Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tlel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 8/II - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. Ur 25.— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdiziome in abb. postale I. gr. ŠT. 63 TRST, ČETRTEK 4. AVGUSTA 1955, GORICA LET. IV NACIONALISTI PRITISKAJO NA RIM Nova Segnijeva vlada in Slovenci Za vlado Slovencev ni - Protikrščanske zahteve katoliškega dnevnika Ko je po Scelbitnem padcu stopil na čelo rimske vlade Antonio Segni, ga je tukajšnja slovenska javnost sprejela z vidnimi znaki simpatije. Novi mož je užival sloves treznega in napredneiga politika ter si je s svojimi a-grarnimi zakoni pridobil ugled tudi onkraj meja Italije. Slovenci so upali, da bo redkobesedni in značajni Segni mislil tudi na naše ljudstvo, zavedajoč se, kolike važnosti je za mdr nai Jadranu, da sosedna naroda naših krajev živita drug poleg drugega v slogi in enakopravnosti. Toda priznati moramo, da smo scSegnijem doživeli prvo — razočaranje. Vestno in skrbno smo brali njegove govore in izjave ter nestrpno pričakovali, ikaj poreče o slovenski narodni skuipini. Vendar Segni je govoril o vsem. mogočem : razpravljal je tudii o gospodarskem položaju Trsta in njegovega pristanišča, obljubil je, da bo dal sikrbno preučiti raizmere med nemško manjšino na južnem Tirolskem ter skušal ugoditi njenim upravičenim pritožbam, Slovencev pa ni nikjer o-menil niti z eno samo besedo. Naši ljudje so imeli vtis, kakor da so za Segnija in rimsko vlado potrebe in zahteve našega ljudstva tako brezpomembne in nevedne, da o njih ni niti potrebno zgubljali besedi. Zdi se, kakor da za odgovorne voditelje države SLOVENCI SPLOH NE OBSTAJAJO Tako obnašanje nove vlade je užalilo slovensko prebivalstvo. To tem bolj, ker je Mario Scelba ravnal s Slovenci nekoliko drugače: 4. novembra lanskega leta je na glavnem trgu v Trstu slovesno oblubil, da bo Kinu vestno uresničil vsa določila posebnega statuta. Te obljube sicer še do danes niso izpolnje-ne, toda vlada je tedaj vsaj javno priznavala vse obveznosti, ki jih je v londonskem sporazumu sprejela do našega naroda. S tem ne trdimo, da se Segni ne zanima za naše kraje, saj smo rekli, da se je havil s težko gospodarsko krizo Trsta in o njej je celo podrobno razpravljal s posebnim medstrankarskim odposlanstvom s Tržaškega. Obljubil je svogo pomoč ter zagotovil, da bo v kratkem sklicano mednarodno zborovanje, ki naj uredi uspesnejse trgovanje naše luke z deželami njenega zaledja. Vse te stvari seveda tudi Slovence močno zanimajo. Gospodarska usoda Trsta zadeva v živo tudi slovenske delovne množice in njih družine. Za nas n. pr. ni bilo postranskega pomena, da so nekateri politiki iz republike hoteli položiti roko na tako zva.ni »krožni sklad«, sestoječ iz 32 milijard, ki so ga bili Američani darovali Trstu za pospeševanje njegove industrije in oibrti. Ta denar je lastnina Tržačanov in vnebovpijoča krivica bi bila, da jim ga kdo vzame. Veseli smo zato, da se je ta nakana v poslednjem trenutku izjalovila. NABODI NE ŽIVE SAMO OD KRUHA Čisto na splošno- lahko rečemo, da je vsako vprašanje, ki se tiče gospodarske bodočnosti Trsta, ravno tako srena zadeva Italijanov kakor Slovencev. Ali menda kdo- misli, da nas Slovence veseli, kadar beremo, kako gospodarstvo Italije napreduje, medtem ko se Trst pogreza v vse večje težave? Laška industrija je že 1. 1949 dosegla predvojno stopnjo in 1. 1954 jo je presegla za 70 odstotkov. Na nekaterih področjih se je njena1 proizvodnja več ko podvojila. V elektrotehniki je Italija poskočila iz stanja 1. 1938 za nič manj ko 231 odstotkov, v kemični industriji pa do 1. 1954 kar za 255 odstotkov. Napredek je zares ogromen. Kako naj bi sicer Italija preživljala svoje namnoženo prebivalstvo? Primerjajmo te številke z gospodarskimi razmerami v Trstu! Prav nič nam ni potrebno, da bi govorili o prazni tržaški luki, o nazadovanju naše trgovine in obrti in naši brezposelnosti. Zadostuje, da se spomnimo nn ladje, ki vozijo brez prestanka naše ljudi v — Avstralijo. Trst je doslej vedno iskal in privlačeval delovne sile nele iz okolice, temveč tudi iz daljnega zaledja. Prvič v svoji zgodovini jo sedaj primoran pošiljati sro/e lastne otroke s trebuhom za kruhom po svetu. S tem je vse povedano. Če bo torej Segni pomagal Trstu, da se izkoplje iz obupnega položaja, bo naredil res dobro in zaslužno delo ter pri tem koristil tudi Slovencem. Toda zavedati se mora, da bi tudi z najveojimi gospodarskimi uspehi nikakor še ne rešil vseh vprašanj, ki mučijo tukajšnje Slovence. Vodilni katoliški milanski dnevnik »L’I-lalia del Lunedi« je pred dobrim tednom, govoreč o Italijanih v coni B, pravilno poudaril, da narodi ne žive samo od gospodarskih dobrin. Poleg kruha zahtevajo tudi pravico in svobodo, da bi lahko živeli zares človeka dostojno življenje. Tržaški škoif Santin — pravi list — je nedavno tega bil v Rimu in spomnil Segnija na to važno resnico. Upajmo, da je cerkveni dostojanstvenik, ki se »že več ko 10 let neutrudno« bori za svoje rojake v Istri, načelnika vlade prepričal, da so predvsem »narodna in moralna vprašanja«, ki globoko vznemirjajo vest ljudi ter povzročajo čedalje večjo- napetost v naših krajih. Slovenci sinejo tudi cjovoriti Mi se s temi izvajanji popolnoma strinjamo, menimo pa le, da' veljajo v enaki meri za Italijane v coni B kakor za Slovence v coni A, na Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Italijani iz cone B in njihovi branitelji imajo neoporečno pravico, da pridejo na dan z vsemi pritožbami, ki jih imajo zoper jugoslovansko upravo. Toda kdo more prepovedati tukajšnjim Slovencem, da tudi oni govore o krivicah, ki se jim gode na tem o-zeml ju ? Neovržna resnica je, da je posebni statut ostali na Tržaškem do danes kos papirja. Slovenščina je slej ko prej izrinjena iz vseh državnih. deželnih in mestnih uradov, o obljubljenih dvojezičnih napisih in objavah ni nikjer ne duha ne sluha. Do danes ni bil še noben Slovenec nastavljen niti na sodniji niti v katerem koli drugem uradu. Generalnemu komisarju se ni zdelo niti potrebno, da londonski sporazum objavi v uradnem listu. Medtem se pa načrtno' nadaljuje razlašče* vanje in naseljevanje slovenske zemlje. Rimska vlada troši milijarde davčnega denarja, da bi vsepovsod med Slovenci zgradila naselbine tujerodcev ter nas polagoma iztisnila z grude naših pradedov. Kdo nam sme zameriti, da se temu upiramo ? Najmanj bi nam smeli begunci in njih katoliški zaščitniki. Saj bi oni sicer zgubili vsako moralno pravico se pritoževati na razmere v svoji lastni domačiji. In kateri pošten človek se sime čuditi, da smo nezadovoljni s stanjem v Kanalski dolini in Beneški Sloveniji! Ali je prav, da nimajo ondotni Slovenci niti ene same šole v materinem jeziku? V več ko dveh tretjinah heneško-slovonških duhovnij so nameščeni dušni pastirji, ki ne razumejo jezika ljudstva ter so v cerkvah odpravili slovenske pridige in molitve. Ali je to pošteno? Noben katoličan ne moTe odobravati, da se Kristusova Cerkev ponižuje v sredstvo potujčevanja in narodnega zatiranja vernikov. VPRAŠANJE MANJŠIN OGROŽA MIR NA JADRANU Če bi predsednik Segmi poznal položaj Slovencev, bi kot poštenjak priznal, da imajo tudi oni dovolj vzrokov za opravičene pritožbe. Prav gotovo bi odklonil stališče, ki ga zavzema milanski katoliški dnevnik L’Italia: ta označuje vse naše pritožbe kratkomalo za Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA SVETOVNOZGODOVINSKE! IZUM Eisenhower je naznanil svetu, da bo A-merika najdalje v dveb letih spustila v vse-mirje majhno umetno zvezdo ali satelit, ki bo drvela z brzino 42 milijonov metrov na uro okoli zemlje ter jo obšla v eni uri in pol. Najtežja naloga učenjakov je v tem, kako pognati predmet v take višave, da ne pade več na zemljo. Privlačna moč zemlje postaja namreč čedalje manjša, čim bolj se od nje oddaljujemo in na določeni razdalji preneha, tak O' da obvisi vsak predmet v zraku ter se začne vrteti z zemljo po vse-mirju. Tako naj bi se zgodilo tudi z umetnim satelitom. Ta naj bi bil v začetku navadna krogla, pozneje pa lahko nekaka ladja, na kateri bi bile nameščene razne znanstvene naprave in tudi posebni fotografski aparati, ki bi med letom natančno slikali poedine dežele zemlje. Nekateri trde, da je Eisenhower zato že danes predlagal Sovjetski zvezi, naj pride s svojimi letali v Ameriko in naslika vse vojaške naprave. Poizneje se že tako ne bo dalo nič skriti! Na prvem satelitu ne bo ljudi, ker se učenjaki boje, da bi med letom umrli. Najprej bodo nanje spravili živali, da vidijo, kako vpliva blazni let na njih zdravje. Pozneje se bodo šele podali ljudje na potovanje v vse-mirje ter skušali priti na mesec in zvezdo Mars. To je vsekakor največji izum v zgodovini človeštva. Koristil bi znanstvu in obenem miru v svetu. S satelita bi namreč lahko spuščali tudi vodikove bombe ter s tem iztrebili človeštvo. Ker tega nobena država ne želi, so velesile primorane se vojni odpovedati. Sovjetska zveza je pripravljena sodelovati z Ameriko pri miroljubnem izkoriščanju no-vega izuma. POMOČ TUJINI Ameriški parlament je pretekli teden odobril Eisenliovverju 2 milijardi 703 milijone dolarjev, ki jih lahko uporabi v tem letu za pomoč potrebnim tujim deželam. Dali so mu 500 milijonov manj, kot je zahteval, a vsota je navzlic temu ogromna. Eisenhower je obenem obljubil, da bo Amerika podprla vse države, ki žele uporabljati atomsko silo v miroljubne namene. MEDSEBOJNI OBISKI Odkar so se zapadnjaki in komunisti na sestanku v Ženevi spoprijateljili, drug drugega vabijo na obiske. Tako naj bi Hruščev, Bulganin in Žukov potovali na Angleško, v Francijo in Ameriko, Sovjetsko zvezo pa naj bi obiskali Francoza Faure in Pinay in ame-rikanski podpredsednik republike Nixon. Pozneje bi prišel v Moskvo tudi Eisenhower. Taki obiski so koristni, kajti ob osebnih stikih postanejo državniki prijazni, bolj mehki in popustljivi ter se laže pobotajo. KONEC STAVKE Varilci v tržaških ladjedelnicah Sv. Marka so po 73 dni trajajoči stavki šli v torek spet na delo. Ravnateljstvo se je obvezalo, da se bo v bodoče o vsaki spremembi delovnih pogojev predhodno pogajalo z delavskimi organizacijami. Podjetje je izročilo generalnemu komisarju Palamari 16 milijonov, da jih razdeli med delavce, ki so bili med stavko odpuščeni. Razume se, da se sedaj tudi ti vrnejo na delo. Vse prebiva!styo pozdravlja z veseljem u-spešen zaključek dolge stavke. NAŠI BRATJE V AVSTRIJI Z mirovno pogodbo, ki je 27. julija stopila v veljavo, so Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem dobili nekatere važ-ne pravice. Tako sta bili na sodnijah in u-radih, kjer živita manjšini, proglašeni slovenščina in hrvaščina za uradna jezika, enakopravna nemščini. To določilo je postalo del avstrijske ustave in so ga takoj uresničili. Našim bratom so bile pa zajamčene še druge svoboščine, tako srednje in osnovne šole z lastno nadzorno oblastjo, primerno število sodnikov in uradnikov ter slovenski in hrvaški krajevni napisi. O teh stvareh bo avstrijska vlada izdala posebne zakone.