Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj
XIII
Ljubljani
sredo 10. januarija 1855
List
Sledeča slovenska prestavacesarskepesme
)
po
Veličanstva, je veljavna
terjene od Njegovega c. za vse dežele slovenskega jezika:
Cesarska pesem
Od rastliii za suhe spašnike in senožeti
Trave.
Izmed veiicega števila ti
žetih in spašnikih, bomo
5
ki rastejo po seno
i.
(Po Haydenovem napevu.)
našteli le tište, ki so spoz
3
nane dobra, tečna živinska hrana (klaja)
• »
Bog obrani, Bog obvari
Nam Cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari
Meč voj šaka
varuje,
Oj strica (aira, Schmiele) tami ojstric je le tista , ki se imenuje
Med mnozimi
t
t
Kar
pridnost zadobi
y
»
S svete vere pomocjo Branimo Mu krono dedno Zoper vse sovražnike; S Habsburškim bo tronom vedno Vsa, kar solnce je obsij
Bistri duh pak premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod' pri nas domá
(gebogene Sch,) tečna klaja, zlasti na spašnikih za ovce. Cvetè mesca junia in julia; zori augusta in
septembra ; zraste
do
trica
cevlj
visoka
5
graue Sch., ni sicer
(S
y
Sreća terdna Avstrije.
i
2.
Z a dolžnost
pravico
Vsak pošteno, zvesto stoj Ce bo treba, pa desnico
S serčnim upom dvigni v Naša vojska iz viharja
/
boj
!
Prišla
brez slave ni
Vse za dom in za Cesarj
?
Za Cesarj
blago
kri
r
Cveti mirna Avstrij
4.
Terdno dajmo se sklenitij Zloga pravo moč rodi5 Vse lahko nam bo storiti,
Ako združimo moči. Brate vodi vez edina
Nas do cilja enega: Živi Cesar, domovina: Večna bode Avstrij a!
to ima, da raste na naj slabejsi oj strica raste celo v svižnu.
veliko vredna klaja, pa
• v •	1••	•	j _
emlj
grivas ta
L* V »
esicj
(alopec
pratensis, Wiesen
Fuchsschwanz) je ena naj boljsih trav, todag
bok
m m
emlj
ljubi
9
v kteri tako hitro ra
ste, da se zamore trikrat kositi; cvetè julia in augu sta, zori augusta in sept., zraste 1 do 2 ćevlja visoka. V suhi in pusti zemlji pa kmetovavec ž njo ne bo nikoli ničesar opravil, naj pocenja kar hoče.
. Rosula (anthoxanthum odor., gelbes Ruch
Přístavek gledé na poroko Njegovega c. k. apostol. Veličanstva
5.
In s Cesarj em zaročnica,
Ene misli in kerví, V lada milo Cesarica,
Polna dušne žlahnosti. Kar se more v srečo šteti *	Večni Bog naj poděli:
Franc Jožefu , Lizabeti, Celi hiši Habsburški !
gras) poseb
to je
tista trava, od
5
prijet
duh
ktere ima merva svoj
Raste tudi na zlo p
r^	i	v • #
• p je
pasnikih in senožetih. Same rosule pa živina ne
rada, posebno
take
ne, ki je
že odcvéla. Ce je v 100 funtih
bila pokosena, centu) merve
ko je ai
2 funta rosule, diši merva kaj prijetno. Cvetè junija
i
Julij

cevelj visoka
Julij
in
augusta; zraste pol do poldrugi
Ovsu la (a vena
elatior, Wiesenhafer. franzos
5
Raigras) je naj več vredna med vsimi travami na se ,7 v „	, v, Y 1M	.	.. , nožetih zato, ker se je na moćenih in gnojenih senožetih
V senožetih naših lezi Še veliko mertvega zaklada, naj več přiděla in je tečna klaja za živino, posebno
(Dalje.)
Ker se na vsaki zemlji ne obnaša dobro vsaka trava, nam je treba pažljivim biti, da po lastnosti zemlje: ali je suha in gorka, ali bolj močirna in merzla, izberamo travné semena; zakaj v mokri ne hojo take veselo rastle, ki hočejo imeti suho zemljo, in nasproti v suhi take ne, ktere so hčerke mokrega
će se mesa z navadno ali pa z nemsko detelj Kdor hoče mervo na svojih senožetih obilo pomnožiti naj poseje ovsule; ovsulo, ktera je
?
prepričal se bo, da je
ni trave
med vsimi travami naj bolj pripravna
za take
emljisa, ki
zeti za nekoliko
imajo biti
julij
do
septembra, zraste
začasne senozeti(seno Cvetè junija do augusta
čevlje visoka
2 do
zemliišča.
gledati, ktero redimo, je sicer, da travo, ki se prileže enemu plemenu
a tudi na živino je
plemena; vendar
Res
jedó
so nektere trave, ki tek
Je še več trav ovsulje sorte, ki se dobro spona šajo na pusti zemlji in so dobra klaja, pa zdatne niso.
(Dali
sledu)
5
tudi druge
iiejo nekterim plemenom bolj, nekterim manj. Skušnje
da izmed navadnih divjih in pa sejanih rastlin
Gospodarske novice

