoletne in bogate, bolniške skušnje resnično potrebo .našega naroda. Dr. Sonc Anion. Vestnik Prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru (št. 8—9) je v celoti posvečen 6pominu 20-letnice smrti dr. Janeza Evangelista Kreka, ki bo 7. oktobra t. 1. Za ta dan sklicuje Prosvetna zveza občni zbor, združen s proslavo Krekovega spomina. Na članke te številke opozarjamo naše podeželske domove, da iz njih lahko izbero gradivo za 6voje prireditve v Krekov spomin. Dante-politik O Danteju kot politiku je napisal razprave 190 str.) Bruno Opolka v Berlinu (Dante und die politische Machte seiner Zeit« (RM 3.60), kjer obravnava Dantejevo politično mišljenje in njegovo pojmovanje monarhije. Opalka opisuje .Danteja tudi kot politika za izrazitega katoličana, ki so mu tuje vse spiritualistične sekte neke protipapeške mistične cerkve, ter je tudi kot tak popolen ortodoksni katoličan. Seveda skuša pisatelj iskati že v Danteju tudi zarodek moderne italijanske politične smeri. 80 let petrolefshe industrije Od proizvajanja svetilnega olja do svetovne industrije uporabno za klej. Kakor vidimo, je morski volk med ribami to, kar je prašič med domačimi živalmi. Nevarno „igračfeanfe" Nihče ni še prilično ocenil števila morskih volkov v britskih vodah, a med majem in septembrom jih je več tisoč ob irski obali, v Firth of Clydu in na zahodni obali Škotske. Dozdeva se, da se tedaj parijo, zakaj kasneje odplavajo proti severu, mimo škotske in na Norveško, kjer se plodijo. Prav v tem času poskakuje samec orjaškega morskega volka, ki je tri metre daljši ko samica, prav visoko iznad morske gladine v »ljubezenskem igrajčkanjut in če bi slučajno z vrha telebnil na kak čoln, bi seveda vse pogreznil pod seboj. — Splošno se dozdeva, da morski volk v teh vodah ne napada človeka, nevarna pa postane ta zadeva takrat, če se kak čoln nehote obrsne obenj ali se ga 7. veslom zadene. Takrat začne morski volk divje udrihati z repom okoli sebe in pomandra vse, karkoli je v bližini. Resnično je morski volk prav zaradi svojega števila in zaradi škode, ki jo venomer povzroča, naš sovražnik, a sovražnik, ki nam more veliko koristiti. Lov na morske volkove Ljubljančan: »V naši bolnišnici so oni dan nekemu Dolenjcu operirali ledvice, jih očistili ter zopet djali nazaj na svoje mesto. Vse to pa samo zato, da bo mogel še nadalje piti.« Dolenjec: »Pri nas v Novem mestu so pa nekemu Ljubljančanu ušesa za pet centrimetrov bolj vzad prestavili, a to samo zato, da bo mogel svoja usta bolj na široko odpirati in z jezikom otepati.« Mussolini, gost ministrskega predsednika Goringa v Karinhallu, kjer opazuje majhnega leva. Stratosfera ? Čudovita snov Andr-k« nosilka Irfal. ladja »Eaglec. ki i« priplula v Tmlnvie japonsko-kitajskega vojnega ■ozorišia. Avto skačel Dne 18. septembra 1937 so bile v Wevbridgeu (Surrey) največje angleške avtomobiUke dirke, tako zvane 500 kilometrske dirke »Handicap«. Zmagovalca na teh dirkah 6ta bila: John Copp in O. Bertram, ki sta nastopila z orjaškim 23 literskim vozilom »Napier-Railton«. Na sliki je zmagovalec John Cobb na svoiem orjaškem avtu Ker je na obalah Velike Britanije vedno več morskih volkov, ki napadajo ribiške čolne in ogražajo ljudi, je eden najboljših poznavalcev morskih volkov, O Seccombe Ilett, organiziral lovsko ekspedirijo na te zverine na zahodni obali Škotske in opisuje v »Daily Mailu: vtise z lova na morske volkove takole: >Morski volkovi-orjaki, ki so dolgi po 13 m,< tako začenja omenjeni llett. ■ so letos zašli v brit-sko vodovje v večjem številu kot sicer. Ribičem so jako nevarni, saj jim trgajo ribiške mreže, po- Morski volk — prašič med ribami Ne glede na znanstvene in športne izsledke, more postati lov na morske volkove tudi panoga angleške industrije. Po večletnem raziskavanju sem dognal, da more morski