- Takoj je stopila v veljavo samo določba o slovenskem in hrvaškem uradnem jeziku. Mi pa čakamo že devet mesecev, da bi Isto veljalo tudi na Tržaškem. Laški nacionalisti se boje slovenščine kot vrag križa. Zdi se jim, kakor da bi slovenski uradni jezik Italijo ponižal. / AMERIKA IN RDEČA KITAJSKA Ena izmed posledic zborovanja »velike četvorice« v Ženevi je. da so se sedaj začeli pogajati tudi zastopniki Amerike in komunistične Kine, kar bi bilo pred nekaj meseci še nemogoče. Da dokažejo' dobro voljo, so Kitajci tik pred sestankom izpustili na svobodo 11 ameriških letalcev, obsojenih zaradi vohunstva na večletno ječo. To dejanje je močno razveselilo vso ameriško javnost in ustvarilo dobro ozračje za pogajanja. Nasprotniki bodo skušali rešiti predvsem vprašanje Formoze in nacionalistične vlade Čang Kaj Seka. Ta je bil v velikih skrbeh, da ga Amerikanci puste na cedilu ter se sporazumejo na njegov račun s komunisti. Toda glej, komunisti so naenkrat izjavili, da so pripravljeni se tudi s Šokom pogajati in mirno pobotati. Ženevski sestanek »velike četvorice« rodi vsemu svetu vidne uspehe. SPORAZUM JE NEMOGOČ Segni je imel te dni razgovore z ameriškimi časnikarji, v katerem je omenil tudi južni Tirol. V vsem se je mogoče sporazumeti — je dejal — samo v enem ne: »Italijanska vlada ne more pristati na to, da bi se Italijanom omejevala pravica, da se selijo in i-ščejo dela kjerkoli žele v Italiji, torej tudi na južnem Tirolskem.« Predsednik vlade je položil prst na krvavečo rano: nemška manjšina že leta protestira-, da rimske vlade, začenši z Mussolinijevo, umetno naseljujejo južni Tirol in trošijo milijarde, da bi stisnile domačine, kjer je le mogoče, v manjšino. Če Rim tu ne more popustiti, je vsak sporazum z Nemci izključen. Bodoči spori z Avstrijo in Nemčijo so neizbežni! Pri tem trdi Segni, da je »malo manjšin na svetu«, katerimi se godi tako dobro kot južnim Tirolcem. PREDRZNI GOSTJE Te dni je neki naš tržaški duhovnik stopil v avtobus, ki vozi v Padriče ter prosil za listek v slovenščini. Da bi tega nikoli ne bil storil! Navzoči istrski begunci so začeli nanj kričati in ga zmerjati in malo ]e manjkalo, da ga ne pretepejo. Ustavili so avtobus in vmes je posegla policija. Toda namesto da bi poklicala na odgovor drzne razsajače, je odpeljala duhovnika in ga podvrgla zasliševanju. Zagovarjati se je moral napaden ec, kakor je bil običaj pod fašizmom. Obnašanje beguncev, ki soi pri nas le gostje. je vzbudilo pravo ogorčenje med domačini. ODPOTOVALI SO V MOSKVO V ponedeljek je skupina 17 jugoslovanskih parlamentarcev odletela iz Beogradn v Sovjetsko- zvezo, kjer bodo gostje Vrhovnega Sovjeta. Nad Karpati je zrakoplov zašel v tako nevijito, da se je moral vrniti in pristati v Budimpešti. Obisk bo utrdil dobro razmerje med obema državama ter pomagal izgladiti njune še nerešene spore. SPET BO KANDIDIRAL Iz Amerike je prišel glas, da se bo1 Eisen-liower 1. 1956 dal irnova voliti za predsednika republike. Če se mu medtem posreči zagotoviti Ameriki in človeštvu trajen mir ter izvesti postopno razoroževanje, bo najbrž drugič izbran za poglavarja države. MANJŠINSKIH ZASTOPNIKOV NE POTREBUJEJO V časnikih smo brali, kako je Segni 27. iulija sprejel parlamentarce iz pokrajine Trenitimo-južni Tirol ter z njimi pretresel tamkajšnje razmere. Sedaj je pa prišlo na dan, da nemški predstavniki sploh niso bili vabljeni. O zahtevali manjšine se je Segni posvetoval le -z — Italijani. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri nas. V medstrankarskem odposlanstvu, ki se je šlo iz Trsta razgovarjat v Rim o položaju našega ozemlja, ni bilo nobenega Slovenca. Čemu tudi? -Saj Slovenci niso važni. 0 n-jih potrebah lahko govore ravno tako- dobro Bartoli in tovariši. VODOVOD V NAZARETU Kristusov rojstni kraj Nazaret šteje danes 21.000 prebivalcev. V svoji dvatisočletni zgodovini se je stalno- zalagal z vodo iz vodnjakov, kjer se je zbirala deževnica. Te dni -so pa dobili v Nazaretu moderen vodovod, ki ga je načelnik židovske vlade Mosč Sare svečano otvoril. BARVANI NOHTI Oktobra' bodo v Braziliji volili predsednika republike. Ko odda volivec svoj' glaš, mu po novem zako-nu namažejo nohte z barvo, ki je 12 ur ho moreš zbrisati. To zavoljo tega, da bi isti človek ne glasoval na več voliščih. I Dežela poštenih volivcev. Nova Segnijeva vlada in Slovenci Nadaljevanje s 1. strani delo »®1 ov anrik o-k omain ist ion i h petih k d on« in sploh ne raziskuje, ali imajo Slovenci v tej ali oni stvari iprav. List zahteva od \lade, naj čimprej z vso odločnostjo' priskoči na pomoč ogroženemu ilalijanstvu v coni 13. Toda kako i Ne s tem, da zajezi izseljevanje čez mejo, ne s tem, da se Jugoslavija in Italija sestaneta ter podrobno razpravljata o položaju manjšin. Katoliško glasilo paziva vlado, naj čvrsto pritisne na tukajšnje Slovence! Na vsako morebitno krivico, ki se zagodi Italijanom onkraj meje, je treba takoj odgovorili z enako krivico proti Slovencem naših krajev. Oko za oko! Zob za zob! Tukajšnji Slovenci naj bodo nekakšni talci. To prolikrščansko načelo naj bi odslej vodilo tudi politiko demokrščanske vlade. Približno ista zahteva, ki srno jo slišali na zadnjem občnem 7-boru Kršč. Demokracije v Trstu. Njen glavni tajnik Romano je tedaj javno ipozival obl a st v a, naj ne izvedejo v coni A posebnega Statuta. Ali se pri tem go'di Slovencem krivica, nase katoličane prav ma- lo briga. Segni se, kakor vidimo, ne nahaja v lah- NOVICE KOLIKO MLEKA, POPIJEJO TRŽAČANI V uradnih številkah beremo, da potroši vsaka oseba v Trstu 7 litrov mleka na mesec ali 85 litrov na leto. Potrošnja je večja kakor v ostalih pokrajinah Italije, saj pride na primer v Apuliji letno le 18 litrov mleka na prebivalca, toda Tržačani použijejo kljub temu mnogo manj mleka ikot ostali ljudje v Evropi. Mnogo več mleka, masla, jajc in sira potrošijo v Nemčiji, Avstriji in Švici; na Švedskem pride na osebo kar 232 litrov mleka na leto, na Norvešikem pa 245. Zato použijejo pa Tržačani mnogo več masti, zdravniki pa trde, da tO' ni zdravo. Bolje bi bilo, da bi prebivalstvo porabilo več mleka in mlečnih izdelkov. GROF Dl SAN SEVERO V Trstu se je februarja pojavil neki »inženir« Seeohiati, ki se je s svojim gladkim jezikom kmalu vpeljal v tako zvane »boljše kroge«. Tu se je zagledal v starejšo petično gospodično ter ji obljubil zakon. Pripovedoval ji je, da jo grof, da ima v Nemčiji veliko podjetje in razkošno vilo ter v bankah silne denarje, ki so ipa začasno na žalost »zmrznjeni«. Zaročenka mu je. posodila dva milijona, češ da ju vrne, brž ko se njegov denar »raz-tali«. Ker se je »grof sv. Severa« zdel policiji sumljiv, mu je naredila preiskavo in glej čudo! našla pri njem tudi biserno ogrlico in zlat križ z briljanti, ki ju je bila ljubeča zaročenka nekoč »zgubila«. »Grofa« so poslali na 'premišljevanje v luknjo. 'kem položaju: Sllovanci zahtevajo, naj se londonski sporazum spoštuje, tržaški demokristjani pa, naj se gazi in ruši. Taka miselnost ni samo protikrščanska, temveč tudi politično kratkovidna: po njej naj bi Jugoslavija tolkla po Italijanih v lal-ri, Italija pa udrihala po tukajšnjih Slovencih. Mlatili bi drug po drugem toliko časa, dokler bi ne zmagala — pravica! Upamo, da Segni ne pojde na to pot. Pre> več je tvegana in nevarna ter bi rodila samo grenke posledice. Do globin bi le razburkala strasti v obeh narodih in onemogočila med njima vsako mirno sožitje. Kateri Slovenec bi mogel sodelovati s tukajšnjimi italijanskimi katoličani? Le osamljeni in brezvplivni politični koristolovci, značajni ljudje nikoli! Politika, v katero lahkoumno silijo Segni-ja, je pa tudi pogubna za odnose med obema sosednima državama. V mednarodnem življenju se načelo nasilja preživlja. Spori med narodi in državami naj se rešujejo s pogajanji in ne s silo. To je edina pot, po kateri sc laihiko reši tudi vprašanje manjšin. Druge poti ni! Vsaka druga politika bi dovedla lc do tega, da se razruši komaj doseženi in ne še utrjeni mir na Jadranu. ZRNO TOČE V kanadskem kraju Brampton je konec julija padala strašna toča. Med njo je bilo zrno, ki je tehtalo okrog 3 kg. Dotlej najtežje zrno je padlo pred 100 leti v Španiji in je tehtalo nekaj več ko 2 kg. ČUDNO POLETJE V tem mesecu je letos toplo celo na severnem tečaju. Člani tamkajšnje vremenoslovnc postaje so brezžično sporočili, da se na ledenih ploščah — sončijo. Pri nas je tudi nenavadno poletje: čez dan toplo, popoldne dež, zvečer hlad. Zdravniki pravijo, da to neprestano menjavanje vremena draži živce. Opazujte le sami sebe, pa boste videli, da ste v teh dneh res bolj sitni kot običajno. *’v* PRAVICA DO BRADE V New Yorku so v nekem hotelu odpustili iz službe kopalnega mojstra samo zastran tega, ker je nosil dolgo, košato brado. Mož je tožil podjetje in sodnija je te dni odločila, da ima vsak ameriški državljan pravico do še tako dolge brade, samo naj bo čista. Podjetje mora bradača spet namestiti ali pa mu plačati odškodnino. KDO JE VPELJAL SLADOLED Sladoled je že star približno' 2500 let. Izumil ga je oče zdravilstva Grk Hipokratcs o-koli 1. 