PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini .. postale i gruppo - Lena 9U lir Leto XXVm. Št. 65 (8158) TRST, petek, 17. marca 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TISKOVNO SPOROČILO BELE HIŠE IN TASS Ameriški predsednik Nixon 22. maja v Sovjetski zvezi V teku naj bi že bili prvi stiki med izvedenci Obisk v Moskvi bo zasenčil potovanje v LR Kitajsko Bodo Nixonu pokazali kozmodrom v Bajkonuru? lovici poti med Washingtonom in New Yorkom, kjer je sedež OZN. Ko-sigin je bil namreč v ZDA zaradi zasedanja svetovne organizacije o Bližnjem vzhodu. Nixon bo brez dvoma obiskal tudi druge kraje Sovjetske zveze. Edino vprašanje s tem v zvezi je, ali ga bodo Sovjeti peljali na kozmodrom v Bajkonuru, ali ne. De Gaulle in Pompidou sta dobila dovoljenje za ogled. Zelo verjetno si bo ogledal kozmodrom, ki je sredi kazahstanskih puščah, tudi Nixon, saj danes, v dobi vohunskih satelitov, s katerimi razpolagajo tako ZDA kot SZ, ne obstaja problem varnosti, tudi zato ker laik ne bi pri ogledu opazil nič, kar bi potem lahko škodilo sovjetskim vesoljskim interesom. V diplomatskih krogih poudarjajo, da bi ogled kozmodroma v Kazahstanu lahko bistveno pripomogel k uresničitvi načrta, ki predvideva skupen polet apolo — sojuz. MOSKVA, 16. — Glasnik Bele hiše in sovjetska tiskovna agencija tA$S sta sporočila, da bo predsednik Nixon prišel na uradni obisk v Moskvo prihodnjega 22. maja. Predsednika Nixona bo spremljala fona. Za sedaj še ni znano, koliko časa se bo ameriški predsednik *adrial v Sovjetski zvezi, predvidevajo pa, da bo obisk trajal približno teden dni. Nixonov obisk v Sovjetski zvezi bo v gotovi meri deklasiral njego-v° prejšnje potovanje v Ljudsko republiko Kitajsko. Ta sestanek na n«jvišji ravni med obema velesilama, bo Nixonu zelo potreben tudi taradi volilne kampanje za predsedniške volitve, saj se v ZDA le niso polegle kritike na račun •kupnega komunikeja ZDA in LR kitajske, ki so ga objavili v Šanghaju in v katerem ni govora o Pogodbi, ki veže VVashington s Tajvanom. Kaže, da s0 neuradni stiki med Belo hišo in Kremljem že dalj v teku. Pogajata se oba ve-'aposlanika Beam v Moskvi in Do-brinin v VVashingtonu, vendar se govori tudi o tajnih potovanjih sovjetskih izvedencev v ZDA, še zla-omenjajo prvega podtajnika za Vnanje zadeve Kuznecova, ki naj bi bil posebni odposlanec Brežnjeva. Med obema državama obstajajo diplomatski stiki že od leta 1933 fer zato niso potrebne posebne tajne misije, kot so bila Kissingerje-va tajna potovanja v Peking. Je pa Vsekakor zelo verjetno, da bo Kis-^nger potoval v Moskvo, tokrat ci-sto uradno, v sodelovanju z amen-jikim zunanjim ministrstvom in veleposlaništvom v Moskvi. Sedaj rešujejo še nekatera formalna vprašanja, kot je na primer Nixonovo prenočevanje v Moskvi. De Gaullu Ul Pompidouju so Sovjeti ponudili stanovanje v samem Kremlju, prav tako je isto ponudbo prejel tudi Predsednik Eisenhower, ko bi leta 1960 moral odpotovati na uradni o-bisk v Moskvo, ki je potem sicer odpadel zaradi znane afere z ameriškim vohunskim letalom U-2, ki je pilotiral agent CIA Francis Gary Povvell. Eisenhower je takrat '•Pel namen zavrniti ponudbo, prav tako bo verjetno storil tudi Nixon, b0 raje 'bival pri veleposlaniku Beamu v njegovi vili v starem delu Moskve. Tukaj bo verjetno jbolj v miru», pravijo, obenem pa bi imel pri roki vse svoje aparature, ki ga povezujejo z varnostnici službami itd. Malo verjetno je, da bi Američani hoteli razkazovati ’se te naprave prav v Kremlju. Bri tem pa je pomemben tudi politični moment: Kremelj je simbol u°vjetske zveze, ki je še vedno glavni nasprotnik ZDA, čeprav v asračju sožitja. ..Treba bo najti kompromisno rešitev, tako da bo verjetno Nixon Prvih 24 ur gost v Kremlju, nakar Pa se bo preselil k Beamu. Prišli bedo do kompromisne rešitve, kot ?e je zgodilo tudi pred petimi leti, k° sta se Johnson in Kosigin sesta-9 v mestecu Glassboro, točno na po- .......m,,,,................HM,.,.......n.... Mnenje SFRJ o konferenci za varnost v Sredozemlju Zaskrbljenost zaradi krize na Cipru Srečanje IRI - sindikati RIM, 16. — Na sedežu CNEL v Rimu so se danes sestali zastopniki treh sindikalnih zvez z voditelji IRI in Intersinda. Med drugimi so bili navzoči Boni in Gio-vannini za CG1L, Starti, Scalia in Macario za CISL ter Vanni, Ra-venna in Sitnoncini za UIL. IRI je zastopal predsednik Petrilli, In-tersind pa predsednik Eoyer. Na srečanju so preučili vprašanja, ki so jih tri sindikalne zveze sprožile v dokumentu 6. oktobra lani o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja države. Govor je bil predvsem o programih skupine IRI glede naložb, zaposlitve in politike za Jug. Sklenjeno je bilo tudi, da skličejo nov sestanek za poglobitev nekaterih vprašani, ki so se jih danes samo površno dotaknili. PARIZ, 16. — Vodstvo francoske socialistične stranke je predlagalo KPI, radikalni stranki in italijanski socialistični stranki, da se sestanejo in uskladijo svoje programe. PO ODKRITJU RAZMESARJENEGA TRUPLA V BLIŽINI MILANA Zagonetna smrt založnika G. Feltrinellija Umor ali tragiino končan poskus atentata? Ubila ga je eksplozija razstreliva, s katerim je (po uradni verziji) nameraval porušiti steber električne napeljave - Dvoumna osebnost skrajno levičarskega založnika Truplo Giangiacoma Feltrinellija leži v travi pod stebrom električne napeljave, na katerem je opaziti lesen podstavek za namestitev razstreliva NADALJUJE SE RAZPRAVA 0 OBLIKAH »DEMOKRATIČNEGA PKE0MIA» Z Beriinguerjevo repliko danes zaključek kongresa KPI Ingrao: Enotnost levičarskih sil mora rasti iz baze - Posegi Trcnti-na, Fantija, Novell« in Boldrinija - Terracini o Feltrinellijevi smrti (Od našega posebnega dopisnika) MILAN, 16. — Kongres komunistične stranke se bliža h koncu. Že v samem začetku so člani predsedstva KPI odločili, da bo uradno zaprtje kongresa v petek popoldne. Že zvečer bodo namreč u-službenci počistili dvorano, jo izpraznili in uredili tako. da bo v soboto v njej že prva športna tekma. Težko je slediti delegatom, ki se drug za drugim vrstijo na tribuni in s svojimi posegi osvetljujejo zdaj to, zdaj drueo vprašanje. Vsekakor pa ie vsebina razprave dobila jasnejše obrise. Gre za vprašanje, kako naj komunisti razumejo smisel gesla »demokratičnega preokre-ta» v vladni politiki, predvsem pa, kako naj navežejo odnose med silami združene levice in katoličani. Da je za napredek Italije nujno (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve hflilan Zupan je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje, kako °eenjuje izjavo predsednika Makaka o sklicanju morebitne konference o varnosti Sredozemlja, dejal, da Jugoslavija deli zaskrbljenost