volk človeštvu dosti koristiti. Predvsem ima 180 litrov olja; imamo pa belo olje morskega volka in temno. Oba sta dobra za mažo strojev, vendar je belo najboljše za fino mehaniko. Meso morskega volka sem že pokusil in se mi je zdelo izvrstno. Prav nič ne vem, zakaj ga ne konzervirajo v škatlah in razpošiljajo. Dalje bi mogli pridobivati od morskega volka ribjo moko za pičo kokoši. Usnje iz volkove kože je izborilo za torbice in nepremoč-ljiva oblačila. Celo p 1 a v u t e so dragocene. V kitajskih restavracijah kuhajo odlično juho iz plavut morskega volka Kar še ostane od plavut, pa je Morski volk ni previdna žival in če se mu s čolnom od zadaj približaš, prav lahko pelješ čoln mimo njega. Imel sem barko, ki je vsebovala 25 ton teže in je bila 12 m dolga; pretežka je bila, da bi jo bili mogli silni udarci z repom prevrniti. Vso pozornost je treba posvetiti tistemu trenutku, ko vržeš harpuno v morskega volka, da se mu zapiči v Iruplo. Morski volk tedaj srdito udriha z repom po barki, morje valovi in se peni, morski volk se potopi do 100 m globoko v morje. Pilot J. Emmer je bliiu Dunaja s svojim balonom, ki je bil napolnjen z vročim zrakom, dosegel višino 9500 m. To je svetovni rekord za balone z vročim zrakom. Človek mora bliskovito naglo odvijati vrv, največkrat pa ne moreš storili drugega, ko da se prepustiš morskemu volku, ki vlači barko sem in tja. Lani, meseca avgusta, sem bil tako 19 in pol ure v oblasti te zverine preden je obnemogla in sem spravil na barko 4 in pol tone težkega morskega volka. Kako je ta žival močna, je spoznati iz tega, če povem, da je mojo 25 tonsko barko vlačila od obrežja Arran do Irskega preliva in spet nazaj do Arrana, pa mimo otokov Cumbrae in slednjič v Rothesay, vsega skupaj 40 morskih milj poti. Neki ruski stratosferni balon se je ponesrečil. Stratosfera je višinska plast v morju zraka, ki obdaja zemljo. Prva plast (v bližini zemlje) je troposfera: ta sega, kakršna je že zemljepisna lega kakega kraja, od 10 do 17 km v višino, zmeraj torej više, kol je najvišja gora dotične pokrajine. Nad troposfero je stratosfera, ki se razprostira do 65 km nad zemljo in je toplotni plašč našega planeta. V stratosferi ni vetrov; temperatura je stanovitna in jako mrzla: od 50 do 90 stopinj pod ničlo. Najbolj znan polet v stratosfero je. polet profesorja Piccarda iz 1. 1932, ki je dosegel 16.000 metrov višine. Medtem so ga pa Rusi in Američani že zdavnaj prekosili; ameriški : Eksplorer«, na primer, je dosegel I. 1935 — višino 23.400 m. Medtem ko so bili raziskovalci, ki so bili nedavno v ru- Iskem balonu, le malo poškodovani, se je pa ruski stratosferni polet 1. 1934 kaj žalostno končal: vsi trije raziskovalci zračnih višav so bili mrtvi, ko je »Osoviahim U strmoglavil na zemljo. Leta 1857 so pridobili iz zemlje komaj 300 ton nafte, toliko, kolikor je gre v 20 vagonskih kotlov železnice. Dandanes pridobijo več nafte v eni uri, kakor so jo takrat na leto. Letos se je nateklo na vsem svetu 275 milijonov ton petroleja. Koliko je to, si lahko predstavljamo, če si mislimo, da bi ta petrolej spravili v posodo, ki bi bila visoka kot Triglav in bi bile njene stranice dolge po 325 ml Ta primer dovolj jasno pove, kakšna je razlika glede na množino petroleja 1. 1857 in 1. 