400 pred Kristusom. Iz Grčije je sladoled prišel kot zdravilo v Italijo, od koder se je razširil po vsem 9vetu. Mnogo časa so si ga lahko privoščili le bogataši. Navadnim ljudem je postal dostopen šele v 19. stoletju, in sicer po zaslugi Ame-rikancev. ENEGA AL* PA DVA Znan vinski bratec je prosil mimoidočega zobnega zdravnika za nujno podporo. »Denarja nimam,« je ta. odvrnil, »toda če hočete stopiti v mojo ordinacijo, vam lahko brezplačno izderem en zob ali pa dva.« TITOVE IZJAVE Pred kratkim je imel Tito dveinpolmni razgovor s skupino Amerikancev, ki so obiskali Jugoslavijo. Med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo' — je dejal — ostanejo razlike, ki so preccj velike, a to ne pomeni, da je spor nepremostljiv. Glavni krivec spora' ni bil Beria, ampak Stalin. Jugoslavija je podpisala celo vrsto gospodarskih pogodb z »apadom, sedaj jih sklepa še z vzhodom. Česar ne more prodati ali kupiti v eni deželi, kupi in proda v drugi. Naš cilj je, da se osamosvojimo, tako da nam ne bo več treba iskati tuje pomoči in uvažati hrane. Jugoslavija ne namerava v nobenem primeru spremeniti svoje politike do Amerike in drugih zapadnih držav, in sicer brez ozira na to, ali »bomo dobili od njih podporo, ali je ne bomo dobili«. Jugoslovansko ljudstvo ostane hvaležno A-meriki za pomoč, ki jo je od nje »v najtežjih dneh prejemalo«. TELEFON ŠT. 4172 Na Angleškem se usmrti vsak dan 12 oseb. Običajni razlogi so nesrečen zakon, zavrnjena ljubezen in gospodarska stiska. Mladi duhovnik Peter West je razmišljal, kako bi obvaroval te reveže nesreče. Vpeljal je za samomorilce tel. štev. 4172, na kateri se lahko oglasijo in iščejo nasvet in tolažbo. Prepričevalni besedi Petra Westa se je po l srečilo rešiti doslej 500 oseb pred smrtjo. SRDIT STAREC V Sirakuzi na Siciliji živi 85-letni Janez Di Pieitro, ki je zelo divjega značaja. Če ga kdo ujezi, zgrabi kar za puško in ga ošibra. Zadnjič je pa: soseda ošiibral do smrti. Zavoljo visoke starosti so ga obsodili na 12 let. Ko so za njim zaklepali celico, je zairentačil, da se bo ze maščeval, brž ko pride ven. TEKME KUHARJEV V Londonu so odprli mednarodno kuhinjsko razstavo. Za prvo nagrado so se borili Francozi in Kitajci, ki imajo, kakor znano, najboljšo kuhinjo na svetu. Zmagal pa je I-lalijan Pielro Leoni, in sicer s pečenim piščancem, v čigar prsa je dal nadev iz fig, materne dušice, limone, paradižnikov in paprike. LJUBEZEN GA JE OZDRAVILA Angelino Paoli, lep 20-letni mladenič iz okolice Lucce, je postal nem, ko je bil star 6 let. Oče ga je tako ostro kaznoval, da je fantek zgubil *govor. Samo tu pa tam je lahko izustil kako besedo. Zgodilo pa se je, da se je vanj zaljubila plavolasa Holandkinja Vervver Cokky in on v njo. Ko se je vsa v solzah od njega poslavljala, ga je tako presunilo, da je začel spet govoriti. V kratkem se poročita. 80-LETNI DIJAK Bivši perzijski ministrski predsednik Mo-sadek sedi še vedlno v ječi, ker je hotel odstaviti kralja. Znan je bil tudi po tem, da je neprestano padal v nezavest, večkrat tudi iz političnega računa, ter sprejemal tuje diplomate najraje v postelji. Že 79-letnega moža drže v nelki vojašnici, kjer se mu ne godi slabo. Brž ko ga spuste — je rekel te dni — pojde študirat medicino ler hoče postati spet visokošolec. Narodno romanje Slovencev na Koroško Gospa Sveta, zgodovinsko svetišče v divni Koroški, je bila letos ponovno cilj romanja tržaških in goriških Slovencev. V soboto popoldne smo se v najboljšem razpoloženju (pripravili na dolgo pot. Ustavili smo se najprej v Vidmu. Tam simo čakali, da ,se zberemo vsi romarji. Vseh nas je bilo 510. Potovali smo z 11 avtobusi. Motorji so zabrneli in odrinili smo po lepi cesti, ki se vije po dolini rek Tilmenita in Bele ob vznožju visokih gora Julijskih in Karnijskih Alp. Okoli 6. ure popoldne so se avtobusi ustavili na državni meji. Tu so nas že čakali koroški prijatelji, ki 50 nam bili za vodnike na vsem potovanju. Mračilo se je, ko smo dospeli v Celovec, kjer smo prenočili. Drogi dani smo ise navsezgodaj podali h Gospe Sveti. Ze od1 daleč smo opazili griček, na katerem stoji za nas Slovence tako znamenita cerkev. Tu smo z globokim duhovnim dojemanjem prisostvovali službi božji, pri kateri nam je pridigal slovenski kanonik msgr. Zechner. Ljudsko petje je mogočno odmevalo med' oboki veličastne cerkve. Po obredu smo si ogledali slavni spomenik, kjer je slovenski kmet v slovenskem jeziku ustoličeval svoje kneze in vojvode. Zadnji knez, ki so ga ustoličili po tem slovenskem običaju, je bil leta 1414 Ernest Železni. Nato smo se vrnili v Celovec, kjer smo meli skupno kosilo. Iz mogočnega 500 članskega zbora so donele narodne pesmi in za zaključek smo stoje zapeli Se himpo »Hej Slovenci«. Iz Celovca nas je vodila pot v Šmihel v podjunsko dolipo. V zavedni slovenski vasi Šmihelu smo imeli s Korošci skupno prireditev. Ta dan je imela podjunska mladina svoj praznik. Dr. Janko Tischler je pozdravil vse Primorce, ter izrazil željo, da bi se med Korošci kar najprijetneje počutili. Na'o so nastopili pevski zbori koroških Slovencev. Sledilo je rajanje štirih koroških deklic. Na oder je potem stopil Stanko K osmina, ki je med drugim dejal: Dragi rojaki! Prinašam Vam pozdrave iz Trsta, s tržaškega Krasa tam od Jadranskega morja in slovenskih bregov. Ponesite jih po vsej slovenski Koroški. Naj jih sliši Zila, naj jih sliši Rož, Podjuna, povsod, kjer slovenski prebiva naš rod. Danes je praznik naše besede, je praznik naše lepe slovenske pesmi, ki nas preko vseh meja in pregrad povezuje in utrjuje. Dragi bratje Korošci! Lepa je naša pesem. Neki naš pisatelj jo primerja s sopcem in s krvjo. Pravi, da je lepa kot sonce in živa kot kri. Da, prav taka je. Posebno koroška narodna, saj smo jo mi na Tržaškem velikokrat slišali, ko je zaorila iz vaših grl. Sadovi slovenske šole Zelo- nas je razveselila številna udeležba mladine na proslavi 100-letnice šole v Borštu. Mladina je prevladovala tako med množica gledalcev — po naši oceni vsaj 2500 oseb — kot tudi med nastopajočimi. * Vsi pevski zbori, 'ki so se udeležili proslave, so po veliki večini sestavljeni iz mladih deklet in fantov. Nekateri — n. pr. mešani zbor iz Ban, Konkonela in s Katinare — so še čisto mladi, a so že večkrat nastopili v javnosti in ta mladina je pokazala tako voljo in idealizem, da je lahko z zgled vsem drugim. Zdi se, kot da je nova ljubezen do slovenstva in do kulturnega dela prežela našo mladino na Tržaškem in s tako mladino nas ni treba biti strah bodočnosti. Idealizem mladine pa je v ostrem nasprotju z brezbrižnostjo veliike večine naših razumnikov, saj bi bili lahko našteli na prste vse, ki so se znašli v nedeljo med množico na proslavi v Borštu. Prosvetno udejstvovanje mladine je brez dvoma sad naše šole! M. Z. Dokler bo živela naša pesem, bo živel tudi naš rod. Zato naj pas naša pesem spremlja vedno in povsod, ob vsaki priliki, v veselih ali žalostnih trenutkih. Ostanimo zvesti naši pesmi, tej najbolj dragoceni kulturni dediščini naših očetov in pradedov. iRaiz-lega naj se še naprej tako pri nas ob sončnih bregovih našega Jadrana kot pri vas, v prelepi in slikoviti koroški deželi. Naj prehaja iz roda v rod in naj ostane kot živ in neugasljiv plamen, znak našega duha, znak naše zavesti, našega obstoja in na še bitnosti. .V imenu Slovenske Prosvete iz Trsta, ki je pripravila dva naša zbora za današnji nastop, vas še enkrat prav lepo pozdravljam in vam kličem: Naj živi lepa slovenska pesem, naj živi slovenska Koroška! Za tem sta nastopila mačkovljanski in škedenj-ski pevski zbor. Smihelski igralci so izvajali idejno globoko zasnovano igro »Zvon«. Nato smo vsi skupaj navdušeno zapeli koroško narodno: »Gor čez Izaro«. S slovenskimi narodnimi, ki jih je izvajala godba na pihala, se je zaključila ta pestra in nadvse uspela prireditev. Naslednji dan smo do opoldne ostali v Celovcu. Prisostvovali smo maši, ki jo je daroval kanonik dr. BI Umi. Mogočno ljudsko petje je odmevalo po prostrani stolnici'. V bližini mestnega gledališča smo opazili veličastno stavbo Mohorjeve družbe, za slovenski narod izredno važne kulturne ustanove, ki je v sto letih svojega obstoja razposlala na miiijo-ne knjig med slovenski narod. Iz Celovca' smo šli v deželo jezer. Videli smo Vrbsko jezero, ustavili smo se v kraju Poreče, kjer smo se vkrcali na motorne ladje in se odpeljali na nasprotni breg k cerkvi Marija na otoku. Za Slovence je ta kraj važen, ker so tu nastali »Brižinski spomeniki«, prvi zapiski slovenske književnosti. Na nagrobnih spomenikih okoli cerkve smo opazili še veliko slovenskih Imen. Od tu smo šli mimo znanega letovišča Vrbe ter prispeli do Osojskega jezera. Nekateri smo se povzpeli z žičnico do 1500 m visoke razgledne postojanke Kanzel, odkoder se nam je nudil veličasten razgled po obširni koroški zemlji. Se zadnji pogled na Osojsko jezero in naši avtobusi so odbrzeli mimo Beljaka po Ziljski dolini, kjer smo zapustili koroško zemljo ter se vračali domov veselega srca ter polni najprijetnejših občutkov. V četrtek popoldne smo v Skednju pokopali mladega skavta Franka Stoparja, ki se je pretekli teden smrtno ponesrečil na Višu. Pogreb je bil zelo ganljiv. Žalni sprevod je šel iz Frankovega doma v cerkev ter o>d tu na domače pokopališče. Na čelu je korakala uniformirana četa skavtov s preprostim lesenim križem in vencem. Za njo so šli skavti v civilu ter dijaki z venci in cvetjem. Z dijaki so bili tudi zastoipniki profesorjev. Pogrebne obrede so opravili številni duhovniki, krsto, na 'kateri je bil pokojnikov skavtski klobuk, ovenčan s planinskimi ro'-žami, ki so jih nabrali njegovi tovariši, je nosilo šest postavnih skavtov, ob nji je pa korakala častna straža. Za krsto je šla mati mladega Franka, vsa -strta od žalosti. Za njo je bilo vodstvo skavtske organizacije, za njim pa veliika množica Škedenjcev in Tržačanov, med katerimi smo opazili zastopnike Slovenske socialno-krščanske zveze. Na grotbu sta se od 'pokojnika poslovila prof. Stanko Žerjal in načelnik skavtov dr. Oton Berce. Ta je z občutenimi in ganljivimi besedami orisal življenje mladega Franka. Govor je zaključil z naslednjim pozivom: »Nobenih posebnih Tvojih zahtev in želja ne poznam. Le za ti dve Tvoji vroči želji OPČINE Pred kratkim se je v Marijanišču zaključil gospodinjski tečaj, ki so ga pripravile in vodile šolske sestre. Tečaj je dobro uspel, a je velika