uce
jih goveja živina 276 rada jé, 218 pa ne
k o nj jih ié 262
212
ne
5
J .I1" J^	, ** » ^ F»
kôza 149, 126 pa ne.
■■IP^R ? M
pa ne, ovca
387
141
5
pa
M* vr £J a r , 1/^u pa lie.	liw^j jj 1 a v i lui
Po vsem tem, kar smo dozdaj povedali, hoćemo poljubi. Franc
Rib si zavoditi kolikor kdo hoče. Člověk je vendar čudna glava! Zmiraj duhta in duhta, da kaj novega izduhta. Zdaj si že napravlja ribe. prave ribe v bajerjih in rečicah, kakor se mu
jTu vsem lem, Kar »mu uuzuaj puveuau, uucciiiu	jjuijuui. r rauuuzi SO to Ia II aj Uli, t^ClrtViiu licuivi,
v kratkem pregledu rastline (trave) po njih vrednosti	ki si vsako reč radi prilastujejo, zdej terdijo, da že
našim kmetovavcem pred oči postaviti, in ta pregled	pred 100 leti (1750—1760) je neki Jakobi v Ham
tako osnovati, da bomo naj pred imenovali rastline za	burgu že ribe delal. Toliko je gotovo, da Francozi
suhe senožeti in spašnike, potem trave za bolj mo-	so to znajdbo poslednje leta tako deleč prignali. da
ajdli
ceravno
Nemci
sune ocuuzicu ni spasiiiite, puieiii iravt; za uuij mu— »u iu ziiitijuuu posicunjc ici» lanu ucic^ pu^uau, u«,
čir no zemljo; dostavljali bomo temu popisu, ktere že kupčujejo s postervi, kterih so si-zaredili že već
rastline so bolj za spašnike, ktere bolj za senožeti, milij
in pa: kteremu plemenu lina bolj priležna.
ta
5
kterem je una rast
viivv, m jih prodajajo. Iz Francozkega se je ta znajdba razširila po Nem
ékem, v Švajco itd. in v malo letih bomo znali povsođ
si rib zaroditi, kolikor bomo hotli
Kakor se od vsih
kraj
slisi
5
je to prav lahko
Pa „saj ne pripusajo takih ženitevu: otegne kdo reci.
5
vse kraj polni rib
velik
5
če bojo nase reke in bajerji
dobiček pa bo za Mi pa pravimo, da se pripušajo
pet
i
te dní smo spisali to pismice
in po taki skušnji še le
Bila je te dní poroka v Ljubljani ; ona je biîa keršenca, čem pa obstojí umetno zarejevanje rib ? V temle: on pa dninar (taberharj. Ooa si je v službi prihranila 20
daj
Znano je, ua nwc ^uhc; ivauti ac vi u icjny, jiuttia- guiu., uu pa mu; ne prea poroso mu je mogla nevesta
ikre (jajčka) na plitve města v vodi; po teh praznično oblačilo iz zastave resiti. Zdaj nima ona nič ia
da
be fone) kader se derste
pokla
gold
on pa
nič;
se pred poroko mu je
mogla
nevesta
ikrah poliva dersteci on svoje mleko, — »u p^i jajčka. Kar ribe sicer same delajo (pa oplojenih iker
in to plodi
on
nič
nišču.
druzeg
I
t
d
kakor gorko Ijub
v merzlem sta
t
gré v prosti vodi veliko pod zlo), posnemaj
Ijuitíé
LU^tl Vl/ui V l/liivi/ pvu	j }	«
Ribči vejo, kdaj je pri vsaki sorti rib č
zdaj
dobila dovoljenj
v osrečenje človeškega naroda
derstenja. Takrat vjamejo nektere — njo In njega
poprej nji trebuh od zgorej doli rahlo (ne pre
: potem
e v zak (nekaj ur pod Ljubljano)
ženiti.
topit
So seak
m
w
J
dovolil
s e
Kaj pravite, častiti bravci, h taki ženitvi ? — Kaj pravite h taki dovolitvi ! Županija, ki je ta zakon do
mocno) stiskajo in tako iztisnejo ikre iz nje
vzamejo njega in ga tudi po trebuhu rahlo stiskajo, volila, je morebiti mislila: „b'ota'že skerbela, kako bota
Mi pa ti županii lahko povémo. kaj je nevesta
. če ne
da izpuša mleko; v pripravni posodi pomesaj tim rnlekom, in v 15 minutah začno ikre že gomizljati
ikre s živela".
kar je znamnje, da so uplenj
Ko se to vidi
5
se
odgovorila, ko jo je někdo vprašal: kaj bo počela
den ej
ikre
v
vodo
Kmali zlezej
bice iz jajčk
?
se jih derzi se jajcja mrena, ki
na koncu života pa
je mladim ribicam perva hrana. Ko je ta mrena
5
je čas ribici kaj jesti dajati, kar pa pred 8 dnevi ni potreba. Ko so ribice večje zrastle, naj se denejo v
bnjak, ki
ima majhne
luknjice, da
ne morejo ven in
va	V	f	i •
druge požresne ribe ne do njih, in za živez naj se jim
dajejo take stvari, ktere so vživajo. — Ko so postervi že
ribčem znane, da jih ribe većje in mocnejše bile, so
in volov
jih redili s prav drobno zrezanuni ovcjuni skimi cévami, in potem so jih spustili prosto v bajer ali kakošno drugo vodo, v kteri enake ribe živé. ,
Leta 1844 je parižka učena družba (akademija
znanstev) razpisala dařilo za pospéh te važne znajdbe
" "er so se te
5
in v letu 1848 je imela v bajerjih skušnje delale, že blizo 6 milijonov post
N aj
liče ne misli, da je to prazna stvar
Po
polnoma poterjena je, in tudi pri nas, ki imamo v
marsikteri bistri vodi prostora za milijone posterv in druzih rib, se bo ravnalo kmali tako. Naj bi umni ribči
zacelí skušati
f
Odperto pismice našim zupanijam
Kdor se hoće ženiti po pameti, naj ee ženi, kadar je
v takém stanu ali da pride saj po priženííu v tak stan, da
ki bi jih utegnila do-
bo
biti
S
ti z ženo in otroci
5
Kdor se ženi, kakor dan današnji nekteri pravijo, le
na korajž
raj
se bo kesal kadar bo že prepôzno