19371 Prvi odjemalec: pelrolejske svetilke. motorje, za ladje, za cestni tlak, za kolomaž in maže strojev in motorjev pri vseh telfniških izdelkih. Najvažnejši izdelek je ostal bencin; 40 milijonov strojev je treba oskrbovati z njim. Najvažnejši del: tehnika. Izreden napredek tehnike v poslednjih desetletjih, zlasti p« gradnja strojev in motorjev visoke proizvodnje, je močno vplivalo na industrijo pre-delavanja nafte. Zdaj ni več zadosti, da proizvajajo le kako mažo ali gonilo. Zdaj je treba neskončno podrobnega dela, da je moči zadostiti raznim naročilom. V poedinih čistilnicah ali rafinerijah proizvajajo do 500 najrazličnejših snovi iz nafte. Ker je zdaj zlasti bencin dosti bolj izčiščen, so tudi avtomobili bolj trpežni in uporabni več let ko prej. Kako so najdiiia nafte razporejena po svetu. Sprehod po ognju. — Angleška vojska se vadi hoditi sredi ognja. Obleka je iz azbesta. Paraiinova preshušnja Parafinova preskušnja je bila v primeru umorjenega ameriškega generala Denhardta jako važnega pomena Dokazala naj bi, ali je osumljenec v poslednjih dneh streljal s samokresom ali ne. Če je streljal, tedaj se prikažejo iz smodnikovih plinov majhni drobci žveplene kisline izza njegovih nohtov; teh diobcev v prvih dneh ni mogoče na noben način odpraviti. Parafin pa jasno reagira na žveplo. Če torej namaže jo roke in nohte osumljenca s parafinom, je moči dognati, ali je streljal ali ne. Vsaj tako sodijo kriminalni uradniki. Prav narobe je to, da je v onih deželah največ nafte, kjer jo najmanj potrebujejo, in v onih najmanj, ki so vprav navezane nanjo. Mnogo pe-trolejskih vrelcev je v Venezueli, Kolumbiji, Peruju, Trinidadu, Mehiki, Iranu in Iraku — tu pa skoraj ni povpraševanja po petroleju Zato se je razvila mogočna in živahna svetovna kupčija s pe-trolejskimi izdelki. Samo lani je 12 držav, ki dobivajo največ petroleja na svetu, izvozilo 72 milijonov ton petroleja; od teh ga je Evropa dobila 32 milijonov ton. Ministrski predsednik Izmet Ineni je odstopil. Sodnik: »Povejte mi, ali ste imeli pri zadnjem vlomu pomagača?« Obtoženec: »Imel sem ga, pa sem ga odslovil, ker je bil pošten.« »Ana, kaj pa spet tako ropotate!« — »Kako naj pa toliko porcelana po tihem ubijem?« Morski volk, ki sta ga ujela dva domačina na Salamonovih otokih v Tihem oceanu. škodujejo čolne in jim strežejo po življenju. Nekateri ribiči, ki ne premorejo večjih čolnov, sploh nočejo na morje iz strahu pred morskimi volkovi. Znanstveniku pa vprav te številne tolpe morskih pošasti vzbujajo zanimanje za njih življenje, saj je še toliko stvari, ki niso raziskane. 19 in pol ure z morskim volkom Petrolejske svetilke so bile prvi odjemalec petrolejske industrije na svetu. Zato so spočetka gledali na to, da je bil petrolej industrijsko čim bolj uporaben za luč. Leta 1897 so pridobili 17.4 milijona ton petroleja. A potem, ko se je zdelo, da bo električna luč uničila življenje petrolejski svetilki, je grozila prva kriza petrolejski industriji. A čudno — prav ob istem času se je pojavil nov odjemalec, ki je imel lepo bodočnost pred seboj: to je bil avtomobil. Največji potrošnik: avtomobilski promet. Že 40 let je petrolejska industrija v službi avtomobilskega prometa. Tako je njena 80 letna preteklost razdeljena na dva dela različne uporabnosti. Mimo tega pa je v poslednjih 40 letih dobila petrolejska industrija še drugačne odjemalce. Petrolej, oz. bencin je potreben za Dieselove je volna, ki je narejena iz plavžne žlindre. Že več let jo uporabljajo za izolacijo pri stavbarstvu, ker je izvrstna snov zoper toploto, mraz in ropot. Žlindro, ki prihaja 1100 stopinj Celzija vroča iz plavža, izpihavajo pod silnim pritiskom proti parnemu curku. Pri tem nastanejo vlakna, ki jih nato s stroji predelavajo. Iz teh vlakenc ni moči izdelovati blaga, vendar je žlindrova volna v stavbarstvu jako uporabljiva, ker tvorijo njene kot las tanke, lahke nitke nešteto zračnih prostorov in s tem tudi udržujejo toploto in ropot, sploh glasove. Stene, ki je v njih žlindrova volna, so veliko bolj trpežne, stanovanja so bolj topla in ni tako slišati ropota s ceste. Spirat To neefelfo ne bo prvenstvenih tekem Naše lokalno prvenstveno tekmovanje je v polnem razmahu in ko se razvile borbe za točke z vso silovitostjo. Za to nedeljo pa je podzveza odredila majhen odmor v leh borbah in porabila termin v 6voj namen. V