s predsednikom Makariosom za slanje v Sredozemlju in da odločno Podpira njegov odpor pritiskom, namerjenim proti neodvisnosti in neuvrščeni politiki Cipra. Jugoslavija prav tako sodi, da je potrebno družiti napore vseh neodvisnih in Ciroljubnih činiteljev tega področja, da bi se vzpostavil in ohranil trden mir v Sredozemlju. župan je obvestil novinarje, da se P° obisku zvezpega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca v Alžiru 'n Tunisu, predvideva njegov obisk tudi nekaterim drugim arabskim dr-žavam. in da bo 23. t. m. na vabilo namestnika zveznega tajnika Jakše Petriča prispel na posvetovanje v Beograd državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Zvezne republike Nemčije dr. Paul Frank. Izmenjava Cišljenj med Petričem in dr. Francom bo zajela najvažnejša mednarodna vprašanja, ki zanimajo obe dr-žavi, posebno o evropski varnosti in ^delovanju in nekatera vprašanja s Področja dvostranskih odnosov. Zastopnik zveznega tajništva ie Mrazil zadovoljstvo zaradi obnovitve odnosov med Pakista nom in Jugoslavijo in dejal, da .ie to v inte- resu obeh držav. Zupan je nadalje obvestil novinarje, da je bil po sporazumu med Jugoslavijo in Bangla dešem o vzpostavitvi diplomatskih odnosov na stopnji veleposlaništev jugoslovanski konzulat v Daki spremenjen v veleposlaništvo z odpravnikom poslov na čelu. B. B. ZIS sprejel predlog zakona o nadzorstvu nad cenami BEOGRAD. 16 — Zvezni izvršni svet je na nocojšnji seji med drugim sprejel predlog zakona o družbenem nadzorstvu nad cenami Po predlogu zakona bodo cene izdelkov in storitev samostojno formirale organizacije združenega dela. Smoter družbene kontrole je samo ustvarjanje trdnih pogojev na trgu. Zakon predvideva, da se družbeno usmerjanje in nadzorstvo trga in cen ustvarja predvsem z gospodarskimi ukrepi, metodami družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov in da se samo v primerih, ko ie na ta način nemogoče doseči trdne odnose na trgu, začasno sprožijo ukrepi neposred ne kontrole cen. Po predlogu zakona. o katerem ie bilo doseženo soglasje republik in pokrajin.' zveza zagotavlja neposredno družbeno nadzorstvo nad cenami izdelkov in storitev, ki so važni za celo državo. Ti izdelki in storitve so v zakonu našteti. doseči sodelovanje komunistov, socialistov in katoličanov ob. skupnem programu, o tem pač ni več nobenega dvoma. To sodelovanje pa si komunisti ne zamišljajo kot rezultat parlamentarne taktike, temveč predvsem kot posledico novih širin boja za reforme in zavezništev, ki jih bo vodilni delavski razred znal ustvariti ob sebi. Teoretično gre torej za razpravo o tem, v kolikšni meri je bližnja etapa sodelovanja med komunisti, socialisti in katoličani povezana z bolj oddaljeno perspektivo oblikovanja novega «bloka družbenih in političnih sil», ki naj — po programu italijanske poti v socializem — prevzame oblast v Italiji in dopolni revolucionarno preobrazbo družbe v socialističnem smislu. Končno ie v ospredju razprave še taktično vprašanje, kako naj KPI in združena levica pospešita spremembo ravnotežja v katoliškem svetu in pripomoreta k odločilnemu premiku v smeri premostitve sedanjega političnega položaja. O tem in o drugih vprašanjih so deiegati razpravljali na tem četrtem zasedapju trinajstega kongresa KPI. V tem smislu ie prišlo tudi do razlik, predvsem glede taktike. Z določenimi odtenki sta se od ostalih delegatov razlikovala član vodstva KPI Pietro Ingrao ter Achille Occhetto, ki je govoril v sredo zvečer. Ingrao je začel s trditvijo, da si »demokratičnega preokreta* ne smemo predstavljati kot neboleč proces, saj ga bo nujno spremljala radikalizacija razredne borbe in bo rastel iz baze, ne pa z vrha Iz baze mora rasti enotnost levičarskih sil. Združena levica pa bo lahko kot magnet privlačila še ljudske katoliške množice. «Boj mora potekati na področju katoliškega tabora*, je dejal, «težko pa si je zamisliti stvaren in konstruktiven dialog z levico v krščanski demokraciji.* Tej je namreč oči tal, da je večkrat sama sebi stopila na prste zaradi pretirane zvestobe katoliški hierarhiji in tajništvu krščanske demokracije. Zavezništvo s katoličani se bo oblikovalo ob razkritju »interklasiz-ma» krščanske demokracije in tedaj, ko se bo razblinila zadnja reformistična utvara o tem, da bi zmerne sile utegnile kdaj mirno sprejeti program socialnih pre-osnov, a čeprav po drobtinicah. Kaos v Italiji je nastal tedaj, ko se je pokazalo protislovje med zmernim vodstvom desničarske krščanske demokracije in njeno volilno bazo, ki se je enotno udeležila družbenega in sindikalnega spopada za reforme. Dolžnost komunistov in vse levice je zato ustvariti mrežo demokratičnih struktur na bazi, je dejal Ingrao, nato pa pozval socialiste, naj premostijo nadaljnja oklevanja in sprejmejo skupen program levice. »V boj Vedno večje nasprotovanje do načrta kralja Huseina Al Fatah za samoodločitev palestinskega ljudstva ne moremo iti razpršeno, pa tudi ne samo na osnovi sporazuma med vrhovi*, je zaključil Ingrao. S svojimi besedami je očitno meril na pozdrav socialističnega tajnika Mancinija, ob katerem so se mnogi spraševali, ali ni skušal povedati komunistom, da so socialisti pripravljeni obnoviti levosredinsko sodelovanje po volitvah. Ingraovo misel o tem, da je treba zgraditi mrežo demokratičnih struktur na bazi, je povzel tajnik kovinarskega sindikata Bruno Tren-tin. Confindustria z ene, PSDI in PRI z druge strani, je dejal, zavirajo sindikalno združitev in zahtevajo predvsem, naj bi popustili pri dveh točkah našega programa: razvoj boja za družbene reforme v tovarnah in oblikovanje novih organov razredne demokracije, kot so delavski sveti. Tren-tin je odločno zagovarjal stališče, da so delavski sveti (kot izraz delavske volje, ki zaseda tovarno in vpliva tudi na življenje mesta, vasi in dežele) močna pregrada pred vsakršnim poskusom integracije delavskega razreda. Program »demokratičnega preokre-ta» pomeni tudi to: ojačen je in koordinacija boja italijanskega delavstva proti kapitalistični reorganizaciji, ki jo vodijo veliki monopoli ob podpori desnice in KD. Delavstvo se pripravlja na novo «vročo jasen*, paziti pa moramo, je dejal, da se boji ne bodo ustavili ob železnih vratih pri izhodu iz tovarne: ta jesen je priložnost za utrditev zavežništev s kmečkim prebivalstvom na Jugu, s študentskim gibanjem, s srednjimi sloji. Ne gre samo za nujno razredno »solidarnost*, temveč za skupne programe bojev za posamezne reforme in način, kako naj to uresničijo. Predsednik deželne vlade Emilie -Romagne Guido Fanti pa je svoj govor posvetil drugi plati istega vprašanja — novi vsebini napredne in neposredne demokracije v ustavnem okviru, za