in „ko
a
mu bo kmali zmanjkalo, k večem tište ne, ki si je
v kerčmi, in s ktero bo razsajal doma nad
bo kupoval
in otroci, kadar ne bo kruha od nikodar jemati
V
Ker pa tega ne prevdari vsak
, ki se gré zenit prevdarijo to saj tisti, v kterih oblasti je daj at
, naj i ž e-
t
d o v o Ij en j
Njih dolznost je, da natanko pre
d v oj ega vzroka: p
?
da ubranijo gotove nadloge,
v ktere se taki Ijudjé zakopljejo, ki se ženijo
??
koraj
a.
?
gič, da sosesko (občino) svojo obvarjejo beračev
in dru
Naj pomislijo, da otroci bolj
«•otovo pridejo k©
to
zasluzek
>
in kdo bo ředil njega ali njo, če se zbolí, in pa otroke
>
ce jim starisi pomerjó?
Nektere soseske se dajo s tem oslepiti, da mislijo : „saj ga ne bo več nazaj v naš kraj", če stanuje zdej kje drugod. Taka misel je napěna, ker tam,kjer zdej stanuje

ni dobil dovoljenja se ženiti
>
p o ti ral
ga boj
v nad
lo

v tisto sosesko nazaj
lila se
iti
Nj
) • v
je domá in ki mu je dovo
bo přisel tedaj na glavo. In ce se kdo
tuđi potikuje kod drugod,
to krivica
kjer bi ne imel biti
>
al ni
f
ki se ptuji soseski naklada, da mora ona take
beraške di
v $
rediti

Naj bi soseskini predstojoiki, pa tudi duhovni gospodje to resuo prevdarili in po nobeni cení ne pripušali tacih že-
■	■■ ■■ tfHHH^I
?
po kterih so revěina in nadloge gotove.
bo kruha?
v
ze
n
stradati treba".
mi bo saj eden po m a gal stradati, če bo
Naj přejme to tolažbo tudi tista žu
panija, ki je podpisala dovoljenje v ženitev.
Starozgodoyinski pomenki