ligi ni nič drugače, le s to razliko, da bo tam trajal odmor kai dve nedelji; kajti naša državna reprezentanca igra to nedeljo v bratski Pragi, prihodnjo nedeljo pa važno kvalifikacijsko tekmo za udeležbo v svetovnem prvenstvu « Poljaki v Varšavi. Tako bomo {o nedeljo ostali res brez vsake prvenstvene borbe v nogometu. V okviru podzveziiiega dne pa bodo na spo- Lahhoatleti juniorji Concordije (Zagreb) v Ljubljani V nedeljo dne 3. oktobra bi morala ilirijaneka lalikoatletska sekcija nastopiti v Zagrebu na dvoboju s tamošnjim SK Marathonom. Kakor vsako leto tudi letos ni bilo mogoče tekmovanja izvesti, ker je včeraj SK Marathou iz Zagreba telegratiino obvestil Ilirijo, da mora tekmovanje odpasti, ker za nedeljo ni mogoče v Zagrebu dobiti športnega prostora. Ker je isti dan odpadlo tudi srečanje med reprezentancama dravske banovine in Julijske Krajine, je lahkoatletska sekcija SK Ilirije včeraj eprejela ponudbo IIFK Concordije za dvoboj med juniorskimi reprezentancami, ter tako izrabila prosti termin. Ilirijanska lahkoatletska sekcija je v zadnjih letih svoje juniorske vrsto strnila, tako da je s svojimi juniorji nastopila tudi že v državnih reprezentancah, bo s svojim nasprotnikom imela precej posla, ker ima Concordia najmočnejšo juniorsko ekipo v Zagrebu. Zaradi izenačenosti obeh moštev obeta biti tekmovanje jako zanimivo. Program tekmovanja, katerega bomo objavili v jutrišnji številki, bo trajal približno dve uri. Športni javnosti! Izjavljam, da sem dne 15. septembra 1937 izstopil po desetletnem športnem udej-6tvovanju iz članstva ASK Primorja zaradi nerazumevanja predpostavljenih do mene in zaradi nemocočih športnih razmer. To svojo izjavo sem primoran objaviti, ker se moje nesodclovanje na zadnjih dveh mitingih (So-kolsko letno telovadišče! Stadion SK Planine!) tolmači popolnoma drugače. Ljubljana, 30. septembra 1937. H. GabrSek. redu precej zanimive tekme. Sicer so nameravali v podzvezi že organizirati neko domače pokalno tekmovanje, ki naj bi zaposlilo klube in moštva izven prvenstvenega tekmovanja, ki je v nekaterih skupinah res prekratko. Toda govori se, da bodo postavili na dnevni red prihodnje skupščine .1NZ I udi uvedbo pokalnega tekmovanja, zato moramo šo nekoliko počakati, da se bo tnoglo to tekmovanje pri nas prilagoditi onemu, ki ga bo določila JNZ. Pač pa so je že za to nedeljo določil spored, ki naj bi bil nekak poskus za bodočo pokalno tekmovanje. O nedeljskem sporedu bomo še katero povedali v jutrišnji številki. Kolesarski klub »Dolenje«, Novo mesto, obvešča vsa bratska kolesarska društva, da so velike medklubake kolesarske dirke, ki bi se morale vršiti to nedeljo, preložene zaradi tehničnih zaprek nepreklicno na nedeljo 24. t. m., kar naj blagovoli občinstvo in vozači vzeti na znanje. Kolesarska podzveza: Medklubake kolesarske dirke kluba »Dolenje«, Novo mesto, so preložene nepreklicno na 24. t. m. Klubi se naprošajo, da o prednjem obvestijo svoje vozače. • Planine v jeseni. Prvi sneg je pobelil vrli Tri-KlaVa. Jesen razstilja svoje pestre barve vso tja do drevesne višinske moje. Prijeten hlad spremlja turista sedaj v planinah. Planinske koče v Triglavskem po-Korju sicer niso vefi oskrbovane, pa« pa Aljažev dom v Vratih, kjer se pore planinec dobro prespati ter rano zjutraj kreniti na vrb Triglava ali vsaj na Kredarico. Planiueera je Aljažev dom z dobro oskrbo na razpolago do 11. oktobra t. I. ter je prijotna jesenska izletoa tofika. Kranjsko goro so zapustili letovisCarji, planinoc lahko kreue v dve uri oddaljeno Erjavčevo ko{o na Vršiču, pod stenami Prisojuika iu Mojstrovke; postojanka bo stalno oskrbovana do 20. oktobra, nato zaprta do 1. deeembra in od tega dneva ila'je oskrbovana ob sobotah ln nedeljah za planince-smufarje. Spodnja koča na Golioi bo So odprta sodaj v nedeljo; planinci