katero se zavzema KPI in ki je bistven del programa demokratičnega preokreta in bližnjih bojev. Fanti je dejal, da KPI ne misli na podrejeno vključitev v levosredinskih okvir, pač pa je zainteresirana za nov način vodenja države, ki naj sloni na najširši demokraciji. Sploh je ta »najboljši okvir za napredovanje razrednega spopada*, kot dokazuje tudi praksa «rdečih deželnih uprav*. Ključne točke tega programa so tudi ustavni organizmi, dežele, pokrajine, občine, a ne samo te. V treh deželah, kjer je KPI na oblasti skupaj z drugo levico se odločitve sprejemajo ob stalnem preverjanju in razvijanju stikov s sindikati, z zadrugami, skupnostmi družbenega značaja, kulturnimi organizacijami. Tak0 si STOJAN SPETIČ AMAN, 16. — Huseinov načrt za ustanovitev Združenega arabskega kraljestva, federativne države, ki bi združevala jordansko kraljestvo z ozemljem na zahodnem bregu Jordana, se pravi Cisjordanijo, je naletel na o-stra nasprotovanja tako s strani Palestincev in drugih arabskih držav, kot s strani Izraela. Izraelska ministrska predsednica Golda Meir je v svojem govoru pred parlamentom poudarila, da Huseinov načrt nikjer ne govori o miru in da ne predvideva neposrednih pogajanj z Izraelom, kar je po stališču, ki ga Izrael zastopa že od petdnevne vojne 1967 naprej, edini način pogajanj, na katerega bo pristal. Po govoru Golde Meir je parlament izglasoval resolucijo, v kateri podčrtuje zgodovinsko pravico Judov do izraelske zemlje ter izraža svojo solidarnost z vlado, ki skuša doseči neposredna pogajanja z arabskimi državami ter zaključuje s trditvijo, da mora dobiti Izrael varne meje, ki so edini porok za njegov obstoj. Reakcije Palestincev so,če je mogoče, še bolj negativne. Al Fatah poudarja, da ima palestinsko ljudstvo pravico, da samo odloča o svoji usodi, ne da bi na njegovo odločitev vplivali sionisti ali kralj Husein. Namen Huseinovega načrta je, po mnenju glasila organizacije Al Fatah, poskus, da se preuredi zamljepisna karta Palestine v sodelovanju s sionističnim sovražnikom in da se enkrat za vselej odpravi palestinsko vprašanje Po libanonskem časopisu Al Na-har naj bi Egipt skušal prepričati Huseina, naj ne objavi svojega načrta, dokler se ne bodo začela spet pokajanja o Sueškem kanalu. V Kairu je Ahmed El šukejri, usta novitelj organizacije za osvoboditev Palestine, ter njen bivši predsednik odločno zavrnil Huseinov predlog in napovedal, da b0 predstavil predstavnikom arabskih držav in voditeljem Palestincev svoj načrt za skupne pobude zoper Huseinov načrt. O podrobnostih svojega osnutka ni hotel reči nič. dejal pa je, da so jordanskemu kralju omogočili objavo njegovega načrta razkoli in omahovanja v arabskem svetu. MILAN, 16. — Giangiacomo Fel-trinelli, zmami skrajno levičarski založnik iz Milana, je tragično izgubil življenje v okoliščinah, ki odpirajo vrsto vznemirljivih vprašanj. Vest o njegovi smrti je pretresla Milan in vso Italijo predvsem zaradi nejasnega političnega ozadja v trenutku, ko je v državi v polnem teku ostra volilna kampanja. Truplo založnika, razkosano od silovite eksplozije, so našli včeraj v prvih popoldanskih urah blizu Segrateja, samo nekaj kilometrov od Milana, pod stebrom električne napeljave. V bližini trupla so našli kakih štirideset valjev dinamita po dvesto gramov, na stebru visoke napetosti pa so bili vidni znaki, da ga je nekdo skušal zaminirati. Na mrliču so našli ponarejeno o-sebno izkaznico z nekim izmišljenim imenom, nekaj sto metrov daleč od stebra pa furgon volksvva-gen. Vsaj na prvi pogled je bilo jasno, kaj se je zgodilo. Neznanec, ki so ga identificirali šele danes pozno zvečer, se je s furgonom pripeljal k stebru že v torek ob prvem mraku Tu je pripravil razstrelivo ter ga začel nameščati na železne drogove visokega stebra. Tu pa se mu je nekaj zataknilo: mogoče je z dinamitom sunkovito dregnil ob železo, ter povzročil eksplozijo, ki ga je pri priči ubila. Mož je obležal v mlaki krvi, nogo mu je odtrgalo nad kolenom ter mu jo vrglo nekaj metrov daleč. Samo obraz je bil začuda popolnoma nepoškodovan. Računajo, da mu je eksplodiralo v rokah osem ali devet valjev dinamita: skoraj dva koligrama. V žepih domnevnega atentatorja so našli, poleg ponarejene izkaznica, dvesto tisoč lir in devetdeset švicarskih frankov ter koledarček z umiki maš v neki župniji. Tudi dokumenti. Id so jih našli v furganu, so bili ponarejeni, saj so bili na ime ljudi, ki sploh niso vedeli za obstoj svetlorjavega volks-vvagna. Delo preiskovalcev je bilo seveda najprej usmerjeno v identificiranje trupla Že v prvih popoldanskih urah se ie po Milanu kol blisk raznesel glas, da gre za založnika, o katerem ni nihče niti slutil, da bi bil v Italiji, saj se že najmanj dve leti ni pojavlial v Milanu. Identificirali so ga predvsem glede na dejstvo da obraz ni bil poškodovan. V vozniškem dovoljenju pa so našli mikroskopske sliko založnikove žene Sibille Melege in sina Carla, kar je dokončno potrdilo domnevo, da gre za Feltrinellija. Truplo so uradne identifi- iiiiimiimiliimiiiiiiiiiimiiiimimiimiiimiiiiiiumiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiliiiiiiimmiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinimiiin PO PREMOČNI ZMAGI RASISTA VVALLACEA Zaskrbljenost v demokratski stranki po izidu primarnih volitev v Floridi Bo Edvtard Kennedy, kljub svojim izjavam, kandidiral na predsedniških volitvah?- Časopisi poudarjajo nevarnost razkola v demokratski stranki (Nadaljevanje na 6. strani) NEW YORK, 16. — Ameriški časopisi se danes ukvarjajo v glavnem z zmago alabamskega rasističnega guvernerja Georga VVallacea na primarnih volitvah demokratske stranke v Floridi. Predvidevajo tudi možnost razkola znotraj demokratov ter morebiten nastop senatorja Edvvarda Ken-nedyja, ki bo po mnenju mnogih lahko spet združil stranko. Kljub kampanji, ki se je začela pred dobrim letom in je do sedaj stala že več milijonov dolarjev je Muskie, ki je bil skorajda uradni kandidat demokratov za predsedniške volitve, v Floridi pogorel. V sedanjem položaju je stranka v takšni situaciji, da bo zelo verjetno morala začeti vse znova. George Wallace, ki je dobil glasove malomeščanskih nezadovoljnežev In ki bo zelo verjetno dobil še precej glasov v drugih državah na jugu, kjer ,ie rasizem doma, predstavlja, po mnenju vseh opazovalcev razkrojni element v ameriški notranji politiki. «Christian Science Monitor*, časopis. ki ima v Bostonu velik vpliv pravi, da bi Wallace, ki ga sicer o-značuje kot demagoga, lahko celo premagal sedanjega predsednika Ni-xona. Za sedaj je pokvaril demokratom načrt, po katerem naj bi bil Muskie letošnji nasprotnik Nixona na predsedniških volitvah. Demokratska stranka je po