Koraní
Kurent.
Basnosloven pretres od Davorina Terste n jak a. Skoro vsi stari narodi so imeli svoje svete gore
?
Kre
prebivališča božanstev. Tako Gerki svoj Olymp tarji svojo Ido, in pri starih Indih je sedež božanstev bila
visoka Himalaja
to je

Zimelega.
Razdeljuje pa to
pogorje velika gora Maruve, Meruve, ali pa Meru zato se veli Meru od besede u» ary a, merya, nemški
j
Mark, slovenski rem a

Mark, Grànze.
V slovenski besedi re ma nahajamo prestavljene
cerke, kakor se to tudi
v drugih besedah nahaja;
velí v sanskritu kara die Hand, slovenski rak a
n. p
se
roka.
Takošno prestavljanje ljubi slovenski jezik. V Primorji hor
vaškem se
ronac namesto norac, der Taucher bud namesto bel ud
čuje vecidel zajik namesto jazik die Zunge,
luzicki spot namesto post itd.
?
primeri se le
?
Po
taki prestavi je tudi slovenska beseda re ma, die Grânze, Gebirgsscheide postala, Zato se velí fara svetega Jurja na iztoku labudskih planin Remšnik ker ravno na gorski
remi stojí.
Topla stran gore Meru se velí Kailasa, kar nara vnost pomeni top 1 o (primeri latinski calidus, caligo, slovenski kaliti, gliihendheissmachen, kovač železo kalí)
merzla pa se velí Hi mala
>
to je
>
hiemalis, himja
zimska.
Indi imajo to goro za središče sveta, v kteri je prá-moč (Urkraff) božja skrita. Polna zlata je in diamantov
po njih
domislijah, in
na ižmerni njeni planjavi so vsi raji
»
tehtajo: komu dovolijo se zeniti. Ia ta dolznost izvira iz njkov 2
kraljestva, mesta in poslopja posamnih božanstev in svet
Okrogla njena veršna planjava je raj Shiva-ta.
Brezštevilni kari (keri

ceri, Felsenspitzen) okrog nje
t v v «	..	« V
Veli se
stojijo in so stebri prebivalisc drugih božanstev. tudi M a n d a r, der Weltberg.
V ti besedi spet vidimo uno čudapolno podobnost (ana logio) v stroji starih jezikov. Man dar ima koreniko v glagolu mand, in pomenja to kar latinsko mundare, od tod m un dus. Po gerški se velí xovfiog, kar spet ima dvojni
pomen

kakor latinski mu n du s
?
licht

rein
y
zierlich
j
in
pa Welt. Ravno tako slovenska beseda svet pomeni Licht
in pa Welt; beseda Welt je
enaka z gerško fidcc, Glanz,
afteloç, rein
s keltiško bel heilig,
?
in & slovensko b e 1
j
weiss, licht, s talijansko bell o.
Znamenito je to, da besede, ktere
lučno belino iz
razujejo , tudi pomene sanctus, heilig, imajo. Tako se
velí v índiskem jeziku svaitas běli,' bilas pa pomeni
Naj imenitniša rodovína na Remšnika, která se je pozneje v Maribor preselila, se je imenovala Remic.
a) Wahl. Erdbeschreibung von Ostindien II. str. 220 itd.
Pis
ti. V slovenskem je ravno naopak
heilig, belo pa w
srno že povedali
ze poveaau, beei pornem bvcu	«« "" suivait, -i
Na gori Metru stanuje četiro sifnih živa!: konj, krava, io koroških kamnih Adjut
pornem
to pomeni najdenih, so novo porostvo za častje Kerontovo. Spominek Tudi v keltiškem jeziku, kakor sta postavila Adjutor in Secundinus. Ime pervega prida je bil Shivait, zakaj obilo imenje na štajerskih
t
cuje
i
Adjut
Adj ut
mlamon (velbód, kamela) in j
(jelen), iz kterih lap rina, ki niso ne po duhu jezika ne po običaju rimske
y
štiri silne reke tečejo Buramputer (Puremputer), G
temoc le prestavki slovenskih Magi m
i
S
y
Ind
in Ok
rov
5
dali
V
se
y
več imen, kakor Mag
Mog
Mogima
Mo
Gora s svojimi pecinami je podoba smerti, zato je
gitus
y
Mag
9
ltd
y
ktere se na noriških in panonskih
M
prebi
V v
Sh
ta in S h
i. d
která
voljo velita Parvat in Parvat borne, Felsenbeherrscher. Tako se tudi
lik; hoLii
se za tega
Felsenge-veli frigiška Ky-
kamnih nahajajo
Felei
y
Sh
se veli Maha Is h
Mah izvirno pomeni
crescere, rasti, roditi, zato se zemlja in žena, obe
i
která po Lukrecii se je tudi velela mat
b ogo v
in žival (od semitiške