škoda, da se ga je udeležilo le malo deklet. Čudimo se, da je med udeleženkami bilo najmanj Openk. To pomeni, da se naša dekleta malo zanimajo za vprašanja, ki bi jim že danes morala posvečati največjo pozornost. Kljub temu pa si šolske sestre veliko’ prizadevajo, da bi ustanovile tako šolo, ikakor so jo imele svoj čas v Tomaju, kjer so se mnoga primorska dekleta vzgojila v vzorne gospodinje in dobre matere. Letos je na Opčinah mnogo letoviščarjev. Ker je bilo v začetku poletja slabo vreme, smo se bali, da jih ne ho. Brž ko je pritisnila vročina, pa je bilo mnogo* povpraševanja po sobah. Danes je že vse zasedeno. BANE Nedavno tega so pri nas izročili »Italijanski mladini« lepo, veliko stavbo, ki je prej bila last fašistične mladinske organizacije GIL. Sedaj je tu počitniška kolonija, ki šteje približno 300 otrok. Skozi 15 let je bilo poslopje zasedeno po vojski; v njem so bili Nemci, Jugoslovani, Amerikanci in Italijani. Ko preneha kolonija, se v poslopju prične šolski pouk. Učence bodo prevažali iz mesta, jih tu držali ves dan in jih zvečer peljali zopet domov. Govore tudi, da se jeseni otvori otrosiki vrtec. Nimamo1 sicer nič proti temu, da se tu zbira šolska mladež, vendar ne moremo razume, ti, čemu se nekateri toliko prizadevajo, da bi zvabili v to šolo tudi naše otroke. Pravijo jim, naj nikar ne hodijo na Opčine, ki so daleč, temveč naj se kar priključijo njihovi šoli. Starše iz Ban pozivam,o, naj nikar ne nasedejo tej vabi, kajti slovenski otrok spada le v slovensko šolo! vem: Prva, da bi umrl s Kristusom v srcu, in druga, da bi slovenska skavtska organizacija napredovala. Prva želja se Ti je že izpolnila. Drugo željo pa Ti bomo izpolnili mi, ki smo zbrani sedaj okoli Tebe. Ko se je zgodila nesreča, smo bili prepričani, da je naša organizacija s Teboj vred umrla. Ti pa mi sedaj, ko stojim pri Tebi, polagaš na ustnice besede: Bratje! Rotim Vas, ne obupujte, pe odnehajte, vztrajajte dalje, sledite mojem« zgledu, posnemajte me! Saj nisem umrl, saj živim med vasmi in bom vednoi z vami! Sedaj bom lahko storil za vas še več, saj sem sedaj pri Bogu. Bratje, ne pozabite na naš po-zdrav, ki se glasi: »Bodite pripravljeni!« Okrog groba zbrani skavti so odgovorili: »Vedno pripravljeni!« »Franko, slišal si odgovore okoli ^branih. Tvoja druga želja se bo torej tudi izpolnila!« je zaključil dr. Berce in ganil mnoge poslušalce do solza. Sprevod se je vil med špalirjem občinstva, med katerim je bilo opaziti marsikatero rosno oko. Opazili smo tudi, da so bile med pogrebom vse trgovine zaprte, ikar je lep znak. človeške in narodne solidarnosti naših škedenjcev. ilc^pibi is KONGRES LADINCEV V Novam listu smo že poročali, da bo 30. in 31. julija ter 1. avgusta v Vidmu in Čedadu kongres Ladineev. V nedeljo so' se pa zborovalci zbrali na goriškem gradu. Prisotni so bili tudi številni oblastniki ter razni i-talijanski kulturni delavci. Vseučiliščni profesor Bezzola iz Ziirieha je imel zanimivo predavanje, in sicer o nastanku pismenega jezika v švicarski pokrajini Grigioni. Globokoumno je orisal zgodovinski razvoj ladin-sega jezika od prvih začetkov do današnjih dni. Dejal je, da sta 'krepkejša sosedna jezika — nemščina in italijanščina — znatno ovirala razvoj ladinskega. Prav tako sta tudi ovirala, da se ladinščina obrani. Plemeniti profesor je z raznimi navedbami razsvetlil vsak problem, ki se je pojavil v borbi za o-hranitev in živo uveljavljanje tega jezika. Svojim poslušalcem je pri tem predočil značaj in duha ponosnih hribovcev, zvestih in vztrajnih čuvarjev svoje jezikovne dediščine. Našo, zlasti pa še italijansko pozornost zasluži posebno njegova zaključna, globokoumna misel o vrednosti in pomenu obnovitve vsakega ljudskega jezika. Nihče ne more izpodbiti njegove trditve, da je mogoče le z ohranitvijo jezika ohraniti tudi narodnega duha. Vsi poslušalci z gospodom prefektom dr. De Zerbijem vred so z navdušenim ploskanjem pozdravili duhovito predavanje. Toplo se mu je zahvalil profesor Leicbt iz Vidma, kj je prav gotovo ob tej priliki moral misliti tudi na beneške Slovence. Popolnoma smo prepričani, da se je tudi vsej drugi gospodi v tem trenutku vsaj podzavestno oglasila vest, ko se je spomnila raznarodovalne italijanske politike proti slovenskemu ljudstvu v naših krajih. Tedaj je stopil gospodi gotovo pred oči tudi duh blagopokojnega gospoda Reščiča, proti kateremu so se dan prej oblastva hudo pregrešila, ker so preprečila, da bi se slovenski verniki v cerkvi sv. Ignacija od njega poslovili z besedo in pesmijo v materinščini. Popolnoma so pozabili, da so storili krivico možu, ki je bil, kakoT upamo, že združen z duhom večne Ljubezni, Dobrote in Resnice. , Pozivamo vse pošteno misleče italijanske brate v Kristusu, naj z dejanji dokažejo, da so zares kristjani. Tako smo mi razumeli globokoumno in življenjsko resnično preda-vanje plemenitega Svicarjat italijanske narodnosti. . , ’ SOVODNJE Preteklo nedeljo je naš dramski odsek priredil na župnijskem dvorišču lepo Krekovo trodejanko Tri sestre. Vsi igralci so dobro odigrali svoje vloge, odlično pa je' igrala Anka. Igra je zlasti poučna in vzgojna za ženske. Saj jim dopoveduje, da ne smejo biti preveč trmaste. Moške pa uči, kako se tudi trmaste žene lahko ria pameten način ukrotijo, da postanejo dobre žene, matere ter gospodinje, ki drže »tri ogle« pri hiši. Ugajala nam je tudi scenerija, ki je bila za vsako dejanje druga. Med odmori je g. Gorjan odpel nekaj pesmi. Sodimo, da bi bi- lo potrebno igro ponoviti, ker so dramski nastopi prav žlahtno izobraževalno sredstvo. Saj je tudi obilna udeležba dokazala, da je naše ljudstvo zelo navdušeno in hvaležno za lake kulturne prireditve. Zvedeli smo, da je prefekturni odbor potrdil nagrado, ki jo je določil občinski svet našemu županu. ŠTEVERJAN Predpreteklo nedeljo nas je sovodenjski Kat. dramski odsek razveselil s svojim dovršenim nastopom. Priredili so Krekovo trodejanko Tri sestre. Vsem igralcem čestitamo zaradi lepega podajanja. Ne ibi pa bilo prav, če bi ob tej priliki ne pribili, da je že skrajni čas, ko se tudi v naši vasi mora čimprej obnoviti prosvetno' življenje, ki je žal v zadnjem času skoro popolnoma zamrlo. Naša mladina je vsa navdušena za živo prosvetno delo, a žal ni nikogar, ki bi jo v njeni težnji in požrtvovalnosti zares podprl. Goričani in Sovodenjci ne morejo' rešiti naše narodne časti. Zato pričakujemo', da v kratkem tudi števerjanska mladina pokaže, kaj zna in zmore. To je že večkrat naredila; tudi sedaj je pripravljena na vse žrtve, ki jih zahteva dejavno prosvetno življenje, a vodilni prosvetni delavci jo morajo v njeni prizadevnosti podpreti. JAMLJE Na našem »ovinku smrti« se je pretekli petek zopet dogodila prometna nesreča. To je že druga v zadnjih 10 dineh. To pot se je v obcestni jarek zvrnil avto Antona Negra iz Sondrija; morda, ni mož videl dvojnega opoizorila in zato ni mogel pravočasno zmanjšati brzine. Hvala Bogu, da se ni ponesrečil, pač pa se je njegov avto močno poškodoval. O nesrečah na tem ovinku poročamo le zato, ker so zares prepogoste in hočemo: prepričati cestno upravo, naj še učinkoviteje poskrbi, da ne bo več nesreč. IZ RONK Delavke v naši predilnici so opravičeno nezadovoljne s svojim položajem zlasti zaradi tega, ker vodstvo odlaša z ureditvijo njihovega mezdnega razmerja. In vendar zabte- Pretekli četrtek je umrl v Gorici č. g. žiup-nik Ivan Reščič. Blagi pokojnik je bil vse življenje velik dobrotnik revnih in zapuščenih ljudi. Največ let svoje zveste službe je posvetil gluhonemim v deželnem zavodu, ki ga je ustanovil slovenski duhovnik in pisatelj Valentin Stanič. G. Reščič se je rodil v Gorici 22. julija 1877. šolal se je v Kopru na učiteljišču in tam tudi maturiral. Nato je učiteljeval na Vratih in v Lokovru. Ko so ga imeli imenovati za nadučitelja v Šempasu, se je pa odločil za bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 23. julija 1906. Eno leto je kaplanoval v Bovcu, nakar so ga imenovali za učitelja v gluhonemnici; kmalu je postal njen ravnatelj, dokler ga ni fašizem 1925. leta izgnal Iz službe. Po drugi svetovni vojni je župnikova! v Podgori, v zadnjih letih pa je oskrboval cerkev Sv. Ivana, ki je nekaka skupna cerkev goriških Slovencev. Pogreb je bil v soboto zjutraj; udeležilo se ga je obilo Slovencev pa tudi precej Ita- vajo od njih večjo storilnost kakor v drugih predilnicah. Vznemirja jih tudi neprijetna vest, da se bo 15-dnevni dopust, ki jim po zakonu pritiče, proti njihovi volji podaljšal kar za nadaljnjih 15 dni. Nepristranski o-pazovalec, ki zasleduje odnose med delavci in delodajalci v naši deželi in drugod po državi, mora žal ugotoviti, da niso tukajšnje razmere na socialni višini. Še vedno primanjkuje pri nas več človečanstva, ki so ga, hvala Bogu, mnogi narodi v Evropi in drugod po svetu že dosegli. Posnemajmo jih! PODGORA Veliko Podgorcev je preteklo nedeljo pohitelo na prosvetno prireditev v Sovodnje. Tamkajšnji dramski odsek je mojstrsko odigral Krekovo igro Tri sestre. Ni nam bilo žal, da smo se udeležili te poučne in obenem zabavne trodejanke, s številno udeležbo smo pa hoteli tudi izkazati svojo hvaležnost pisatelju in velikemu narodnemu voditelju Slovencev, ki je bil, kakor nam pripovedujejo naši očetje, večkrat tudi pri nas v Podgori. Še danes se mnogi spominjajo dr. Kreka in o njem pravijo, da je bil čudovit in ognjevit govornik ter velik politični učitelj. Sovodenj-skim igralcem pa iz srca čestitamo k dobremu igranju. Zunanja gradbena dela za novo rayoo-to-varno so že končana. Sedaj so začeli postavljati nove stroje. Vendar bo preteklo še ne-kaj mesecev, preden se prične novo delo. Pravijo, da se bo to zgodilo šele v novembru. Kljub temu pozivamo vodstvo predilni-ce, naj pohiti z notranjo ureditvijo prostorov, ker vemo, kako težko in nestrpno pričakujejo stotine delavcev, da bi prišle do trajne zaposlitve. SORODNIKOM V VOJNI PADLIH Po zakomu z dne 10. maja 1955 št. 491, ki ga je objavil Uradni list 23. junija 1955 v St. 143, imajo starši, neporočeni bratje in sestre v vojni padlih pravico do pokojnine, če so nesposobni za delo in pokojnine potrebni. To pravico imajo starši, ko presežejo 70. leto starosti. Prošnjo