izidu primarnih volitev v zvezni državi Floridi razdeljena na dva dela, zaradi česar bi celo lahko prišlo do imenovanja senatorja Edwarda Kennedyja za uradnega kandidata stranke. Najmlajši izmed bratov Kennedy je trenutno v središču pozornosti a-meriške politične javnosti. On sicer vztraja v svoji odločitvi, da se ne predstavi na teh predsedniških volitvah in je to večkrat poudaril tudi v teh dneh. Kljub temu pa so govorice o njegovem možnem imenovanju čedalje bolj pogoste. V nekaterih demokratskih krogih imajo imenovanje celo za neizogibno. Tudi «Washington Post* je mnenja, da predstavlja zmaga Wallacea v Floridi resno nevarnost za ameriško demokracijo, v istem tonu govorijo o alabamskem guvernerju tudi drugi časopisi, med katerimi je «New York Times* še posebno zaskrbljen. Finančni časopis «Wall Street Journal* poziva voditelje demokratske stranke, naj se zamislijo nad odobravanjem, ki ga je žel ekstremistični in rasistični volivni program Georgea Wallacea. Potem kritizira Muskia, ker je opustil tisto umerjeno in zmerno podobo, s katero si je zagotovil podporo in naklonjenost stranke. Časopis zaključuje z ugotovitvijo, da se bo demokratska stranka zelo verjetno z uspehom uprla predsedniku Ni-xonu, vsaj zaradi svoje številčnosti, dvomi pa, da bo zmagala, če ne bo prej premostila prepad, ki trenutno zija med vodstvom in bazo, ki jo tvori poprečni Američan, čigar interese in potrebe je treba razumeti. Trudeauja povabili v LR Kitajsko OTTAWA, 16. — Kanadska tiskovna agencija sporoča, da je kitajska vlada povabila kanadskega ministrskega predsednika Trudeauja v Kitajsko. Datum obiska bodo morali eš določiti. HONG KONG, 16. — Agencija Nova Kitajska sporoča, da je Čen Hsin-jen, prvi kitajski veleposlanik v Iranu, odpotoval iz Pekinga v Teheran. BEOGRAD, 16. — Danes je bilo uradno objavljeno, da sta zaradi razvoja sodelovanja na vseh področjih med Jugoslavijo in republiko Niger in zaradi boljšega medsebojnega spoznavanja vlad obril držav sklenili vzpostaviti diplomatske odnose na stopnji veleposlaništev. drali šele pozno zvečer. S tem pa so se severi i pojavili tudi prvi dvomi o navideznem poteku dogodkov, ki so privedli do založnikove tragične smrti. Kako ie namreč mogoče verjeti, da bi se tak bogataš, povrhu pa še levičar, sam lotil tako nevarnega posla, pa še v trenutku, ko tovrstna deiania zaradi političnega položaja koristijo samo skrajni desnici’ Te dvome je v dokumentu izrazila skupina intelektualcev, v kateri sla časnikarja Carinila Cedema in Mas-simo Fini. odvetnik Spazzali in drugi. Dokument, ki sta ga podpisala tudi vodstvo založniške hiše Feltrinelh in milansko študentsko gibanje, trdi, da »Giangiacomo Feltrinelh le bil umorjen* Dokument ugotavlja, da so založnika po atentatih 25. apriia 1969 v Milanu skušali prikazati kot navdi-hovalca vrste atentatov, ki so iih pripisali anarhistom Dokument nadaljuje. da »zločinska provokacija, strašen umor Feltrinellija. ie odgovor mednarodne reakcije na razkrinkanje državnega pokola v trenutku. ko ie bilo dokazano, da ie bil proces Valpreda Legalno montiran. medtem ko ie preiskava sodstva v Trevisu pokazala na odgovornost desnice. Na ta način — se zaključuje dokument — lahko razumemo. kako ie lahko sedem ali osem nabojev razstreliva eksplodiralo v Feltrinellijevih rokah, obraz pa ie ostal nedotaknjen da bi zagotovo omogočili identifikacijo.* Preiskavo o skrivnostni epizodi vodijo policija in karabinjerji v številnih italijanskih mestih in tudi v tujini. Zastražili in preiskali so Fel-trinellijevo vilo blizu Alessandrie in njegovo stanovanje v Grizzani blizu Bologne, kjer pa menda niso našli ničesar. Zadnjič se je Feltrioellijevo ime pojavilo v mednarodnem tisku pred enim letom, ko so v Hamburgu umorih bolivijskega konzula Roberta Quintanilla, bivšega šefa bolivijske policije, ki je menda vodil akcijo, pri kateri je bil ubit «Che» Guevara. Konzula je umorila neka ženska z revolverjem, n katerem so ugotovili, da je bil last milanskega založnika. Giangiacomo Feltrinelli se je rodil v Milanu v zelo bogati družini. Njegov oče je bil lastnik številnih tovarn za predelovanje lesa ter imel številna posestva v Italiji in Avstriji. Ko je bil Giangiacomo star 9 let, mu je oče umrl ter mu za dediščino pustil ogromno bogastvo. Med vojno se je Feltrinelh boril med italijanskimi partizani, ki so se pridružili peti ameriški armadi. Leta 1948 je ustanovil »institut Feltrinelli za preučevanje delavskega gibanja*, leta 1954 pa založniško podjetje. Poročen je bil štirikrat, zadnjič s Sibillo Melego. Leta 1967 je bil Feltnnelli skupaj s Melego, ki takrat še ni bila njegova žena, aretiran v La Pazu, kamor je odšel, da bi prisostvoval procesu proti francoskemu časnikarju Regisu Debrayu. Policija ga je nato izgnala iz Bolivije. Fel-trineilijevo ime je prišlo na dan tudi med preiskavami o atentatih leta 1969 v milanskem velesejmu in na železniški postaji. Za te atentate so takrat obtožili dva anarhista, ki pa jima je nudil alibi sam založnik. Sodne oblasti so Feltrinellija obtožile lažnega pričevanja, vendar je obtožba odpadla, ko so obtožena anarhista priznali za popolnoma nedolžna (kot je znano, je v zvezi s takratnimi atentati sedaj v teku sodna preiskava proti faš;stični skupini iz Trevisa). Prav v tistem obdobju sta Feltrinelli in Sibilla Melega izginila iz Milana. V petdesetih letih je bil Feltrinelli vpisan v KPI, iz katere je nato izstopil ter postal pristaš tez Fidela Castra, s katerim je bil v prijateljskih odnosih. Posebno v zadnjih letih je težko začrtati Feltrinellijevo politično linijo. Po navdušenju za teze kubanske partije, se založnik spremeni v pacifista, leta 1968 pa je velik zagovornik francoskega maja. V Italiji podpira oporečniška gibanja, ki pa nanj gledajo dokaj skeptično: na nekem študentskem zborovanju v Rimu ga sprejmejo z glasnim žvižganjem. Tudi delavci njegovih lesnih tovarn mu očitajo, da se obnaša kot kapitalist, čeprav »se v Boliviji gre revolucionarja*. Ni znano, kje je Feltrinelli preživel zadnja leta. Govori se, da je bil v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in celo na Kubi, vendar so vse te govorice ostale nepotrjene. V ZVEZI S POLITIČNIM POLOŽAJEM V ITALIJI Slovenska skupnost je sklenila da se ne predstavi na volitvah Novi zapietljaji s kandidaturami KO in vsiljevanjem Bartolija - Zborovanje skupine «Manifesto» Slovenska skupnost nam je sinoči poslala naslednjo izjavo: «Po poglobljenih posvetovanjih z vsemi političnimi organizacijami v deželi Furlaniji - Julijski Benečiji je svet Slovenske skupnosti na seji dne 16. marca 1972 po obširni razpravi, v kateri je ocenil tako splošni po litični položaj v državi kot tudi stanje slovenske zamejske skupnosti, sklenil, da na državnozborskih vo litvah 7. maja ne predloži svoje kandidatne liste. Svoj sklep bo svet Slovenske skupnosti podrobneje utemeljil sporazumno z ostalimi sloven skimi demokratičnimi organizacijami v deželi. Vendar svet Slovenske skupnosti že sedaj opozarja svoje člane in volivce na izredno važnost bližnjih volitev za demokratično življenje v Italiji. To namreč terja od vsakega zrelega državljana, da odda svoj glas tistim strankam in kadidatom, ki jamčijo ohranitev in razvoj demokratičnega in političnega življenja ter uresničenje socialnih reform in si tako stvarno prizadevajo za reševanje perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in zavračajo kakršne koli nazadnjaške fašistične in totalitarne težnje.