»
b
y
i v e-collis
roditelci, velite v indiskemjeziku mah
i
y
?
nji je bila smereka posvećena, ktera je phall
ska mohil
polje.
odtod je
?
mog
>
Erdhugel, celtiški mag, ma g
Kar pa raste
»
to je
liko, in kar je veliko
y
predstavljala
V slovenskem jeziku izrazuje p
V «
beseda k
5
to je primeri
mog
y
zato se mah v prakritu že veli p
m o g u
mozem, ntojren. Macht
o
5
*
k K
y
oslovenski čer, zato se je Shiva Parvat velel Zravenpomen slovenske

glagola
m
y
Kerant. Korant, Kurant
Ker Slovenci
kranjskih planin a tudi izgovarjajo kot o, zato tudi naha-
fen
y
ker le tisti
poma
?
kteri je m
m a g n u s fisyag pa je tedaj hel-
mogo č
Slavni pesnik g. Gabriel Seidl se je trudil v dunaj
jamo Ker ont
Koront. Kuront. Tudi v oblikah K
skih slovstvenih letopisih zoper vse postave keltiške
• JV c r u li l , IV U I U II l , I\ U 1 U U l. JL util v uuiinau u- p»"» k>iu»oi» vuim «"^poiu «''pí » ow yvocwvv ivcuinivi/ji
t in Ku rent se najde v ustih naroda. Slovenski zika vse nerimske imena keltezirati in tako je rekel
y
jeda
narod nam je porok za vse te oblike
On
izgovarja
K
M agi m ar pomeni Feldmay
Al to je bôsa! Konc
k
in
Korošk
Felsenland
y
Gebirgsland
pa tudi nice m
mer, m
keltiškemu, nemškemu in sloven
K
in K
Pa ne samo slovenski, temoč tudi skemu jeziku lastne pomenijo to, kar končnica nemsko
v obce slovanski narod pričuje, da so samoglasniki spre
menom pod
Ceh hora
Pohorc pravi gara, Horvat g
slovanska man, torej je celtiskem jeziku veli tudi
zlaga neresnična.
M
k, in nemška May
se v
je iz
Polák gór a (gura) in polabski Slovenec ]e ízgo
latinskeg
mai
postala. Merovingi so imeli „majores
varjal gira; tudi pravi Pohorc ??zgiri
u
55
tam
S
«
domus" in iz besede
t
Sdaj pa vprašamo: ali se kakosen spoinin > častje nahaja na rimskih kamnih V okolici gornjobelski v melski dolini
K
zkop
Koroškem so starine, ktere poLaziji2) *o imele sledeči napis:
kakor th um velijo
maj
je zbrusila nemska May
»
na primer i z „
vicedomus" nemška ..Vizthum
55
rt
Vi
55
Vide m , zato se íarovški grunti povsod
Videm. (Dalje sledí.)
CHAERONTI AVG. N. DISP. RAT. COP. COP. EXPED
FEL. II. ET. III. GERM
Ne upam se
da se brati ima.
napisa razložiti, dá pa Chaeront je ime božantva
za gotovo celega
y
kako
po-
Novičar iz austriianskih krajev