naj izrabijo to ugodno priliko ter se povzpnejo že v soboto do to koče, zjutraj pa na vrh, kjer je edinstven razgled na obSirno KoroSko s Številnimi jezeri. Na RogunjSč.ici je Ttoblokov doni oskrbovan ob sobotah in nedeljah. Prešernova koča na vrhu Blola bo zaprta 4 oktobra. Ob liohinjskem jezom stoji pod stenami 1'rSivca v bližini slapa Savice prijazni Ne štejte španskemu ljudstvu ničesar'bolj v zlo, kakor to, da je služilo kot orožje za izvršitev teh zločinov.. To sovraštvo do vere in do očetnih izročil, katerih podoba in dokaz je bilo toliko stvari, ki so za vselej uničene, »je prišlo iz Rusije, prinesli so ga vzhodnjaki pokvarjenega duha«. V razbremenitev tolikih žrtev, zaslepljenih po »satanovih naukih«, povejmo, da so se naši komunisti ob smrti, ko jih je pritisnil zakon, spravili z Rogom svojih očetov v ogromni večini. Na Mallorki jih je umrlo nespokorjenih samo kaka dva odstotka; v južnih pokrajinah ne več kakor dvajset odstotkov, v severnih pa morda deset odstotkov. To je dokaz, da je bilo naše ljudstvo žrtev prevare. 7. Narodno gibanje: njegove značilnosti Orišimo zdaj značaj tako imenovanega »narodnega« gibanja. Mislimo, da je to ime pravilno. Prvič zaradi njegovega duha; 6aj je bil špatik6i ■narod v ogromni večini ločen od vlade, ki ni znala zastopati njegovih globokih potreb in teženj; gibanje je bilo sprejeto kot upanje vsega naroda. V neosvobojenih pokraiinah ljudstvo samo čaka, da bo 6trlo oklep komunističnih sil, ki ga 6ti6kajo. To gibanje je pa narodno tudi po svojem namenu, ker 6trenii za tem. da reši in za bodočnost ohrani bistvene vrednote naroda, organiziranega v državi, ki naj uine, vredno nadaljevati njegovo zgodovino. S tem izražamo le 6tvarno resnico in 6plošno željo španskih državljanov, ne nakazujemo pa sred-stev za njeno uresničenje. Gibanje je okrepilo domovinski čut proti tu-jinstvu sil. katere so mu nasprotne. Domovina vsebuje pojem očetovstva; to je moralno okolje, podobno razširjeni družini, v kateri državljan dosega svoj popolni razvoj. Narodno gibanje je usmerilo tok ljubezni ki se je osredotočila okrog španskega imena in španske zgodovinske vsebine, z odporom proti tujini prvinam, ki eo nam prinesle polom. In kakor doseže domovinska ljubezen najvišje vrhove krščanske ljubezni, ko ji je dala nad naravno vrednost ljubezen do Jezusa Kristusa, našega Boga in Gospoda, tako smo videli, kako se je razplamenila resnična ljubezen, ki je dobila svoj najvišji izraz v krvi tisočev Špancev, kateri so jo prelivali z vzklikom: »Živela Španija!*, »Živel Kristus Kralj!«. V osrčju narodnega gibanja je dozorel čudovit pojav mučeništva — resničnega mučeništva, kakor je" dej a! papež — tisočev Špancev, duhovnikov, redovnikov in neduhovuikov. In to pričevanje krvi bo pod kaznijo neizrekljive politične odgovornosti moralo določati delovanje tistih, ki naj p« odložitvi orožja zgrade v 6pokojno6ti miru novo državo. Gibanje je zajamcilo mir po ozemlju, ki je v njegovi oblasti. Primerjamo položaj v pokrajinah, kjer je zmagovalon arodno gibanje, s tistimi, nad katerimi še gospodarijo komunisti. O teh lahko rečemo z besedo Modreca: »Ubi non est guberna-tor, dissipabitur populus« (kjer ni voditelja, se bo narod razpršil); brez duhovnikov, brez svetišč, brez službe božje, brez pravice, brez oblasti - so ti kraji plen strahotnega brezvlndja, lakote m bede. Nasprotno pa sredi naporov in strašne tegobe vojne žive druge pokrajine v spokojnosti notranjega reda. v varstvu resnične oblasti, ki je začetek pravičnosti, miru in napredka, kar zagotavlja blaginjo družabnega življenja. Mediem ko žive v marksistični Španiji brez Boga. opravljajo v nedotaknjenih in znova osvojenih pokrajinah popolno službo božjo, poganjajo ter cveto nove oblike krščanskega življenja. Ta položaj dovoljuje upanje, da pride tudi za bodočnost vlada pravičnosti in miru. Nočemo se drzniti da bi kaj napovedovali. Naše rane so nad vse resne Razrahljanost družabnih vezi; navade »Meni se nc zdi nič kaj varno, takole hoditi z loncem žvenkljajočih cckinov po svetu,« se je zdajci spomnil Peter. »Če nas sreča kakšen orožnik, nam bo cekine takoj vzel, nas tri pa vtaknil v luknio, ker bo mislil, da smo iih ukradli.