* Iz vrst demokristjanov prihajajo nasprotujoče si vesti o četrti kandidaturi za poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju. Po eni strani so namreč sporočili, da so pričeli pobirati podpise in da so za to prejeli pooblastilo od osrednjega vodstva, po drugi strani pa se čujejo nepotrjene vesti, da je včeraj prišlo v Rimu db sestanka »comitati civici*. ki odločno zahtevajo, da rimsko vodstvo vključi v seznam kandidatov inž. Bartolja. V tej zvezi se tudi govori, da je včeraj popoldne nenadoma odpotoval v Rim tajnik tržaškega vodstva KD Sergio Col Ioni. Uradnega torej še vedno ni nič in čakajo na sejo osrednjega vodstva KD. ki se bo sestalo danes ali jutri, ko bo dokončno določena kandidatna lista. Podoben je tudi položaj glede upravnih volitev, čeprav obstaja splošno mnenje, da jih ne bo. Vendar pa je potroben dokončen sklep, ki je v pristojnosti vlade, ki se bo najbrž sestala šele 22. marca. Tudi včeraj ni bila predložena nobena kandidatna lista, čeprav je sedaj že več strank opravilo vse potrebne formalnosti. Volilni urad na tržaškem porotnem sodišču je odprt vsak dan nepretrgano od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, uradniki se pridno menjujejo, dejansko pa nimajo nobenega opravka in bo verjetno prišlo do »obratnega teka*, ko si bodo stranke skušale zagotoviti zadnje mesto na glasovnici. Skupina »Manifesta* je imela včeraj v kinu Astra zborovanje, na katerem je govorila Lidia Mena-pace (napovedan je bil Pintar, ki pa ga ni bilo) o razlogih, zaradi katerih so odločili predstaviti se na političnih volitvah in o katerih se je na straneh njihovega dnevnika Vodila v zadnjem razdobju odkrita polemika. Po njenem mnenju so se morali odločiti za volitve, ker niso načeloma vedno proti in ker bi drugače morali glasovati za KPI ali PSIUP in bi bil ta «roza» glas ne pa »rdeč*, saj bi morali glasovati v bistvu za »revizionizem*. Menapa-ce je dejala, da jih volitve in izidi ne zanimajo v večji meri, ker so mnenja, da bo prišlo do resnega razrednega spopada jeseni, ko bodo obnavljali delovne pogodbe kovinarjev. Obžalovala pa je, da ni zagotovljena kandidatna lista v Trstu in drugod, ker se skupina Manifesta še ni mogla organizacijsko utrditi. V dvorani je bilo precej mladih ljudi, ki pa so zastopali različna stališča in so bili zlasti ostro kritični anarhisti, ki so delili svoj letak, v katerem pravijo, da je »Manifesta* pričel volilno kampanjo z lažmi na račun anarhistov. Kljub večkratnim pozivom je le malo prisotnih podpisalo kandidatno listo »Manifesta*, ki ima zelo malo možnosti, da se predstavi v tržaškem volilnem okrožju, razen če ne bo prišlo do podpore od zunaj in torej podpore krogov, ki žele razpršitev levičarskih glasov. Nekaj podobnega najbrž velja tudi za Laborjevo demokristjan-sko levičarsko gibanje MRL (politično gibanje delavcev), ki se podobno kot «Manifesto», namerava predstaviti tudi v Trstu na volitvah, vendar pa kaže, da gre zelo težko z zbiranjem podpisov. Sestanki konzult Danes zvečer ob 20. uri se bo na svojem sedežu na Rotondi sestala na javni seji svetoivanska rajonska konzulta. Na dnevnem redu bo razprava o varianti za gradnjo cest na Katinari, poročilo šolske komisije in vprašanje dostave postnih paketov v zgornjem delu Ul. Cave. Ob 20.30 se bo na svojem sedežu na Stari istrski cesti sestala konzulta za rajon Sv. Sobote - Naselje S. Sergio. Na dnevnem redu bodo: študija komisije za javna dela, šola in higiena. Ob 21. uri se bo na sedežu v Ul. Foscolo 7 sestala konzulta za rajon Stare mitnice. Razpravljala bo o šolskih vprašanjih v rajonu. Nocoj predavanje prof. Čolanovica V avli »Venezian* na gospodarski fakulteti tržaške univerze bo nocoj ob 18. uri predavanje gu vernerja Narodne banke SFRJ prof. G. Branka čolanoviča. Govoril bo o temi: »Sedanja gospodarska politika v Jugoslaviji, s posebnim poudarkom na kreditne, denarne in zunanjetrgovinske dejavnike*. Predavanje organizira združenje diplomirancev s tržaško univerze Alut. OD 7. APRILA DO 10. JUNIJA Danes otvoritev Resslove razstave Kot smo že včeraj poročali, bo danes ob 18.30 v občinski dvorani v Palači Costanzi v prisotnosti m-pana Spacciriija otvoritev razstave .posvečene «življenju in delu Josipa Ressla* izumitelja ladijskega vijaka in mnogih drugih tehničnih naprav ter avtorja načrtov za pogozdovanje Krasa in Istre itd. Razstavo, ki je potujoča, so pripravile tehnične fakultete univerz v Ljubljani, na Dunaju in v Pragi. K nam prihaja iz Muenchna, iz Trsta pa jo bodo prenesli v Lucern v Švici. Bogat program spomladanske simfonične sezone v Verdiju 9 koncertov za red A z delno spremenjenimi pono vitrami za red B, ki bo po znižanih cenah namenjen prvenstveno šolski mladini - Med dirigenti tudi Lovro Malačič Operna sezona gledališča Verdi SINOČI NA TRGOVINSKI ZBORNICI na Danci m V« V ^ trzisca si utirajo pot «deseterice» Trst bi lahko bil pomemben posrednik za blagovno menjavo v smeri Sredozemlje-Skandinavija Danski veleposlanik v Rimu včeraj na trgovinski zbornici V glavni dvorani trgovinske zbornice je bilo sinoči napovedano srečanje tržaških poslovnih ljudi s predstavniki danske industrije. Srečanje je vodil danski ambasador v Italiji Hans Tabor, med prisotnimi operaterji in predstavniki oblasti pa so bili predstavniki trgovinske zbornice, finančne družbe Friulia, tržaške občine, Tržaškega centra za proučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi, številni zasebni trgovci in zlasti šolska mladina. Ambasadorja Taborja in njegove spremljevalce je v imenu zbornice in poslovnega Trsta pozdravil predsednik ustanove dr. Caidassi. Govornik je naglasil, da obisk časovno sovpada s sklepom Danske, da skupaj z Veliko Britanijo, Irsko in Norveško, pristopi k Evropski gospodarski skupnosti, ki bo tako (po ustreznih referendumih) postala Evropa »desetih*. Da se Trst nahaja v EGS, ima za tukajšnje gospodarstvo velik pomen, je nadaljeval dr. Caidassi: v tem pogledu je čutiti tako pozitivne, kakor tudi negativne vplive (nedavni sklep o •iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiHiiiiiiiiiifiif V OKVIRU DRŽAVNE POBUDE DANES SPLOŠNA STAVKA USLUŽBENCEV «UPIM» Slavko so napovedali proti reorganizaciji in zmanjšanju števila zaposlenih Danes bo vsedržavna stavka u-službencev UPIM. Napovedali so jo sindikati delavcev trgovske stroke CGIL, CISL in CCdL - UIL na pobudo vsedržavnega enotnega odbora uslužbencev UPIM - Rina-scente. 