Iz Gradca se je
razglasilo te dní sledeče hudodel
terjuje pristavek augustus, to je, velicastven. Dozdeva se mi, da je bojé ta spominek postavljen bil zavoljo srećne odprave vojske v Germanijo. Naj si učeni prizadevajo napis razložiti; nam je že ime zadosti. Ali zakaj stojí n v
besedi? zakaj se neizgovarja Karat 3), Korat, Kurat
stvo: Žandarja iz Unzmarkta sta na patroli 27. dec. v Hirš feldu na nemškem Štajarskem zvedila, da kerčmarica
J'c.
ima že več časa nekega otroka v svoji hiši zazidanega. Žandarja gresta k županu, da naj se ž njima po iá v to hiso. Oni grejo in preiskujejo vse izbe, hrame in hlev, pa ne najdejo ničesar. Ko pa pridejo v klet (kelder j , zapa-zijo na strani majhne vrata, ki so se le malo vidile in so zapeřte bile. Ko jih odpró, zagledajo v tamnem grobu enakem obloku mlado de kli co na tleh, kakih 12 let staro, ki je ni druzega bilo kot kost in koža, zraven pa
y
ali
pa Karot? To nam razlaga naj veči jezikoslovec našega
veka slavni B o p p
4
ki pravi, da je ent, ant naj iz
v irni sa
oblika, ktera se v sanskritu nahaja in ktero je Gerk v svojem bvz> in Latinec v svojem ent, n. pr. vio-1 en tu s, ohranil. Zato nahajamo lastne imena na rimskih
kamnih Brigantus, Ami antas, Arovintus, Perin-
tus. Ta oblika še se je celo v lastnih imenih do dnesnjega dne ohranila, in scer v imenih rodovin Korant, Bregant, Trabant, Marant itd. Pozneje je prešla v u, zatoBorut ime koroškega vojvoda, Ma rut itd. Božanstvo Kero n t nahajamo tudi polatinčeno in sicer na neki pećini korske
ze tudi na pol šlepa. Kerčmarica je obstala, da ja otrok njeni ia da ga ima 4 leta zapertega! Župan je nesrečno deklice vzel k sebi, hudobno mater pa so izročili sodnii. Kaj je bil nagib tacega hudodelstva, še ni znano.
A9
Celja. J. Š. V lanjskih „Novícah" smo povedali
y
planine (Koralpe
v tej podobi :
y
to je
5
Felsenalpe) imenovani Spitzofen
da 21. augusta in sledeče dní (1853. leta) je bila pri tu kajšni deželni sodnii glavna obravnava zoper Rezo
Hu
S. SAX AN O AVG. SAC.
berjevo, kerčmarico iz Loč poleg Konjic na Štajarskem,
od nje dopernešenih hudodelstev) v
ktera (razun drugih
ADIVTOR ET SECVNDINVS 5
letu 1851 je bila 2 hudobneža najela, da sta Blaža Vid
Jaz berem „Sivae Saxano
D
n
to je
»
Sivatu Keronti
©
si prizadevajo „Silvano Saxano
brati
ali v nobeni
rimski knj
y
đem priimena Silvanovega S
—•
ktera o basnoslovji rimskem govori, ne naj
Itazun te
demo na napisih, da to priime tudi Hercules

se naj-solnčno
božanstvo ima, ter je gotovo vlastovitost solnčnega božan
et va
kar
je Shiva tudi bil
Lastne imena P
t
y
S axa m
in sila dosti P
în Pet ronil (odkod izvirajo štajerske in kranjske lastne imena Pet em el) na kamnih v Noriku in Panonii
Nork Symb. myth. Realw. s. v. Laz i us in Comment. Reipubl. Rom. str. 1211. Karat se je iinenoval eden koroskih vojvodivicev. Rodovine
2 3
-5
Karat še Ži vij o na Pohorji,
Bopp. Vergleichende Grammatik 5. Theil str. 1405 Ankershofen V. 571.
957.
marja, dervarja iz Krajnskega, navratnisko napadla in umorila. Okoljšine tega umora so bile v resnici tako strašne, da je groza spreletavala vse, ki so bili pričijoči pri tej ob-ravnavi, in so čuli pripovedovati zločinstva, pri tem pa vidili nespodobno obnašanje hudodelke. Obsojena sta bila na smert Reza Huberca in pa Juri Krumpak—eden njenih po-magačev ; drugi pomagač in pravi morivec nesrečnega dervarja je bil prej v preiskovavnem zaporu umerl. Sodba se je poslala c. kr. najvisji sodnii na Dunaj, da naj jo predloži Nj. veličanstvu. Poslednji dan minulega leta je došlo nadsudnijsko rešenje tukajšni okrožni sodnii. Njih Veličan
stvo so obá pomSlostili. Najvišja sodnija je tedaj smertno ka-
1 ■	» i ■ i n> »p	i i i ■ i	■ ■ u
Ime Magimar se najde na celskih kamnih, Mogia v Gradovinu blizo Gradca. Dl uh a r Gescli. der Steierm. II. 342. Peccius,
V* e c c i a
Pis.
Peč; Pece, Pecnik, Pecar na Koroškem.
An
kershofen V. 568.
Pis
fÊ
zen za Rezo Huberjevo premenila v oj st
v
J
na vse v Vratislavi se je bliskalo in grom
žive d
ž ele zj
za Jurja Krumpaka pa na 20 let v tezk
je bil na čer
Rekli smo v lanjskem dop
ne m morj
dunajskega
se
v
se
ne ve.
Iz meteoroíogienega instituta