je treba vložiti v šestih mesecih od 23. julija dalje. PAZITE NA GOBE ■Ker se ljudje večkrat zastrupijo z gobami, opozarja goriško županstvo meščape, naj jih kupujejo le na pokritem trgu, kjer so vse gobe pregledane. lijanov. V travniški cerkvi je daroval mašo zadušnico župnijski upravitelj msgr. Gruso-vin. Slovenski verniki smo se začudili že ob začetku službe božje, ker nismo slišali ganljivih slovenskih žalostink, s katerimi spremljamo že stoletja svoje mrliče na poti v večnost. Prav tako smo strmeli, ko nihče izmed sobratov ni spregovoril s prižnice pokojniku slovenske besede v slovo. Bilo je prepovedano! Prepoved je težka žalitev vsega vernega slovenskega naroda in njegove duhovščine. Kaj takega se ni zgodilo niti v najtemnejši dobi naše zgodovine, to je pod fašizmom. In to se je primerilo ob navzočnosti deželnega predsednika dr. Culota, ki je predsednik goriških Italijanov in Slovencev. Ob odprtem grobu je pokojniku spregovoril v slovo travniški kaplan Mazora. Vsi Slovenci se pridružujemo govornikovi prošnji, naj Stvarnik sprejme pokojnika v zbor svetih in zveličanih. «/iMiht i/u/ionti/f*c* iv mm (fte&biču STOBLANK Obmejni financarji so v nedeljo-, 24. julija, našli na cesti od Rukinov v StoMamk mrliča brez glave. Ko so na mesto- samo pritek- li domačini, so v mrliču takoj spoznali 52-letnega Jožefa Rukina iz Rukinov. Sodnik je ugotovil, da gre za samomor. Poikojni si je vzel življenje Isi iz Croriške SEJA DEŽELNEGA SVETA Preteklo soboto je deželni svet razpravljal o tekočih upravnih zadevah, o podporah raznim organizacijam, n. pr. odboru za o-brambo proti toči v krminskem okrožju, Zelenem križu, o nabavi goriva za razne šole in sodnijo, plačali za uradnike itd. Ko so razpravljali o potrebi, da se v deželni umobolnici uvede moderna naprava, ki naj dvigne učne uspehe, se je deželni predsednik spomnil tudi č. g. Reščiča. Poikojni je namreč tu dolgo let vestno in požrtvovalno deloval. K temu naj pripomnimo, da bi bilo treba spoštovanje in hvaležnost do pokojnika izraziti v dejanjih in ne zgolj z besedami. Tega pa g. predsednik, ko se je udeležil pokojnikovega pogreba v cerkvi sv. Ignacija, ni storil, čeprav je dobro vedel, kakšne obi, čaje imamo' Slovenci pri pogrebu svojih duhovnikov. Vedel je tudi, kako nas bo globoko zabolelo, če se ti pradavni običaji slovenskega naroda ne spoštujejo. NOVI TRAVNIŠKI ŽUPNIK Za župnika na Travniku je nadškof msgr. Ambrosi imenoval g. Angela Persiga, ki je bil doslej nadžupnik v San Pier d’Isonzo. Svoj čas je 'bil -g. Persig vikar v gor iški stolnici. Novi travnišiki župnik se je rodil v Loč* niku 1. 1920. Za duhovnika je bil posvečen 24. aprila 1943. Novi župnik pride v Gorico sredi avgusta. V upanju, da bo tudi nam dober in pravičen pastir, ga toplo pozdravljamo vsi slovenski verniki travniške župnije. IZ PREVAR V PREVARE Ko je že vse okrog Maksimilijana usodno propadalo, se je odločil, da pošlje ženo- Kar-loto v Pariz prosit, naj ostane francoska vojska še v Mehiki in naj se ne izterjuje državni dolg, ker so vse blagajne pTazne. Z veliko težavo so spravili skupaj potrebno vsoto celo za potovanje. Dne 9. junija 1866 zgodaj zjutraj je cesarica odpotovala iz prestolnice. Nemo in žalostno si stiskata mož in žena roke v dirjajoči kočiji. Ploha in vihar tulita zunaj kakor svareči sflas zlohotne usode. K nesreči se zlomi še kolo cesarske kočilje. Naslednji dan se ceear s spremstvom vrne. Žalostno je bilo slo>vo od junaške žene, žalostno — za vekomaj ... Obrisala si je solze in pogumno nadaljevala pot do Veraeruza. Povsod vse tiho in mrko. Na ladljli »Cesarica Evgenija« plapola francoski prapor. Cesarica Karlota pa se ne pusti prej vkrcati, dokler niso potegnili na glavni jambor mehiške zastave. V SVOJEM CESARSTVU Cesar Maks se je brž lotil dala. Odločil se je, da bo ubral v notranji državni politiki srednjo pot med skrajnimi republikanci Jua-ieza in konservativno stranko, ki ga je zvabila na prestol. Naslonil se je na liberalno stranko, ki so jo predstavljali bogati trgovci, UTadništvo in priseljenci. Iz te stranke si je izbral tudi zunanjega ministra. Seveda se je s tem zameril predvsem višji duhovščini. Ljudske množice so bile brezbrižne, juaristi pa njegovi zakleti sovražniki. Voditelji so se bolj brigali za koristi svojih stranik kot pa za državne. Tudi finance so bile drugačne, kot so mu jih slikali v Parizu. Ljudstvo je tako revno, da sploh ne zmore plačevati davkov. Pa se je ljudstvo tudi balo, saj so nekatere vasi vsaik teden menjavale gospodarja, enkrat so bili v njih juaristi, pa spet franco-sko-mehiške čete. Moral bi urediti pravosodje, posebno' pa dvigniti zaostalost ljudstva. Prejšnje vlade se za uboge Indijance sploh niso zmenile. Res je bila v vsaki vasi lepa cerkev in ljudstvo je na glas vpilo »Nuestra Senora de Guadalupe«, v srcu je pa se bilo vdano krvavemu bogu Viclipucliju. O kakem šolstvu ni ne duha ne sluha, čeprav ima Mehikanec silno razvit umetniški čut. Sploh je to ljudstvo sestavljeno iz samih skrajnosti. Leno in topo, na mah pa odlločno in urno; živi kot berač, zna pa nastopiti kot bogat španski hidalgo. Malo evropske civilizacije je balo opaziti le pri srednjem stanu v mestih. Nekaj tisoč ljudi, bogatih veleposestnikov, se je pa igralo stranke in politiko. V teh razmerah naj novi cesar vse uredi, tako bi hoteli ti slednji le sebi v prid. Sam je pisal v Evropo, da so najbolj sebični in podkupljivi stanovi v Mehiki: sodni uradniki, častniki in del duhovščine, zlasti domače. V zunanji politiki je pa imel visokoleteče načrte, kako da bo vse srednjeameriške republike združil pod svojim žezlom. Prepotoval je vsa večja naselja na severu, koder so francoske čete potisnile juaniste v gozdove in gore. Povsod je ljudstvo poslu-šalo lepega vladarja, ki je v slabi španščini govoril nekaj o demokraciji in svobodii. Poslušalo je in molče odšlo. k Vojslkovanje z uporniki je požrlo ogromne vsote. Francoski maršal Bazaine, ki je imel tajna navodila od Napoleona III., je sabotiral cesarske ukaze, ker ni hotel, da bi cesar nehal biti igrača v francoskih rokah. Na dvoru samem so pa prisikledniiiki, med njimi sam cesarjev blagajnik Vukačevič, sleparili in kradli, kolikor so mogli. Najbolj nevaren je l>il spOT z duhovščino. Cerkev je zahtevala nazalj vsa zaplenjena posestva. Ta so bila pa ze pred desetima leti prodana zasebnikom in so ze nekajkrat menjala gospodarja. Zato ni cesar mogel ugoditi tem zahtevam. Papeški nuncij je v znak protesta zapustil deželo. Na dtvor je prišel pater Jožef Fischer, ki je postal cesarjev spovednik in njegov osebni taijnik. Svetoval mu je, nalj se drži konservativcev, a ti so cesarju najbolj spodkopavali tla. Izsilili so od njega poseben odlolk, da bo vsak juairist, ki ga ujamejo, postavljen pred vojno sodišče. Maks je odlok sicer dkušal omiliti s tem, da je v posameznih primerih izrekal pomilošče-nje. Usodno je nihal na desno in levo. Tajno se je skušal pogoditi celo s Juarezom, a ta noče nič slišati. Nasprotno, na Dunaj pošlje svojega posebnega odposlanca Jesusa Terana, ki na dvoru mimo in jasno pove, da se bodo pristaši osvobodilne borbe borili do zadnjega in da je zatorej najbolje, če Franc Jožef sam svetuje bratu umik. Toda ta si je mislil, naj kar ostane Maiks v mehiškem kotlu. (Nadaljevanje v prihodnji številki) JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA P^Gblauu Holtt v V nedeljo, 3.1. julija, je Boršt obhajal stoletnico svoje šole. Bilo je pravo narodno slavje, katerega se je udeležilo ogrompo število ljudstva z vseh strani našega ozemlja. Nad .tri ure trajajoči spored je obsegal nastope enajstih pevskih društev, plese v narodnih nošah, folklorne skupine, prvi nastop godbenega kvarteta iz Doline, mnogoštevilne recitacije dijakov, rajanja najmlajših šolskih otrok in različne govore. Zbor iz Boršta je zapel najprej pozdravno pesem — dobrodošlico. Potem sta sledili Venturinijeva »Znamenje« in Vodopivčeva »Izgubljeni cvet«. Pod Petarosovim vodstvom je nad trideset pevcev pelo zelo letpo in ubra.no in iz skupine je izstopil plemeniti glas soprana .solista. G. župnik Malalan je orisal zgodovino šole, od ustanovitve do dobe, ko je prešla v roke poklicnih učiteljev. Pri stari cerkvici je pokopan zabreški duhovnik, ki je šolo ustanovil. Govornik je omenil tudi cesarskega namestnika grofa Stadiona, ki je v tistih časih naročil, naj se za slovenske šole napišejo primerne učne knjige. Vneto je delal v šoli tudi duhovnik Luka Čadež. Ko so otroci čuli škripati njegove škornje, so morali biti tihi. Se zdaj je na monštramci njegov zlati križect ki ga je prejel za zasluge v šoli, iz katere je izšel tudi pok. tržaiko-koprsk; škof Glavina. Zadnji duhovnik-učitelj je bil g. Alojz Pavlič. Učitelj Škrinjar je nato opisal dobo, ko je šola prešla v roke posvetnega učiteljstva. Ob njeni uzakonitvi leta 1883 je imela le en sam razred, čeprav se je iz Boršta, Zabrežca in Jezera nabralo do 112 otrok. Z raboto se je zgradilo leta 1902 novo poslopje in se leta 1905 razvilo v dvorazrednico. Od leta 1910 do 1920 je na šoli poučeval pok. Fr. Venturini. Fašisti so jo nato ukipili, a začela je zopet delovati leta 1943. Ob soglasnem odobravanju je govor izzvenel v vprašanje generalnemu komisarju, ali bo šola, ki je bila uzakonjena že leta 1883, dosegla zopetno uzakonitev do začetka šolskega leta, kakor je dr. Palamara svečano obljubil! 