« »Veste kaj?« je predlagal Nande. »Vsak eno pest cekinov vtaknimo v žep, druge pa zakopljimo na kakšnem skrivnem kraju.« »Pametno!« je pritrdil Peter in Jožek je takisto pokimal. pokvarjene politike; nepoznanje državljanskih dolžnosti; redkokje izoblikovana popolna katoliška zavest; duhovni razkol v reševauju naših velikih narodnih vprašanj; s krutimi umori izvršena odstranitev ti60Č in tisoč izbranih ljudi ki so bili po svojem položaju in izobrazbi poklicani k delu za narodno obnovitev; medsebojno sovraštvo in beda, posledica državljanske vojne; tuji nauki o. državi, ki 6i prizadevajo, da iz nje izkoreninijo krščansko misel in krščanski vpliv: vse to bodo ogromne težave pri ustvarjanju nove Španije, vcepljene v deblo naše stare zgodovine in jx>življene z njenim sokom. Toda ko se neizmerna žrtev dovrši, imamo upanje, da bomo spet našli pravega duha. Bližamo 6e temu polagoma z zakonodajo, kjer prevladuje krščanski čut v prosveti. v nravnosti, v družabni pravičnost ter v spoštovanju in češčenju, ki gre Bogu. Najprej naj v Španiji Bogu dobro služimo, to je bistven pogoj, da bomo v resnici dobro služili narodu. in Cojzova koča. Dom v Kamniški Bistrici je vodno prijetna iz let »a točka, posebno v jeseni. Poni na Kr vaveu. ta večuo lepa razgledna postojanka, pa je v vseh letnih časih enako mikave.n. • v četrtek, dne 7. oktobra t. 1., prične Slovensko planinsko društvo s svojimi predavanji. Prvi bo predaval predsednik TK Sljemena iz Zagreba g. Jakgič Dušau. ki je znan alpinist tudi med našimi planinci. Predaval bo o svojih vzponih v Transilvanskih Alpah, katere je poselil pred par leti. Pogorje ima mnogo težkih vzponov iu naliknje Kamniškim planinam. Predavatelj bo v sliki in v diapozitivih pokazal to. nam neznano gorovjo Planinci, rezervirajte si navedeni večer za predavanje Sl'l), ki prične kot običajno ob 20. S.T.K. Mostu. Drevi važen sobtanek. S.K. Ilirija, lahkoatletslca sekcija Redni mesečni sestanek sekcije je danes. 1. oktobra, ob 18 v klubovein lokalu, Šelenburgovn ulica 1. IT. Nn sestanku ho predaval g. Banko o vtisih z zadnje Balkaniade ter bodo razdeljene priznanice zadnjega mitinga Atlete, dolo-čono za dvoboj Maraton : Ilirija dne 3 oktobra v Za grehu, obveščamo, da je Maraton prireditev odgodil. Z.S.K. Hrrmes. Seja centralnega odbora je danes ob pel 31 v prostorih IMNZB, palača »Grafika-. Programi Radio Ljubljana t Petek. 1. okt.: 11 šolska ura: Sprehod po časnikarski razstavi (g L. Mrzel) — 12 Po naših logih in gajih (ploščel — 12.4S Vreme, poročila — ]:) Oas, spored, obvestila — 13.15 Orkestralni koncert (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Diiet: klavir in harmonij fgdč. (^jezda Melita in g. Kaškarov Dimitrij) — 18.tO Drarusfti prireditve v prihodnjem letu (g prof. Kr. Koblarl — 10 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.110 Na o. ura — 19.50 Zanimivosti — 31.15 Prenos iz Zagreba: Tinf "kimcert hrvatskih skladateljev, izvaja zagrebška filharmonija — ti C'as, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Dragi programi i Petek, 1. oktobra. Belpracl-Zagrrb: 20.00 Hezervi-rarjo za pronos — Dunaj: 13.25 Barska glasba; 20.40 Igra, 22.20 Nova avstrijska glasba — i£i.no Orkestralni koncert — Budapeita: 1S..10 Opora: ±!.:io Ciganska glasba; 23.05 Filmska glasba — Trst-itilan: 17.15 Planino; 21.00 Orkestralni koncert; 22.10 Violina — llilit-IJari: 21.00 Opereta - Praga: 10.15 Arije; 20.00 Balotne sliko; 20.20 Igra; 21.05 Orkestralni koncert — i aršuva: 20.00 Opereta. 