24. februarja so se sestali pred stavniki uprave podjetja in sindikalnih organizacij. Govor je bil o preosnovi sistema prodaje. Sindikati so ugotovili, da namerava uprava skrčiti število zaposlenih z uvedbo novega načina prodaje, po katerem bo manj osebja zaposlenega, obenem bodo prodajalke manj kvalificirane, imele pa bodo veliko več dela in odgovornosti. Ker ni uprava hotela popustiti pri zagotovilu o številu zaposlenih, so sindikati napovedali državno stavko, ki bo trajala ves dan. U-deležili se je bodo tudi uslužbenci podružnic, torej tudi v Trstu. Izvršni svet CGIL danes v Dolini Danes se bo sestal v dolinskem prosvetnem društvu izvršni odbor tržaške Nove delavske zbornice -OGEL. Sestanek bodo razširili na vse odgovorne za posamezne strokovne sindikate tržaške pokrajine. Na sestanku bodo določili datum za sklicanje izrednega kongresa tržaške CGIL v zvezi s sindikalno enotnostjo, z razpustom CGIL v okviru političnega in ekonomskega položaja v Italiji. Ob otvoritvi sestanka bo govoril deželni tajnik in član vsedržavnega sveta CGIL Arturo Cala-bria. Sestanek bo trajal ves dan. 31. t. m. zapade rok za prošnje na deželo 31. marca bo zapadel rok za predložitev prošenj na deželno upravo za dodelitev prispevkov za gradbeništvo in šolske infrastrukture na podlagi deželnega zakona št. 5, ki so ga odobrili letos. Zainteresirane ustanove morajo predložiti prošnje na odbomištvo za šolstvo in kulturne dejavnosti v Trstu, Trg Ober-dan 5. Istega dne zapade tudi rok za predložitev prošenj na podlagi deželnega zakona za pomoč starejšim osebam, ki žive v slabih gmotnih razmerah. Občinske uprave, njihove podporne ustanove ali konzorciji, morajo predložiti prošnje za domačo oskrbo sfernih oseb na odbor-ništvu za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo v Trstu, Ul. Roma 28. »centralnosti Furlanije-Julijske krajine*). Tržaška luka in vsa dežela lahko postane sčasoma pomembna odskočna deska za blagovni promet v smeri sever-jug, to je med Sredozemljem na eni ter Dansko, Veliko Britanijo in skandinavskimi deželami na drugi strani. Glede blagovne izmenjave med Italijo in Dansko je predsednik omenil, da predstavljajo meso in ribe 50 oziroma 20 od sto vsega italijanskega uvoza iz Danske, tržaški trg pa absorbira velike količine tega blaga. Tudi na tem področju je torej mnžno globlje sodelovanje in trgovinska zbornica si bo pri zadevala, da bi poslovni stiki i Dansko dosegli največjii možni u-speh. Ambasador H. Tabor je nato kratko orisal razvoj dogodkov, ki so privedli do vstopa danske kraljevine v Evropsko gospodarsko skupnost. Ustrezna pogodba je bila podpisana januarja letos, zadnjo besedo pa bo imelo dansko ljudstvo, ki se bo moralo izreči o vstopu s posebnim referendumom, ki bo 2. oktobra letaš. Ambasador je v tej zvezi izrazil prepričanje, da je pristop k EGS edina možna rešitev iz današnje in še v večji meri iz bodoče osamljenosti Danske. Nato je spregovoril konzul pri danski ambasadi v Rimu Mogens Brandt, ki je med drugim navedel, da se obseg blagovne menjave med Italijo in Dansko v zadnjih letih veča v razmerju 5—10 od sto na leto. Skupna vrednost izmenjave je lani dosegla okoli 160 milijard lir, od tega pol v eno in po! v drugo smer. To je toliko bolj pomembno, je dejal govornik, ker sta pripadala partnerja dvema različnima mednarodnima grupacijama, in sicer Italija EGS, Danska pa EFTA (Evropski coni za svobodno menjavo). Državi sodelujeta tudi na turističnem področju: vsako leto obišče Italijo poprečno 500.000 danskih turistov, to je deveti del vsega danskega prebivalstva. Sledilo je poročilo ravnatelja danskega združenja za razvoj proizvodnje O. Rydenga, ki je orisal sedanje zmogljivosti danske industrije ter se zadržal zlasti ob dejavnostih, ki so povezane s kmetijstvom, pomorstvom In ribištvom. V tej zvezi je omenil, da je danska vlada nedavno tega u-stanovila sklad za srednje in dolgoročno kreditiranje izvoza, In sicer v višini 1.000 milijard lir, katerega ugodnosti so na voljo tudi italijanskim uvoznikom. Ob zaključku so zavrteli kratko-metražni film o danski industriji. Med coctailom so si udeleženci srečanja lahko ogledali razstavo fotografskih posnetkov, ki Je prav tako obravnavala predvsem tradicionalne veje danske industrije. Prispevki CIPE za ljudska stanovanja deželno svetovalno komisijo za določitev kriterijev, po katerih naj se razdelijo finančna sredstva, ki so na razpolago na podlagi državnega zakona štev. 865 o stanovanjski reformi. Sestanka so se udeležili tudi podtajnika Belci in Toros, za deželo Furlanija - Julijska krajina pa odbornik za javna dela Masutto. V deželi Furlanija - Julijska krajina so dodelili skupni znesek 27 milijard in 611 milijonov lir za gradnjo ljudskih stanovanj. Včeraj pa je CIPE odobril še en načrt za gradnjo ljudskih stanovanj. Na podlagi zakona štev. 291 so dodelili Furlaniji - Julijski krajini še 200 milijonov lir, tako da je, skupno s tem kar so ji dodelili pred dvema tednoma, dala država naši deželi 250 milijonov lir. Po včerajšnji seji CIPE sta se podtajnik Belci in odbornik Masutto sestala z ministrom za javna dela Ferrari - Aggradijem, s katerim sta razpravljala predvsem o gradnji avtoceste Videm - Trbiž. Predavanja v italijanščini za slovenske šolnike? Govori se, da so tri slovenske nižje srednje šole prejele določen znesek, ki naj bi ga uporabile za pedagoška predavanja. Prvo tako predarvanje bo baje v petek v italijanščini za slovenske šolnike. Ob tem se vsiljuje vprašanje, po kakšnem kriteriju je bil denar dodeljen. Če je ves denar iz javnih sredstev, bi moral biti za vse šole. Drugo vprašanje pa je, če je umestno, da se predava slovenskim šolnikom v italijanščini, kot da ne bi bilo na razpolago dovolj sposobnih slovenskih predavateljev. DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI se bliža koncu. Na programu je samo še opera »Boris Godunov*, katere primiera je najavljena za prihodnjo sredo, na pragu pa je že tradicionalna spomladanska simfonična sezona 1972, katere program je včeraj predstavil časnikarjem in glasbenim kritikom ravnatelj gledališča Verdi prof. odv. Giampaolo de Ferra. Njene glavne značilnosti so: 9 koncertov za