'Zupan Lovriha je v pozdravnem govoru obljubil šoli vso pomoč občine. Dr. Budal je zborovalce pozdravil v imenu Slov. Prosv. Zveze. Po recitaciji štirih odločnih otrok (»Slovenec sem«) ipi dijakinje Zahar (Zdravko Ocvirk: Domovina) je zapel mladi pevski zbor iz Ban pesem »Visoka je gora« in »ILe vkup uboga gmajna«. Pod Vi-dalijevimi vodstvom se je zbor začel res uveljavljati. Po rajanju najmlajših in recitaciji »Moja Primorska« je dolinski moški zbor zaipel pod vodstvom Cvetka Marca Ijpavčevo »Domovini« j,n Vodopivčevo »Mojo srčno kri škropite«. Zbor in njegovi solisti so se zares dobro odrezali. ,Z vsemi vragolijami modernega jazza namazan je prvič nastopil Godbeni kvartet iz Doline. Zaigral je »Kraško burjo«, »Gorenjski pozdrav« in še druge. Po zopetnem rajanju otrok je nastopil moški zbor iz Sempolaja in pod spretno Zidaričevo roko zelo ubrano zapel »Fantič zelenega Stajerja«, »Lad- Slovensiki pisatelj Ferenc Biikvič, ki je pred leti objavil roman Brezdomci, je dokončal nov roman z naslovom Čudak. Njegova vsebina je zajeta iz povojnih razmer v Sloveniji. Biikvič živi kot begunec v Chicagu in dela v neki tovarni. * * * Na mednaiodni razstavi keramike v Cannu, na kateri sodeluje 42 držav ,je Jugoslavia zastopana z deli 12 umetnikov - keramikov iz Slovenije, Hrvat-ske in Srbije. Jugoslovanski keramiki so prejeli nagrado 'kot skupina, Mila Petriči^eva in Vlasta Ba-ranjaj iz Zagreba sta pa bili odlikovani s srebrnima svetinjama. * * * Zagrebška baletna skupina je nastopila na mednarodnem baletnem' festivalu v Nerviju blizu Genove. Izvajala je Lhotkejevega Vraga na vasi, Hri-stičevo Ohridsko legendo in zaključno kolo Gotovčeve oipere Ero z onega sveta. Uspeh je bil tolikšen, da je morala Lhotkejevo delo veškrat ponoviti. Nedavno je v Zagrebu izšel prvi zvezek Enciklopedije Jugoslavije. Knjiga je bogato in okusno opremljena. Obsega 708 strani velikega formata. V njej Je obdelano gradivo pod črko A ln B. ja meni domovje« in »Moj dom«. Ko so se začeli vrstiti z/bor za zborom in dirigent za dirigentom, je slavje zavzelo obliko pevskega festivala, na katerem poda vsaka pevska skupina najboljše, kar ima, in skuša vsuk pevovodja biti med prvimi. Prisrčen je bil pogled na folklorno skupino, ki je izvajala slavonska, srbska in makedonska kola. Gibčnost zdrave in lopo razvite mladine, živa barva narodnih noš in duh, ki je vel iz narodne glasbe je človeka razveselil, ker mu je bil protiutež bolnim in brezčutnim pleisom, ki se širijo tudi med našo mladino. Pod Boštjančičevim vodstvom je zbor »Vesna« s Konko-nela zapel pesmi »Naš Kras«, »Nazaj y planinski raj« in še Konkonelsko himno. iZa recitacijo Nebesa pod Triglavom je zbor Lo-njer-Katinara zapel Venturinijev© »Pozdravljena domovina« podi vodstvom Karla Coka in Laharnar-jevo »Pozdravljam te Vipavski dom« pod taktirko 'g. Lavrenčiča. Zbor ima veliko dobrih pevcev in kar tri pevovodje. Moški zbor iz Križa je občuteno zapel po načinu kvarteta Sattenerjev »Pogled v nedolžno oko« in Adamičevo »Peter ban«. Vodil ga je Mirko Guštin. ■Po nekaj recitacijah je nastopil Vlado Švara s pevskim zborom »Ivan Cankar« od Svetega Jakoba, ki je mojstrsko zapel »Tam kjer so . . .« in »Ti pob’č . . .« z lepim solosipevom. S posebnim užitkom so tudi otroci recitirali Kunčičevo »Čudežno ptičko« in Vodnikovo »Dramilo mojim rojakom«. Pod Zerjalovim vodstvom je nastopil drugi moški zbor iz Krjža z Zajčevo »V boj« in Hajdrihovo »Mladini«. Skupina je sestavljena iz same mladine in zveni polno, sveže in sočno. Nastopila sta še Celestin Vekjet z zborom iz Rovt, ki je s polnim občutkom zapel Ferjančičevo »Pozdravljam te . . .« in Zajčevo »Lepa si . . .«. Mešani zbor iz Nabrežine »Igo Gruden« je vodil tudii Vlado Švara. Zapel je »Soči« v Vrabčevi priredbi in še eno pesem. Vse je izzvenelo ubrano kot orgle, kjer so izstopali prekrasni ženski glasovi. Spored je zaključila skupina s plesom na motiv: Polka je ukazana . . . Odlična povezava in sodelovanje tolikih društev sta sijajno uspela in pokazala, da se vse naše kulturno delo zadovoljivo razvija. Kakor lepa pomlad diha iz te skupnosti in marsikatero zrno je padlo na rodovitna tla. Iv. G. Otrokova trma Pri vsakem otroku se prej ali slej v večji ali manjši meri pojavi trma, ki povzroča staršem iti vzgojiteljem mnogo skrbi in težav. Pojavi se navadno med 3. in 4. letom, pri že doraščajoči mladini pa med 13. in 16. letom. Danes se bomo omejili na trmo, .na katero naletimo pri tri- ali štiriletnem otroku. Kako naj jo odpravimo? Zelo zgrešeno bi bilo, če bi jo vzgojitelji skušali streti s silo ali s telesnimi kaznimi. S tem bi pri otroku ničesar ne opravil. Moramo torej najprej poiskati, kje tiči vzrok trmi, in ga. šele nato odstraniti. Naj navedemo nekaj takih vzrokov! Otrokovo trmo povzroča že narava sama, toda če se ta napaka ustali, nosijo zanjo krivdo vzgojitelji sami. Okoli tretjega leta se otrok začne zavedati sam sebe, misli nase in zato hoče biti v družini .glavni ter si želi mnogo pozornosti. Ce mu starši te pozornosti ne morejo izkazovati, bodisi ker imajo doma manjše otroke, bodisi drugo delo, ga to zelo boli. Zapre se vase, staršem ne zaupa, se jim odtujuje, skratka kuha trmo. Vzgojitelji morajo tedaj biti previdni. Z otrokom naj bodo ljubeznivi, naj se zanj zanimajo in naj. mu večkrat svojo ljubezen tudi izkažejo. Toda p?i tem naj pazijo ,da ga ne razvajajo. Ce so doma manjši otroci, naj mu pojasnijo, da je on že velik in naj tudi sam skuša bratcu ali sestrici pomaigati. Tako se 'bo čutil važnega, ne več odrinjenega in zapuščenega. Otrok hoče že po naravi uveljaviti svojo voljo, in sicer zelo zgodaj. Ker je nagnjen k udobnosti, mu je poslušnost često neprijetna. Zato se skuša upreti. Ce se mu to enkrat posreči, bo poskušaj zopet in zopet. Cim večkrat mu uspe, tem večkrat se upre ln. se končno z|godi, da ne uboga več. Postane Kulturne vesti Beograjska folklorno - plesna skupina Kolo sedaj gostuje po raznih ruskih mestih. Med drugim je nastopila v moskovskem letnem gledališču Ermitaž. Na sporedu so bili plesi in narodne pesmi jugoslovanskih narodov. Navdušenje občinstva je bilo tolikšno, da so morali plesalci nekatere plese ponoviti. »Kolo« bo nastopilo v sovjetski prestolnici še trikrat. * * * 24. julija je nastopila v Ljubljani ruska folklorno - plesna skupina »Berjozka«, ki šteje 36 plesalk pod vodstvom Nadažde Nadeždine. Odplesala je vrsto ruskih .narodnih plesov, ki so popolnoma osvoji- li občinstvo. Se prej je skupina nastopila v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu. Tamkajšnji listi so se zelo pohvalno izrekli o njeni umetnosti. »Berjozka« je že uspešno gostovala na Finskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, v Švici, Belgiji in Angliji. * * * Hrvatski sabor je sklenil, ustanovili dve novi fakulteti, in sicer medicinsko na Reki in filozofsko v Zadrti. Za novi fakulteti so že določili ustrezne prostore. * * * Pred nedavnim je bila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstava nad 200 poslikanih končnic starih panjev, ki so jih uporabljali na Gorenjskem in Koroškem v 18. in 19. stoletju. Na razstavljenih končnicah smo lahko občudovali' svojevrsten likovni izraz takratnih ljudskih slikarjev in veliko domiselnost, smisel za zdrav humor ter realistično gledanje naših prednikov na življenje. Na njih so čudovito združene najboljše lastnosti naše ljudske umetnosti. * * * Newyorška radijska postaja je pred nedavnim i-mela na sporedu tričetrturno oddajo jugoslovanske glasbe. Prikazala je v glavnih obrisih našo .glasbo od njenih začetkov v 16. stoletju do današnjih dni. * * * Makedonski pesnik Georgij Stalev je prevedel v makedonščino Prešernov Sonetni venec. Lična knjižica je izšla v Skoplju. V njej je na "kratko orisano tudi Prešernovo življenje in delo. * * * Naš goi^ški rojak, slikar Zoran Mušič, razstavlja sedaj v Benetkah nekaj svojih oljnih slik z dalmatinskimi motivi. Skupno z njim razstavlja tudi znani italijanski slikar Massimo Campigli. trmast po krivdi staršev, ki so popuščali od' svojih zahtev ali pa so celo morali popustiti, ker so kaj nepremišljenega zahtevali. Ko otrok dorašča, postaja iz dneva v dan samostojnejši. Sam hoče izvršiti, kar zmore. Ce ga starši pri tem ovirajo, recimo posijo, ko že lahko hodi, mu odločajo igro, ki si jo lahko sam izbere, sploh da ga ovirajo pri njegovem delu, se v otroku vse upira. Starši tudi greše, ko nalagajo otroku pretežke dolžnosti. Prav je sicer, da otroka počasi navajamo k resnemu opravilu, a če mu naložimo prenaporno delo, ki ga po dolgem trudu ne zmore, se začne dela bati in se mu izmikati. Ce mu večkrat naložiš pretežko delo, se bo končno izogibal ip upiral tudi lahko zmogljivim opravilom in dolžnostim. Postal bo po krivdi staršev neubogljiv in trmast. Tudi vsak razvajen otrok postane prej ali slej trmast, in sicer spet po krivdi vzgojiteljev, ki mu v vsem ustrezajo, mu prizanašajo z vsakim naporom in mu čez mero lajšajo življenje. In. ko ntu starši končno kaj odrečejo, je otrok ves začuden, češ kako to, da ni obveljala moja volja. Tedaj jo hoče uveljaviti s silo — postane trmast. Otrokovo trmo lahko povzroči tudi 'kaka popolnoma nepričakovana zahteva. N. pr.: mati otroka nosi, pa .ga nenadoma postavi na tla in mu ukaže, naj hodi sam; otrok je pri jedi vedno sedel y naročju, zdaj pa ga brez pojasnila postavijo pa stol z naročilom, naj sedi in sam je. Take reči so prišle preveč nepričakovano ip otrok se je uprl. Zato naj mati vedno otroka na kaj podobnega pripravi ip mu stvar razloži s kako, primerno to spodbudno besedo. Otrokova trma zna torej preprečiti uspešpo vzgojo, a pametni starši bodo s primernim ravnanjem mogli tudi to papako popolnoma odpraviti. VZGOJNI KOTIČEK GOSPODARSTVO VPRAŠANJE SVILOPREJSTVA V ITALIJI Letošnji pridelek svilodov v vsej Italiji cenijo na približno 9 milijonov kg, kar predstavlja komaj eno petino najvišjega pridelka, ki so ga dosegli pred začetkom gospodarske kriae 1. 