21.15 Salouski orkester; 32,00 Komorna glasba — Borit«; 21.15 We.bcr-Brahm Kvalitetne novosti moške suknje in obleke v največji in najlepši izbiri, ter najsolidnejši ceni! širite »Slovenca«! Lotion Silvikrin ne polepšava samo las, temveč tudi hrani in krepi tkivo za rist las in lasne korenine. Uporabljajte ga za vsakodnevno nego las, ker ohrani zdravo lasišče, prepreči izpadanje las, pospešuje rasi las iu odpravlja prhut. Lotion Silvikrin je edina voda za lase, ki vsebuje koncentrirano naravno hrano za lase Neo-Silvikrin, Steklenica Din 27-— Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Silvikrin naravna hrana za lase poživlja rast las Y-4C B-fl GRAJSKI KINO Telefon 2319 MARIBOR loleton 2219 Od potka, 1., do vključno srede, 6. oktobru 1937. velik, nesmrten roman LUDVIKA GANGHOFERJA v prekrasnem velefilmu Samostanski lovcc Prekrasni naravni posnetki, bajna zelena narava, zanimivo, napeto in zabavno dejanje. Prekrasen film, ki si ga naj vsak ogleda! Predstave: dnevno ob 16., '/J9. in y,21. uri. Ob nedeljah: ob »/,15., »/„17-, V219-in V;21-""- Ta roman je izšel kot podlistek v našem listu. ZASTOPSTVO ELITNIH ZNAMK RADIO APARATOV »INGELEN« »SACHMoraš se boriti proti njej, Rožamarija! O Roža, v katera nebesa se pa hočeš skriti, ko bom jaz tu doli za teboj vzdihoval. Pridi! Sonce sije. Poglejva, kaj je s tvojimi zvončki! Tudi zlata cesarska krona je /e s svojim čvrstim, zelenim steblom razrvala zemljo.« — Rožamarija je šla kmalu počivat in je tudi brž zaspala. liarro si je pripravil svoje ljudi. Hoče jih imeti pri roki. če bi se kaj pripetilo, da bi mu ne bilo treba vznemirjati Rože s tujimi obrazi. Slehernik v hiši ve. kaj mu je storiti, ko se oglasi zvonec, liarro se je hotel nocoj prepričati, kako deluje njegov dobro zamišljen aparat. Zadovoljno se smehlja. .Seveda nocoj še ne bo nič, ker smo tako dobro pripravljeni!« Lahno in tiho 6topi liarro v svojo s|->a!nico. Iz svetilke na njegovi ponočni mizici izžareva le motna svetloba, da komaj opazi lef>o glavo na blazinici in na pol odprto roko. ki se izteza pr?" njegovemu ležišču. Navadila se je namreč Roža marija. držati ga za roko ter |x>ložiti ob njo svoje lice. Šele v tej legi je mirno in trdno zaspala. — Danes je bila bleda in se smehljala. Resna in svečana |e videti. Skozi nežno veko proevita zenica nalik orošenemu dragulju. Hladna 6apica zaveje Harru preko čela in hipoma začuti, da se njegovi lasje drže senc. Nekaj, kar se ne da zaustaviti, se bliža. Treba bo jx>guma!. . Rožamarija bo morala trjjeti, Harro jo bo moral jačiti s svojo navzočnostjo Vsaka sekunda, ki jo kaže onale urca, ju nepreklicno približuje usodnemu dogodku. Harro sede previdno na svojo posleljo ter zbira ves svoj pogum. Iznetiada plane Rožamarija vsa preplašena kvišku ter zavpije s čistim, jasnim glasom: »Ne, to ne more biti!« »Ali sanjaš. Rožamarija?« Zdajci odpre svoje zatemnele oči ter reče: »Da, sanjala 6em. Kako sem srečna, da si me zbudil! Sanjala sem o lepem, tujem mladeniču, ki je šel skozi sobo. Ko ja ta bil odšel, se me je nekaj šiloma lotilo. Bila je grozna, 6tara ženska, z mačjim bleskom v očeh in ti si rekel: ,Jaz nisem nikdar prav zaupal dobri materi naravi'. Oh. kako sem utrujena! Podaj mi roko. da mirneje zaspim!« Harto leže v posteljo in Rožamarija položi svoje lice ob njegovo roko. na kateri se sveti stari prstan z izrekom: .Božja volja ne vpraša po vzroku' Ko* zve6t čuvaj Harro le prav rahlo za-dremlje Ze so ga začele objemati težke sanje, kar mu je, kol bi ga kdo potegnil za roko in jo potem divje zagnal od sebe. Plane kvišku! Rožamarija strmi vanj z grozo v očeh in zavpije: »Žena!...« »Zena iz sna.« jo pomiri Harro. »Je že ni več. Mar naj vstanem? .. O. Rožamarija!