da ob svojem casu bomo m
dozdevnostjo 100 : 138) prerokuje, da t
ne bo
hudeg
mre
koljsine tega hudodelstva obsirneje povedali; ker so pa stopinj pod zmerzlíno pádel
9
tri leta přetekle, kar je to hudodelstvo bilo doper in ker so je ta žalostna dogodba po Krajnskem in Štajer
vsem pra tik
d
gorkomer ne bo čez 5 do ÍO Letos nj a pr atika je v ta 1849 tako podobna, da kdor ima
uno

mu ni treba letosnje
9
vse
skem že dovelj pozvedla in ras če njenih okoljšin ne omenjamo več in ne mešamo dalje primeri kaj tacega
5
nedelje in prazniki letos
glasila, mislimo, da je bolje, so ob ravno tistih dnevih kakor su bili leta 1849. Redko se
Po pismih kneza Menšíkova se do
teh gnjusobnih »tvari, Nesrecni Blaz V. je mertev morivec njegov je mertev; povedali, dvajset let
9
glavni
drugi pomagač ima, kakor smo izročnica hudodelstva vse žive
30. decembra ni
dilo
Da bi bil
nič novega
general
pred Sevastopolj em zgo
Lipraudi Balak
pokoriti se v ojstri ječi
res. Da se bo pa kmali huda vojska v Krim
padel
ni
dní
zločinstvu primerna kazen in razžaljeni pravici se je zadostilo. ki je 25. dec. cesarju Napole
došla je tedaj grozivnemu terjuje tudi pismo francozkega vcjskovodja Canrobert
po
pisal
da bo armada za
1% Celovca. * Gosp, Fr. Strucman, rojen Korošec, ki veznikov kmali kmali v stanu vojsko začeti. S tem nazna
je 13. dan 1. 1. na Dunaji umerl, je p
velicega premoženja v svoji oporoki (testfcmentu) določil
svojega nilom se vjerna tudi novica, da je Om
m * t *	A	-- -	_ _ * «	__. «	_
obdelovanje koroške ze močvirji denejo na suho, ledine v rodovitno zemlj
iz Varné odrinil v Krim, kjer bo v Eu pat
P
29. dec
gla
mije, namrec da naj senekteri niše imel, in pa, da velika kneia Nikolaj in Mih
sta
prede
laj
itd
Kt
kraji Koroškega naj se obdelaj o iz tega Krim podati
imela 7. t. m. Petrograd zapustiti in se spet k armadi v
9
se bližajo dnevi hude bitve. Car ru
dnarja, in kako, imajo dezelni stanovi zdruzeni s kme- sovski je 26. dec. nov
tijsko dražbo določiti rodna oporoka !
Zares, hvale vredna je taka domo
Ta
zglas je
dr u sri
»
v ti
glas poslal do svojega ljudstva rojski; nekteri ga razlagajo,
lz Ljubljane. Přetekli teden je bila rarprava
• v
vlada v njem , drugi da tromba
jem mestu, da bi se posfrezba bolnikov v ljubljansk
da
jske v njem \ besede tega
bolnišnici izročila milost nim sestrám, za ktere, ako prevzamejo imenovano bolnišnico, bo neka dobrotnica daro-
vala 30.000
nave konce in da bojo milostné sestr
Nadjati se je, da bo zdaj večletne obrav-
e. kakor v Gradcu
duh mirú
poje; to pa je verjetnise kot uno. Naj razglasa so: „Svesti si dolžnosti kristjanske ne moremo želetž daljnega prelivanja kervt, tedaj ne bomo nobene ponudbe mirú zavergli, ako se s ćastjo Našega cesarstva in » srećo
Naših podložnih zediniti dá. Al nek
drug
ne manj svela
9
pre v
tudi v Ljublj
postrezbo vsih bolnikov, zraven vse svoje žile napeti in pripravlj
dolznost nam veleva, da moramo v tem terdovratnem boji
eni biti za vsako žertev,
pa tudi kuho in perílo. Novega zidanja za njih stanovanje ki jo zahteva velikost zoper nas obernjenega napada. Rusi
menda ne bo treba . ker za kakih 25—30 bo
zlasti. ako se
5
v5 t
norišnica
V
ze

kam drugam preseli
prostora, verni sinovi moji! Vi ste vajeni, ako vas Bog kliček
Novičar iz mnogih krajev