1930. Tudi današnja cena za kg svežih svilodov je komaj del takratne cene, saj dobiš danes za kg komaj 500 lir, takrat pa si dobil 40 lir, ki so bile vredne vsaj 3000 današnjih. Torej sviloprejci dobijo danes komaj eno šestino tega, kar so v najugodnejših predivo j nih letih. Kje so vzroki? Glavni vzrok, da ni več takega povpraševanja po pravi svili, tiči v moderni proizvodnji umetne svile, ki se kakovostno vedno bolj bliža pravi, a je pri tem mnogo cenejša. Ne smemo pa tudi spregledati konkurence s pravo svilo, predvsem z Japonske. Ta konkurenca je mogoča iz dveh razlogov: 1. na Japonskem je delovna sila mnogo cenejša kot pri nas in 2. je na Japonskem sviloprejstvo na višji stopnji. Iz vsake onče (32 gramov) semena dobijo Japonci več kg svilodov kot v Italiji in poleg tega imajo Japonci boljše pasme sviloiprejk. Medtem ko je potrebno 9 kg svežih italijanskih svilodov za 1 kg svile, zadostuje na Japonskem 7 kg. Italija je v zadnjih treh letih u* vozila iz Japonslke nekoliko jajčk (semena), s katerimi so delali v Italiji poskuse, ki so se sijajno obnesli. Svil ode teh japonskih pasem plačujejo1 po 100 lir draže za kg kot italijanske. Uvoz japonskega semena pa še ni zadosten, a ga vlada podpira. Italijanska vlada skuša držati pri življenju domače sviloprej-etvo tudi s podporami. Sedaj so parlamentu predložili zakonski načnt, ki določa nagrado 50 lir za vsak ikg avilodov. Mimogrede omenimo, da so na posestvu grofa Bandolina v Vistonti pri Sacile gojili letos 70 onč semena in je vsaka onča (32 gramov) dala skoraj 114 kg svilodov. Ta srednji pridelek je bil v nekaterih primerih celo prekoračen. Danes je v Italiji prav malo slovenskih posestnikov, ki se še pečajo s sviloprejstvom. Največ jih je še v ravninskih vaseh Beneške Slovenije, nekaj v spodnji goriški okolici in pTav redki na Tržaškem. Preko meje, v Jugoslaviji je sviloprejstvo nekoliko oživelo v goTiški okolici, na Vipavskem, na Krasu, v Brdih in v Soški dolini. Deluje poseben pospeševalni zavod na Pristavi (Rafuit) pri Gorici. Svil odi iz tega ozemlja so najbolj cenjeni v vsej Jugoslaviji. LISTNA GOSENICA »Novi 'list« z dne 21. julija je priobčil dopis iz Mavhinj, da se je tam pojavila neka gosenica, ki žre drevesno listje, tako da drevesa postanejo gola. Ta gosenica je zalega metulja »listar-ja«, ki mu znanstveno pravimo »Lymantia Dispar«. Proučevalci škodljivih žuželk so že f>red meseci opozorili na možnost, da se ta škodljivec zarodi tudi v naših krajih. Podrebni so zato učinkoviti ukrepi, da se škodljivec zatre, saj ni nevaren samo posamezniku, temveč tudi splošni blaginji. Primerna sredstva proti listni gosenic^ so na razpolago: DDT v obliki obeh »gesaro-lov« (prah in škropilo), arzenati itd. Ker je nevarnost splošna, mora organizirati zatiranje oblastvo in dati na razpolago tuidi potrebna sredstva. V PLANINE IN NA MORJE gredo v poletnih mesecih mladi in odrasli, da se tako sprostijo dušljivega mestnega zraka. Sonce, morski in gozdni zrak bolj poživijo kri kot draga zdravila. Živina pa naj ostane privezana v vročem smrdečem hlevu? In tudi mlada živina naj bo’ na to obsojena? Kot koristi zdrav zrak človeku, tako koristi tudi živini. Zato živino ven iz hlevov, na prosti zrak in vsaj malo na pašo. Naj ne mine niti dan, da se ne bi živina naužila zdravega zraka. ALI JE POTRERNO ŠE ŽVEPLATI IN ŠKROPITI? Letos so trte na splošno zdrave. Le redkokje najdemo po oidiju razpokane jagode ali jagode s temno marogo, ki jo povzroča pero-nospora. Precej grozdja je tudi že na prodaj, in vendar ne smemo misliti, da je naš grozdni pridelek že na varnem. Do trgatve je še daleč in oidij ter peronospora laliko napravita še mnogo škode. Grozdni molj pa bo prav gotovo povzročil še mnogo okvare. Zato je potrebno naslednje: V prvem tednu avgusta, najpozneje v drugem, moramo vinograde opleti. Takoj nato bi bilo potrebno grozdje oprašiti z mešanico žvepla, prahu Caffaro in prašljivega »gesarolai«. Na ta način bomo ubili tri muhe z enim mahom: žveplo proti oidiju, prah Caffaro proti pero-nospori in gesarol proti grozdnemu molju. Vse tri premešamo v enakih količinah. Za- V — CŠportni pregled —s Preteklo soboto se je v Parizu zaključila 42. kolesarska dirka po Franciji. Zmagal je svetovni (prvak Louison Bobet, ki se je bil povzpel do rumene majice že na Pirenejih In si tedaj priboril toliko minut naskoka, da mu njegovi tekmeci niso več mogli do živega. To je že tretja zaporedna zmaga francoskega prvaka_ ki je tako izenačil rekord Belgijca Thysa. Ljubljenec francoskih športnikov je letos zasluženo zmagal. Prvega mesta ni sicer zasedel si tisto lahkoto, kakor se je to posrečilo leta 1952 Italijanu Coppiju, niti ni Bobet s svojimi nasprotniki pometal kot Švicar Koblet leta 1951. Letošnji uspeh je sad velikega Bobetovega napora in njegove dobro premišljene razdelitve sil- K zmagi je mno go pripomoglo francosko moštvo, ki je skrbno nadzorovalo vsako kretnjo najnevarnejših tekmecev svojega kapetana. •Na druigo mesto se je uvrstil Belgije Brankart, na tretje Luksemburžan Gaul. Četrto mesto je zasedel Italijan Fornara. Brankart se je letos izkazal kot odličen kolesar tako v gorskih etapah kakor v ravnini. Ce bi bil našel nekoliko več opore v svojem moštvu, bi zpal resno ogrožati Francoza Bobet a. Pravo odkritje je bil Gaul. Gorske etaipe so bile stalno njegove tako na Alpah kakor na Pirenejih. Uvrstil se je na tretje mesto, in sicer H’30” za Bo-betom. To mesto si je priboril sam, ne da bi mu njegovo moštvo kaj pomagalo. Prav gotovo bi letošnjemu zmagovalcu trda predla, če bi mlademu Luksemburžanu nekateri dirkači le nekoliko pomagali. V moštveni lestvici je prva Francija, druga Kalija, tretja Belgija, nato Nizozemska, NEC_ Španija itd. Značilno je, da sta letos iz tekme Izpadla znana kolesarja Švicar Kiibler in Francoz Robič. Nečloveški napor jima je odžagal noge. to naj bo meh tak, da mešanico čimbolj razprši. Če nismo konec julija poškropili trtnih mladik, bi bilo potrebno še enikrat škropiti. Majbolje in tudi najceneje je, če poškropimo trte z »asporjem«, ki se res sijajno obnese. Kdor ga je letos rabil, ga ne bo več opustil. Grozdje — a samo to — pa poprašimo kol zgoraj rečeno. UMETEN DEŽ IN PERONOSPORA Mnogi so bili in so še mnenja, da bi mogel umetni dež, oziroma namakanje v obliki dežja pospešiti razvoj glivičnih bolezni, posebno peronospore na trtah, krompirju, paradižnikih itd. Dosedanji poskusi in izkušnje to zavračajo in si ta pojav takole razlagamo: Voda v obliki dežja opere liste in najbrž celo z listov odstrani trose glivičnih bolezni, v našem primeru trose peronospore. Nekateri tudi trdijo, da ni okuženja zaradi tega, ker se poslužujemo umetnega dežja le v sončnih dneh, ko gorki sončni žarki preprečujejo razvoj trosov. Na površini zemlje, to je ob vznožiju rastlin, ustvari seveda umetni dež enako kot vsaka druga vlaga ugodne pogoje za razvoj glivičnih bolezni. Zato je po namakanju z u-metnim dežjem potrebno škropiti proti pero-nospori kot po vsakem drugem dežju. MUHE SO SITNE! Saj jih ni mnogo, a kaže, da spadajo k tistim, ki so odporne proti DDT. A tudi te lahko uničimo * »Neocidom 99«. Če z njim poškropimo stene, ne boi v prostorih vsaj 6 tednov nobene muhe. OIDIJ NA BRESKVAH Od več strani se slišijo glasovi, da je leto« oidij napadel tudi breskve, posebno mlade cepljenke. Kar celi vršički plesnijo. Proti oidiju pa poznamo samo žveplo. NOGOMET iMnogo hrupa je te dni vzbudila vest, da je vodstvo italijanske nogometne zveze izključilo moštvo Udinese iz A lige. Videmsko moštvo bo prihodnjo jesen igralo v B ligi! 'Izkazalo se je jiamreč, da je Udinese 31. maja 1953 podkupila nekatere igralce Pro Patrie ter isli dan itelkmo zmagala. Ukrep je med navijači videmskega moštva vzdignil val ogorčenja, tako da je prišlo v mostu celo do majhnih neredov. V prvi finalni tekmi za srednjeevropski pokal je v Budimpešti domači Voros Lobogo premagal češko moštvo UDA z izidom 6:0. KAJAKAŠKI ŠPORT Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Tacnu pri Ljubljani 4. svetovno prvenstvo v kajaku tn kanu slalomu. Udeležilo se ga je 145 športnikov iz 14 držav. Dva dni so se tekmovalci borili s silnimi valo- vi deroče Save in vozili svoje kajake Jugoslovani v premoči. V drugem kolu pa so naš reprezentanti zaigrali še močneje, tako da je kontni izid (17,5:6,5) našo premoč le potrdil. ZA NASE NAJMLAJSE VAAAAAAAAAA/ št. 34 Hoajzcu%, U^aii džimgfe--------------------------------------------------------------- /WVVVWVVV^W^AA^A^VVVWv^A^WVY^AA^VWWVVWVWVVVVVVVWW^t^AAAm^VVVVVV^AA^ tAAAAAAAAAAAAAAA/ AAAAAA/iAAAAAAAA/^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/VAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Copyrighl, 1929, hy Edgar Riec Burrouiha. Inc. Ali rirht* »V*f Dekle je izdrlo nož in prerezalo Tarzanu vezi na nogah. Nato ga je odvedlo y veliko sobapo, kjer je stal okrvavljen oltar. Možje so šli za njima. Tarzan je spoznal, da je v rokah častilcev sonca in bo darovan kot klavni dar. k Svečeniki so položili Tarzana na oltar. Uganil je, da se bo ljubka ženska čez nekaj minut izpremenila v krvoločno morilko. S kadečim se nožem v roki bo prva pila njegovo rdečo, vročo kri iz zlate čaše, ki je stala pred njo. Iz vdolbin v visokem zidovju so se režale človeške lobanje. Skozi obokani vhod je prikorakala procesija žensk, ki jih je zlat nakit pokrival od glave do peta. Vsaka je nosila v rokah zlati čaši. Iz hodnika je nato stopila krasna ženska. Ju? -..n u Tarzan ni več upal, da bi se rešil. Tedaj pa je med svečeniki nastala zmešnjava. Eden izmed njih je hotel izpodriniti tovariša, ki je pred njim v vrsti čakal Tarzanove krvi. Divje je zarjovel, ko ga je velika svečenica »La« zapodila na njegovo mesto. Bila je velika svečenica. Na rokah in nogah je imela zlate zapestnice z dragulji. .Vsi so pokleknili pred njo. Obrnila se je k Tarzanu, a ta je ni razumel. Nekaj trenutkov je čakala odgovora, nato je mignila z roko. La je stopila k Tarzanu in. začela peti zakletev in dvigali tenki ostri nož. Nato je nož počasi spuščala ip končno je ostrina obvisela tik nad1 njegovimi razgaljenimi prsmi. Sredi pričakovanja smrti je slišal čedalje glasnejše renčanje jeznega svečenika. Skrivnost D FU-MANCUJ A ROMAN - Spisal, Sax Rohner - Prevedel i A. P. Potem se je začel nenaraven prizor — začelo' se je morjenje. Kakor bombe so se razletele sijajno barvane glave teh velikanskih gliv, ki jih je omenjal Kitajec, ko so beli žarki padli skozi temo nanje, zakaj le tema jih jel hranila v življenju. Rjavkasti oblak __________ ne vem, ali je bil tekočinast ali prašen — se je dvigal po- kleti. Poskusil sem zapreti oči — ali pa odvrniti pogled od opotekajočih se postav mož, ki so se ujeli v tisti strupeni votlini. Nič ni koristilo': moral sem pogledati. Detektiv, ki je nosil svetilko, jo je spustil na tla, toda motna in čudno razsvetljena puščoba je trajala pičlo sekundo. Svetla luč se je zablismila 1— brez dvoma ob dotiku sovražnega bitja, ki je zdaj spet povzelo besedo: »Doktor, opazujte takojšnja znamenja blodenj!