red A in B, uvedba posebnega abonmaja po močno znižanih cenah za študente v redu B, začetek sezone 7. aprila in zaključek 10. junija, gostovanje vrste u-glednih italijanskih in evropskih dirigentov in solistov, med katerimi je tudi znani jugoslovanski dirigent Lovro Matačič, več prvih tržaških izvedb itd. Prof. de Ferra je v svojih izva janjih dal velik poudarek zlasti uvedbi študentskega abonmaja, za katerega je v teku propagandna akcija preko šolskih skrbništev in didaktičnih ravnateljstev v vsej deželi. Izkušnja lanske jeseni, ko sta bila dva koncerta v oktobru, namenjena izključno šolam, izredno dobro obiskana, je pokazala, da vlada med srednješolsko in višješolsko mladino za simfonično glasbo veliko zanimanje in da je treba ta stik vsekakor poglobiti in mu dati tudi značaj rednosti. Rezultat te izkušnje je sedaj uvedba rednega abonmaja v katerem bodo z malenkostnimi spremembami v glavnem ponovljeni koncerti, ki so na sporedu za red A. Ta ponovitveni abonma oziroma a-bonma B bo sicer odprt tudi za ostalo občinstvo po ustrezno znižanih cenah, medtem ko bodo študentje uživali še posebno ugoden popust. Vodstvo gledališča Verdi je bilo namreč mnenja, da ni mogoče nuditi teh koncertov povsem brezplačno, kot je bil to primer pri lanskem eksperimentu, ker se s tem ustvarja napačen odnos do naporov in umetniške ravni koncertov samih. Sicer pa so tudi cene ostalim abonmajem tako za red A kot za B ostale (upoštevajoč zmanjšanje števila koncertov od 12 v lanski na 9 v letošnji sezoni v vsakem abonmaju) bistveno nespremenjeno. Koncerti za red A se bodo začenjali ob 21. uri, ponovitveni za red B pa vsi ob sobotah ob 18. uri, kar bo omogočilo obisk tudi študentom iz oddaljenejših šol v deželi. Sezona se bo začela — kot že rečeno, 7. aprila s koncertom, ki ga bo dirigiral Jasha Horenstein (v Trstu je že gostoval pred približno 15 leti) in pri katerem bosta sodelovala solista Elisabeth Speiser in Oralia Domunguez, Spored bo obsegal Gluckovo uverturo k »Ifigeniji na Avlidi* in Mahlerjevo 2. simfonijo, imenovano »Vstajenje* v prvi tržaški izvedbi z močno okrepljenim orkestrom gledališča Verdi. Isti koncert bodo v celoti ponovili 8. aprila za red B. Sledil bo koncert 13. aprila, ki bo v celoti posvečen (z izjamno orkestra seveda) sovjetskim izvajalcem in delom ruskih oziroma sovjetskih avtorjev. Dirigent bo Evgenij Fjodorovič Svetlanov, solist pianist Tihon Nikolajevič Krenni-kov, spored pa bo obsegal simfonijo št. 21, op. 51 M. Mjaskovvskega. Koncert za orkester in klavir T. N. Krennikova (obe deli sodobnih avtorjev v prvi tržaški izvedbi) ter Čajkovskega 6. simfonijo, imenovano «Patetična». Ponovitev za red B bo 15. aprila z delno spremembo sporeda. Tretji bo na vrsti koncert z italijanskim dirigentom Zeddo in italijanskim violinistom Salvatarejem Ac-cardom 21. aprila. Spored bo obsegal Brahmsovo Akademsko uverturo op. 80, Manninov Koncert za violino in orkester (novo za Trst), Pa- miiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiHiitiauiaiiiHiiiiiii ganinijev Koncert št. 1 za violino i ogledalo to zadnjo postavitev tr-in ra-iroata*. c*-,,,.,;,, u„ zaSfcefi(a gledališča, saj je prijetno slišati z odra mehko in pojoče tržaško narečje. Če pa si bo gledalec želel kaj več, denimo vsaj ščepec tistega, kar je videl v manj pretenciozni, zato pa tem bolj topli Lisianijevi »Co son lon-ian de ti», bo ostal verjetno razočaran. Režijsko je ZAHTEVE ŠTUDENTOV KEMIJE IN EKONOMIJE Nasprotovanja gradnji fakulteta pri Sasljanu V torek se je sestala skupščina študentov fakultete kemije in je odobrila pismo, ki so ga poslali rektorju, ravnatelju fakultete znanstvenih ved, tržaškemu županu, deželnemu odborniku za šolstvo, in vsem članom akademskega senata. V njem vprašujejo, kje bodo zgradili novo fakulteto znanstvenih ved oziroma če jo bodo sploh kje zgradili. Ostro nasprotujejo nameravani gradnji pri Sesljanu, kajti to bi povzročilo razkroj univerze. Vsekakor obsojajo nedemokratični način, s katerim se odloča o tako važnih stvareh, ki se ne tičejo samo profesorjev ampak tudi, in morda še bolj, študentov. Poleg tega pravijo, da sploh ne obstaja niti načrt za gradnje novih poslopdj univerze. Zato zahteva skupščina študentov kemije, naj odgovorni organi odgovorijo na vrsto vprašanj najpozneje do 21. marca letos. V glavnem so vprašanja o vzrokih za pomanjkanje gradbenega načrta, o Izkoriščanju finančne podpore za gradnje, ki jo je dodelilo ministrstvo za šolstvo tržaški univerzi, o gradnji fakultet pri Sesljanu ali pa pri Katinari in na hribu za novo univerzo. Zadnja vprašanja zadevajo menze in ostale pomožne strukture univerze. Včeraj in predvčerajšnjim je v| Včeraj so se sestali študentje Rimu zasedal CIPE skupno z med- fakultete ekonomije, ki so razprav- ljali o tem, da se je začel na univerzi proces, po katerem akademske oblasti spreminjajo na lastno pest in z jasnimi reakcionarnimi nameni način poučevanja. S tem hočejo omiliti in celo uničiti vse tiste dosežke, ki so si jih študentje priborili v prejšnjih letih. Zato zahtevajo, naj svet fakultete odgovori na njihova vprašanja najkasneje do 6. aprila, študentje zahtevajo podvojitev tečaja matematike, nakup večjega števila knjig s strani fakultete, Izdajanje brošur po zmerni ceni, uvedbo seminarjev in isti način redovanja, kot v prejšnjih letih. Sklicali so ponovno skupščino, ki bo v torek, 11. aprila. Medtem ko se razgreva ozračje na omenjenih dveh fakultetah, so včeraj prekinili zasedbo medicinske fakultete. Študentje so se včeraj odločili za prekinitev zasedbe spričo možnosti, da se ponovno začne debata z akademskim svetom o vprašanjih, ki tarejo to »mlado* fakulteto tržaške univerze. Ob konou zasedbe so izdali izjavo, ki jo je potrdila skupščina vseh študentov medicine. V nji zahtevajo, naj se izdajo brošure po zmerni ceni. Obenem priznavajo profesorjem, da so pirpravljeni na debato s študenti in to je vzrok za prekinitev zasedbe. , in orkester ter Stravvinskega baletno suito «Petruška». Za red B bo isti dirigent Zedda s pianistko Annie Fischer 22. aprila izvajal spremenjeni spored, ki bo obsegal ponovitev Brahmsove Akademske simfonije, Bartokov Koncert št. 3 za klavir in orkester in Mendelssoh-novo Simfonijo št. 5 op. 107 »La Riforma*. Četrti koncert za red A bn dirigiral Lovro Matačič 4. maja. Spored bo obsegal Webrov Koncert št. 1 za klarinet in orkester op. 73 (solist Giorgio Brezigar) ter Beethovnovo Simfonijo št. 9 op- 125 (solisti Dora Carral, Giovanna Fioroni, Beniamino Prior in Georg Pappas). Koncert za red B pod Matačičevim vodstvom pa bo izjemoma prej in sicer že 29. aprila, ko bo spored v celoti posvečen Beethovnu in sicer njegovima Simfonijama št. 1 