kemu in svetemu delu, darovati blago, življenje io krisvojo in svojih otrok. Mi vsi bomo, če bo treba, se postavili zo per sovražnika z besedami, ki jih je carAleksander v letu
C. k. ministerstvo notrajnih oprav je ob novem leta enake sile izgovoril : „z zelezom v pesti in križem
izdalo nov předpis, ktere zdravila imajo apotekarji po hoćemo braniti naj dražje blago ca svetu: varnost in čast do-vsih deželah austrijanskega cesarstva imeti, in je določilo movine svoje !" Ta razglas je izdal car Nikolaj, ko mu je
novo takso, po kteri se imajo od 1. februarja zdravila v zveza od 2. dec. ze gotovo znana b apotekah prodajati ; cena zdravil je večidel znižana ; ceno vlade se slisi, da je terdna volja prusk
Od prusk
kralj
9
da
pij avk pa ima v vsaki deželi deželni poglavar časno do- med njim in Rusom ne bo vojske, da pa sicer vse
9
kar j
ločevati; prestopek predpisane takse se bo pervikrat kaz- le na pot
m
mogoce, pri rusovskemu caru poskusit
noval z 100
9
drugikrat
etopek po kazenski postavi.
z 200 fl., tretjikrat pa kotpre-
Po ministerskem ukazu je po vra čilo za obed (opoldansko jéd), ki se je dajala vojakom na maršů, zdej takole določeno: v spodnji Austrii
>
hoće med Sv. kap(
za mirno »pravo
Španjska kralj
je 26. t
m
d
t
osebno razdelila zastave (bandera)
očetu papežu je poslala prek
z 3 zlatimi kronami
ena
asno t i ar o (papeževo d drugo), na kteri je
Tirolih, lombardo-benečanskem kraljestvu po na Teržaskemv in Goriškem po 8 kr.,
krajc.
9
18.000 demantov
V več časnikih se bere, da je Maz
Marskem in Slezkem po 7*/2 kr. burškem in v Krakovi po 7 krajc.
na Štajarskem na Ceskem, Sale-
9
zini s svojimi tovarsi na Las kem spet
Berž ko ne, se bo ministerstvo a
©
9
na Krajnskem in premeniîo, ker zmiraj haje se cujejo glasi, da tišti
oviiiti zač el
gležko nekoliko
■■■■Hki
9
Koroškem po 6^ kr.,
v zgornji Austrii, Galicii, Bu- imajo vojski
pravila, niso dostojni za te opravila
kovini, Vojvodini, Banatu in na Ogerskem po 6 krajc.

v
na Horvaskem, Slavonskem in Erdeljskem po 5 kr. Dalmacii po 4y2 krajc. Ta tarifa zna nekako za mero veljati,
po
čim je zdej žívež v mnogoverstnih deželah na
Milodari.
Za pogorelce Podhošćane:
•n
Dajte in se Vam bo dalou
1 fl.
sega cesarstva.
Dunajski odbor za parižko obertnijsko
'Aa pogorelce na Bločicah
razstavo je naznanil, da se je iz austrijanskega cesarstva v vsem skupej 1760 obertnikov, fabrikantov in kmetovav-
„Dajte in se Vam bo dalo" 1 fl.
cov oglasilo,
ki bojo svoje blago v razstavo poslali
Stan kursa na Dunaji 5. januarija 1855.
9
zra
5
7
ven teh pa se umetnikov 102.
Po cesarskem ukazu od
2. t. m. morajo vprihodnje, kadar kdo iz cesarske rodovine umerje, tudi cesarski uradniki nositi znamnja žalosti, kadar oblečejo uniformo. — V Varaždinu, Reki in
Obligacije
deržavnega dolga
o
827*
fl.
i %	99	7i y4	99
4	99	63%	99
3	99	49%	V
2'A	99	41%	99
Esterhaz. srećke po 40 fl. Windišgrac. Waldštein.
82 y4 0
99 99 20 „
201
99 99
10
99
99
28'/ 2.9 3/t 11 6 fl.
99
99
V 1
Oseku je c.
dovolilo.
Oblig. 5°/0 od leta 1851 B94
ministerstvo napravo visjih gimnazij Oblig, zemljiš. odkupa5°/0 78%
or »
Pervo skusnjo, telegrafne strune pote niti čez drevesa (in ne čez kole, kakor dozdaj) so naredili že med Kronstadtom in Bukareštom. — Tišti strasni vihar, ki
Zajem od leta 1834
99
r>
v
1839
233 119
99 99 99
99
Kegleviceve „ „ Cesarski cekini. . Napoleondor (20 frankov) 9A.57
Suverendor .......17 fl. 33
Ruski imperial .....10 fl. 14
ie razsajal
Českem, Slezkem
na novega leta dan na Dunaji

je
več kraiih Nemskega ;
99
z loterijo od leta 1854
98%
narodni od leta 1854
99
Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor
liJ bi, -f*	P
Nadavk (agio) srebra
lOfl.42 12 fl. 32
100 fl