« Tam zunaj, onstran steklenih vrat so se nesrečne žrtve smejale — si trgale obleko s teles — skakale — krilile z rokami _______________ in postale blazneži! »Zdaj bomo iztrošili zrele trose velikanske ,em,puse’,« je nadaljeval hudičev glas. »Ker je zrak druge kleti prenaeičen s kisikom, začnejo trosi takoj kliti. Ah, to je zmaiga! Ta postopek je znanstveno zmagoslavje mojega življenja!« Kakor snežnobela moka so se usipali trosi od stropa in pogrnili zvijajoče se postave zastrupljenih mož. Pred mojimi osuplimi očmi je gliva rasla; razrasla se je od nog do glave tistih, ki se jih je dotaknila; ovila jih je v blestečo’ se mrliško odejo . . . »Umirajo ko muhe!« je nenadoma zakričal Fu-Manču v vročičnem razburjenju; in bil sem gotov nečesa, kar sem že davno domneval : da so bili veličastni, spačeni možgani Fu-Mančuja možgani morilskega blazneža — čeprarv Smith ni nikdar hotel sprejeti te razlage. »To je moja muholovka!« je kričal Kitajec dalje. »In jaz sem bog pokončevanja!« Zgubimo Wejmoutlia Opolzki dotik megle se je oživel. Višek prizora v kleteh strupa skupno z učinki hlapov, ki sem jih vdihaval, so me spravili v nezavest. Zdaj sem spoznal, da plovemo na reki. Še vedno sem bil zvezan ; še več, okoli ust semi 'imel tesno povezano' ruto in privezan sem bil k nekemu obroču na palubi. Ce sem premaknil razbolelo glavo proti levi, sem zrl dol v mastno, vodo; alko sem se nagnil proti desni, sem lahko' ujel pogled na poškrlateno lice nadzornika Wey,moutha, iki je bil zvezan in je imeli usta zamašena kakor jaz; ležal je zraven mene; od Naylanda Smitha sem mogel videti samo noge in meča'. Glave nisem mogel zadostno obrniti, da bi videl več. RADIO TRST A VPRAŠANJA IN ODGOVORI NedeU«, 7. avgusta ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: »Marko in njegovi prijatelji«; 13.30 Glasba po željah; 20.30 Puccini: -Madame Butterfly, opera v 2 dej. Ponedeljek, 8. avgusta ob: 12.55 Pevski duet in harmonika; 19.15 Mamica pripoveduje; 21.00 Okno v svet; 21.15 Smetana: odlomki i2 opere Prodana nevesta; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti; 22.15 Schubert: Simfonija št. 8. Torek, 9. avgusta ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Prokofjev: Koncert za violino in orkester; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Radijski oder: Cecovini: Zadeva Standfort; 21.45 Slovenski, motivi. Sreda, 10. avgusta ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert baritonista Marijana Kosa; 19.15 .Zdravniški vede-ž; 21.00 Mnenja in dejstva; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 11. avgusta ob: 19.15 Radijska univerza; 21.00 Dramatizirana zgodba, Rado Lenček: Alfred Stieglitz, pionir umetne fotografije; 22.00 Glasbeno predavanje; 23.00 Nočni motivi. Petek, 12. avgusta ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Poletni športi; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Svetovna književnost in umetnost ;22.15 Borodin: Simfonija št. 2. Sobota, 13. avgusta ob: 15.30 Pogovor z ženo; 16.15 Kavarniški koncert; 16.35 Domači odmevi; 19.15 Radijska univerza; 21.20 R. Strauss: Suita iz opere Kavalir z rožo; 22.19 Operetne melodije. TEDENSKI KOLEDARČEK 7. avgusta, nedelja; 10. pob., Kajetan, Vidojka 8. avgusta, ponedeljek: Ciriak, Godcslav 9. avgusta, torek: Roman, Našmir 10. avgusta, sreda: Lavrercij, Jutica 11. avgusta, četrtek: Suzana, Bolemir 12. avgusta, petek: Klara, Dobrogoj 13. avgusta1, sobota: Kasijap, Davoja VALUTA — TUJ DENAR Dne 3. avgusta si dobil oz. dal za: ameriški dolar 623—624 lir avstrijski šiling 23,50—24 lir 100 francoskih frankov 167—169 lir 100 dinarjev 88—91 lir funt šterling 1660—1690 lir nemško marko 146—148 lir pesos 17—18 lir švicarski frank 145—146 lir ■zlato 710—711 lir napoleop 4000—4100 lir Vprašanje št. 136: Prosim Vas za pojasnilo o določbah, ki veljajo glede visokodebelnih dreves ob mejnikih. V kakšni razdalji lahko rastejo taka dre vesa, kako je z vejami, ki segajo preko mejnika, in čigavi so plodovi, ki padejo na sosedno zemljišče? Odgovor): Mladih dreves ne smemo saditi na manjšo razdaljo kot 3 metre, in sicer od mejne črte do mladega stebelca. Ko se deblo zdebeii, je torej pozneje razdalja manjša. Ce drevo raste že 20 let (torej ne najmanj 30 let) bliže mejniku, ni mogoče več protestirati. Mejaš ima pravico zaldevaU, da se skrajšajo veje, za kolikor bi segale preko mejnika. Plodovi, recimo orehi, ki bi padali na sosedovo, so njegovi. (Zadnji določbi pa veljata, če niso v kraju drugačne navade). Vprašanje št. 137: Moji azaleji rumenijo in odpadajo listi. Ko sem jo dobila pred nekaj meseci v dar, je bila v krasnem, bujnem razvoju. Kako naj ji pomagam? Odgovor: Azalejo ste najbrž dobili naravnost od cvetličarja, kjer se je razvija'a v ugodnih razmerah vlage kakor tudi hrane. V spremenjenih razmerah je začela hirati, kar se navadno pripeti z vsemi pri cvetličarju kupljenimi lepoličnimi rastlinami. Ker pa vaše azeleje nismo videli, niti kje ra-stet zato pe moremo drugega svetovati kot tole: aza-leja ne sme biti na prepihu i.n zrak ne sme biti presuh. Zalivati moramo zmerno, če le mogoče z deževnico, na vsak način z vodo, ki vsebuje prav malo apna. Lahko pa vaša azaleja trpi lakolo. V tem primeru jo je treba vzeti iz sedanje posode, pregledati korenine in odstraniti suhe in nagnite ter zamenjati zemljo. Najboljša je iz črnega komposta — segnite stelje z dodatkom 1/4 drobnega peska (mivke). Lahko pa tudi trpi zaradi živalskega mrčesa, kot so uši, pršice, kaparji itd. Mogoče teh živali niti ni videti s prostim očesom in je potrebno povečevalno steklo. V tem primeru je potrebno poškropiti celotni grmiček s kakšnim razkuževalmm sredstvom, kot je »tetrafidl«, katerega raztopimo po 2 grama v litru vode in razpršimo z drobnim razpršilom, kot je ono za dišave. Vprašanje št. 138: So kot gnojilo kaj vredne smeti iz mestnega smetiščnega skladišča? Ali jih kai izboljšam, če jih potrosim z appom? Kako bi jih najprimerneje pripravil za gnojilo? Odgovor: Mestne smeti (očistiti jih je treba kamnov in kovinastih predmetov) služijo kot dobro gnojilo, saj je v njih mnogo pepela in drugih primesi, izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 predvsem rastlinskega izvora. V sp’ošnem ni potrebno dodajati apna, ker je tega dovolj v lesnem pepelu. Najprimerneje pripravite smetj za gnojilo, če jih spravite v gpojiščno jamo in jih tam nekaj mesecev tedensko polivate s straniščnico ali gnojnico. OBVESTILO V sredo, 10. avgusta ob 20. uri, bo v dvorani prosvetnega društva »Zvezda« v Podlonjerju roditeljski sestanek. Na dnevnem redu je vprašanje uzakonitve slovenskih šol ter vpisa otrok v slovensko šolo. Na sestanku bodo izvolili tudi roditeljski svet za Podlo-njer — Novo cesto. Sestanka se udeleže vsi učitelji, ki poučujejo na osnovni šoli pri Sv. Ivanu. Poleg staršev so vabljeni tudi vsi drugi, ki se zanimajo za slovensko šolo. MAL# OGLASI Osmošolka si želi inštrukcij. Naslov na upravi lista. Brat-je DOLJAK Avtoprevoztio podjetje Gorica, ul. Donizelti 27 javljajo, da je njihova nova telefonska številka: <* 20-97 TOVARNA Plmčič KRM1N - CORMONS I TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. Nahajali smo se na krovu barke na električni pogon. Slišal sem zasoivraženi golt ni glas Fu-Mančuja, iki je zdaj spet zvenel mirno ko navadno ; in srce ,mi je poskočilo, ko sem začul glas, ki miu je odigovoril. Bil je glas KaTamainehin. Njegova zmaga je bila popolna. Prav gotovo je bilo, da so bili njegovi načrti za odpoto-vanje popolni; njegovo- morjenje detektivov v podzemnih hodnikih je bilo zadnje najdrznejše iazivamje, ki si ga zviti Kitajec ne bi bil zmožen dovoliti, ako ne bi bil vedel, da mu je pobeg čisto gotov. Kakšna usoda nas je čakala? Kako se bo maščeval nad dekletom1, ki ga je izdalo njegovim sovražnikom? Kakšen delež dobijo sovražniki? Podoba je bila, da je prišel do svojevrstnega sklepa, da me vtihotapi na Kitajsko — tod® kaj je nameraval z Weymou-thorn lin Smithom ? Nemi smo opazili, da plovemo skozi meglo-. Za nami je zamrlo šumenje pristanišča in ladjedelnice. Pred nami je visela zavesa megle, ki nam je zakrivala promet na veliki vodni cesti; toda skozi meglo so se oglašale tuleče sirene in so cingljali zvonci. Rahlo brnenje vijaka je nazadnje čisto utihnilo1. Barka se je rahlo pozabavala na sipini. Oddaljen ropot je postajali čedalje glasnejši — in nekaj se nam je skozi meglo približevalo. Zazvonil je zvonec in neki glas, zadušen zaradi megle, je prišel do nas — glas, ki sem ga spoznal. Čutil sem, kako se Weymouth poleg mene na vso moč zvija; slišali1 smo1 njegovo nerazumljivo momljanje; in vedel sem, da je trudi on spoznal tisti glas. Bil je glas nadzornika Ry>mana- od rečne policije, in njihova bahka je bila v neposredni bližini naše. »Hoj! Hoj!« Tresel sem se. Mrzlično razburjenje se me ije polastilo. Klicali so nas. Mi smo bili brez luči; toda zidaj — ne glede na bolečine, sem zavil vrat proti levi — je skozi meglo jezno- zasijala luč policijske barke. ----- Razen zamomljanih glasov nisem mogel ničesar spraviti iz ust in moji tovariši so bili v en-aikem položaju. Bil je brezupen položaj. Ali nas je policija videla ali so kar na slepo klicali? Luč se nam je bližala. -------- »Barka, hoj!« Ugledali so nas! Fu-Mančujev go-ltni' glas je nekaij presekano govoril — in naš -vijak se je spet začel sukati; zlb-rzeld simo naprej v temino. Slabotnejša- je postajala luč policijske barke — nazadnje je izginila. Toda slišal sem Rymain-ov kričeči glas. »Polno br* zino!« smo slabotno čitli skozi temo. »Luka! Luka!« Potem je mrak vse zagrnil in medtem 'ko so bili naši prijatelji daleč za -nami. smo mi hiteli čedalje globlje v meglo- — in brzeli proti -morju, kar sem pa šele kasneje ugotovil. Divje smo pluli dalje, le dalje, čez naraščajoče sipine. Enkrat se je nenadoma pojavila pired nami velika čma- gmota. Visoko nad nami so sijale luči, zvonci so zvonili-, nerazumljivi kriki s-o Pre" letaivali meglo. Naša barka se je nevarno nagibala in šla s kljunom zdaj gor zdaj dol, a se srečno izognila vodnim -brazdam pre-komornikia, ki bi bil Skoraj lahko končal našo pot. Bilo je to tako potovanje, kakor sem ga že nekoč prej opravil ob zasledovanj« voditelja rumene nevam-osti; toda to je bilo mn-o-go bolj strašno, zakaj zdaj simo bili dodobra v Fu-Ma-nčujeivi oblasti. (Nadaljevanje v prihodnji številki)