« Le nekaj hipov in oblečen je! Zvonec se oglasi in čez nekaj trenutkov se že zaslišijo udarci kopit, ki se naglo izgubljajo v noč. Harrov pristroj imenitno deluje. V četrt ure je že prispela visoka, vitka Ber-linčanka, ki je doslej čakala v župnišču. Oblečena je v belo obleko in nosi bel predpasnik. Kar se javi telefon ... »Ljubi Harro, konja sta že pripravljena, čakam le še na dvornega svetnika. V eni uri sva pri tebi« »Cemu pa ti, oče?« zastoka Harro, toda že je odložil knez slušalo. Harro je dovršil svojo nalogo. Pri njegovi Roži je žena iz Berlina, ki ga je pregnala. Da bi imel zdaj priliko j->oseči kje vmes! In že se prikaže žena v belem oblačilu ter mu zagotavlja. da je vse v najlepšem redu in da 6e mu ni treba vznemirjati. Harro sme vstopiti in zreti v Rožamarijine odtujene oči. »Zena iz sna!« zastoka Rožamarija in v njenih sivih očeh se pojavlja groza. »Dragi Harro. povej tni vendar... tako bi to ne smelo biti. Nemogoče! Jaz sem prav gotovo bolna.« Zena iz Berlina jo jx)mirja. »Vse je v najlepšem redu. le morda nekam prenaglo se vse vrši.« »Harro, ali govori resnico?« Harrove ustnice so se posušile. »Da, Rožamarija, malce moraš potrpeti, le malo ča6a še,« tako laže Harro in razmišlja: »Da bi le dvorni svetnik bil tu! Moral bi tu prenočevati! Harro zre na uro in prislužkuje v noč. To je vendar bedastoča, saj 6o se šele odpeljali iz Braunecka!« Obraz Rožatnarije se je znova umiril in se cclo smehlja: »Je že minilo, Harro!« »Premor, presvetla!« Rožamarija se plaho ozre po beli postavi. Zdi se ji. kot bi ta žena imela njene muke v oblasti. Ali, bil je res le kratek premor in znova jo muči žena iz sna! Rožamarija jo jasno vidi, če le za hip zapre oči. Harro stiska zobe in v pol uri je že vsaka nit na njem jiremočena. Voz iz Braunecka se je moral ponesrečiti, ker ga ni na izpregled toliko časa. Tej Berlinčanki ne zaupa več. Saj se ne gane Morda 6o se ustavile vse ure? »Mart, teci tja na pobočje in poglej, če se še ne svetijo luči kočije!« Mart zre v izpremenjeni obraz svojega gospoda ter udari 6kupaj s svojimi velikimi koščenimi rokami. Njegova spodnja čeljust zadrhti. Nato se vrže v tek. kot bi šlo za njegovo lastno življenje. Preko ledine buči marčni veter, tuli in puha navzgor iz jsobočja. kjer imajo čaplje svoja nezda. Mart zre nepremično v noč, da 6e mu že lešči pred očmi. »Bog Oče v nebesih,« zatarna. »Moj Bog. predobro 6e jima je godilo. Živela sta kot angelčka v nebesih. Da bi se vendar ne pripetila kakšna večja nesreča ... Tega nikar! — kot dva golobčka v gnezdu in vse sta imela, kar more nuditi svet! Da bi le gospa ne umrla! Ce že majhna nezgoda Oče v nebesih, 6amo tega ne!« Slednjič 6e vendarle zabliska v daljavi na gorskem grebenu. En trenutek še ostane, da se prepriča, če svetite zares dve luči in že steče nazaj. Njegov gosf>od stoji gologlav na dvorišču, telovnik mu je odpet. Kar odiekne v nočni tišini preko dvorišča bolesten krik. In Harrova železna roka se oprime Martove, dokler se ta odmev ne potopi v studencu. Ze se sliši drdranje koles v temni noči. Zdaj so tu! Harro odpre sunkoma vozna vratca. »Gospod dvorni svetnik!« »Je že tako nujno, gospod grof?« Moj Bog. je ta človek f>oča6en! Preden se spravi z voza! »Presvetli, mislim, da bo najbolje, ako greste v atelje,« reče mirno dvorni svetnik knezu. Harro stoji v zlatem blesku sprejemnice. Kako mu je zoprn danes ves ta bleščeči 6ijaj! Tudi vse te barve naj bi zadržavale dih in se izpremenile v rjave! Koliko časa potrebuje ta doktor! Harro drži uro v rokah, njegove minute 6e raztezajo v urel Kar se prikaže gospod dvorni svetnik. Vse v najlepšem redu. Ta Berlinčanka je odlična babica. Nekaj ur še bo gotovo trajalo. Mar ni vsega tega jiovedala že j->red časom Berlinčanka sama? Za Juqoslovansko tiskarno v Liuhliani: Karu! M Izdaiateli: Ivan Rskovec Urednik: Viktor Cenžif