in 9 Cz istimi solisti brez klarinetista). Peti koncert za red A bo 10. maja vodil dirigent Pierluigi Ur-bini, solist b0 violinist GuiJa Bu-stabo. Spored bo obsegal prvo tržaško izvedbo Serenate H, sodobnega italijanskega avtorja Gargiula, Hačaturjanov Koncert za violino in orkester ter Dvoržakovo Simfonijo št. 4 op. 88. Pri koncertu za red B, 13. maja, ki ga bo vodil isti dirigent, bo solistka pianistka Laura de Fusco, spremenjeni spored pa bo obsegal Cortesejevo Fantazijo za orkester (prveč v Trstu), Prokofjeva Koncert št. 2 za klavir in orkester op. 16 (prvič v Trstu) ter ponovitev Dvoržakove simfonije. Dirigent Heinz VVallberg bo 18. maja dirigiral šesti koncert za red A s sodelovanjem pianista Dina Cianija. Spored bo obsegal (Vebrovo uverturo «Eurianthe», Brahmsov Koncert za klavir in orkester, De Fallovo baletno suito iz »Triogel-nika* ter Ravelov Bolero. Isti dirigent bo za red B 20. maja predstavil vrsto znanih Straussovih motivov, valčkov, koračnic in odlomkov iz operet. Samo za red A bo 22. maja na sedmem koncertu nastopil violinist Nathan Milstein s celovečernim recitalom. Izvajal bo Bochove sonate in Paganinijevo »Capriccie*. Osmi koncert za red A bo na sporedu 26. maja. Dirigent bo Piero Bellugj, solista tržaški violinist Franco Gulli in baritonist Claudio Desderi. Spored bo obsegal Mozartovo uverturo »Zaide*, Beethovnov Koncert za violino in orkester op. 61, Mahlerjevo »Popotnikove pesmi* ter Schoenbergovo »Preživeli iz Varšave* za recitativ, moški zbor in orkester op. 46 (prvič v Trstu), Pri koncertu za red B, 27. maja z istim dirigentom bo kot solistka nastopila poleg prvih dveh še pianistka Enrica Cavallo, od prejšnjih skladb na sporedu bosta ostali Mozartova in Schoenbergova, novi pa bosta Mendelssohnov Koncert za violino, klavir in godalni orkester ter Mehlerjevih «Pet lieder na Rueckertove pesmi* v prvi tržaški izvedbi. Samo za red B bo 3. junija na programu recital pianista Cziffre, ki bo izvajal Chopinove in Listz-tove skladbe. Deveti in zaključni koncert, za red A 8. junija in za red B 10. junija, bo vodil stalni dirigent gledališča Verdi Luigi Toffolo, solisti bodo Annabelle Bernard, Anita Turner Butler, John Van Kesteren in Raffaele Arie, na sporedu pa bo Haendiov oratorij »Mesija* za soliste, zbor, čembalo, orgle in orkester. Zbor gledališča Verdi bo uvežbal Gaetano Riccitelli. Prof. Dino Saraval v krožku «SaIvemini» Nocoj ob 19. uri bo prof. Dino Saraval govoril v krožku za družbene vede »Gaetano Salvemini* na Korzu Italia 12 o problemih male industrije, o nujnosti pravnega priznanja in o pogojih kreditiranja. Predavatelj bo tudi orisal nekatere probleme krajevnih malih podjetij. V soboto, 18. t. m. bo od 19. ure dalje v Slovenskem dijaškem domu družabno - zabavni večer ob glasbi mladega ansambla MW. ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita na revijo jutri, 18. marca ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu. Rezervacija in predprodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Gep-pa 9, tel. 31119, ter eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. Nadaljnje revije bodo v Tolminu, 19. t. m. ob 16. uri, v Ajdovščini, 25. t. m. ob 20. uri in v Izoli, 26. t. m. ob 16. uri. MLADINSKI KROŽEK - TRST vabi v soboto, 18. t. m. ob 17. uri v Ul. Geppa 9, na predvajanje filma »I compagni* s kratkim uvodom tov. Vojka Grgiča. Vabljeni! 0 V ciklusu konferenc o zgodovinski vlogi Giuseppa Mazzinija, ki jih ob stoletnici njegove smrti prireja tržaška občina, bo danes pod okri-lljem »Associazione Mazziniana* in »I-stituto per la storia del Risorgimen-lo» ob 18.30 v veliki dvorani liceja ID. Alighieri* odv. Emanuele Flora govoril o »Ustavi rimske republike*. Slovensko prosvetno društvo »Tabor* - Opčine V nedeljo, 19. marca ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah gostuje Amaterski oder s Proseka - Kontovela z veseloigro v treh dejanjih Pera Budaka KLOPČIČ Vabljeni! Prosvetno društvo «Vesna» Iz Križa priredi gostovanje Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta V nedeljo, 19. t. m. ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu Norman Barrash • Caroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih Včeraj - danes Pustna parada v Rossettiju Ni mi povsem jasno, zakaj je trfaško Stalno gledališče uvrstilo v svoj sicer izvenabonmajski program, komedijo v tržaškem narečju o zadnjem dnevu pusta, ki smo jo sinoči gledali v Rossettiju. Gre namreč za nepodpisano delo, ki so ga tržaški gledališčniki postavili na oder po farsi videmskega lutk ir ja Reccardinija, vse pa preplet ili z nekaterimi značilnimi tr-žašl imi popevkami in šlagerji. če je lo delo hotelo ponovno obuditi staro tržaško narečno komedijo, potem namen brida ni bil dosežen: vse preveč je skonstruirana, narejena, da bi utegnila zanimati. Nekaj posrečenih dovtipov, ki znajo biti zanimivi še danes (dejanje se dogaja okrog leta 1928 v Skednju), razgibana igra nekaterih i-gralcev (zlasti Savoranija) pa še mogoče ponašitev Hamleta — to je verjetno vse, kar ta komedija nudi gledalcu. Kaj več mu ni zmožna dati. Verjeti je da si bo veliko ljudi, Danes, PETEK, 17. marca JERICA Sonce vzide ob 6.13 ln zatone ob 18.13 — Dolžina dneva 12.00 — Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 21.18. Jutri, SOBOTA, 18. marca EDVARD Vreme včeraj: na j višja temperatura 19,3, najnižja 9,5, ob 19. uri 16,5 stopinje, zračni tlak 1022,3 rahlo raste, veter 18 km vzhodni - severa vzhodni, sunki burje 45 km na uro, vlaga 20-odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. marca 1972 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 10 oseb. Umrli so: 77-letna Medea Fonda vd. Torre, 86-letna Italia Elisa Ma-rascutti vd. Giacomelli, 2 dni stara Francesca Pacor, 82-letna Isabelia Laurora Guacci, 74-letni Ernesto Cla-ri, 69-letni Norberto Samengo, 75-letni Guido Cenderelli, 57-Ietna Lidia Germani por. Bensi, 76-letna Lucija Sedmak por. Radovič, 74-letni Mat- teo Viculin. Gledaljšča KULTURNI DOM V nedeljo, 19. t. m. ob 16. uri Sef-gej Verč »Ko luna škili z desnii° očesom in jase Veliki voz*. Aboiuu® red F — okoliški. Danes, 17. t. m. ob 19.30 Ten-nessee Williams »Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJ • VERDI V pripravi je zadnja opera sezone 1971-72 «Boris Gudunov* v izvirni izdaji, kar predstavlja novost glede na to, da je bila doslej v Verdiju vedno izvajana v verziji Rimsky-Korsakoya. Opero bo dirigiral jugoslovanski W ’ gent Oskar Danon (sedaj direktor Sl®" venske filharmonije v Ljubljani), je preteklo leto dirigiral v Verdu ^ «Hovanščino». Naslovno vlogo bo P ameriški basist Richard Cross, M) doživel prodoren uspeh v Spoletu. pripravlja Gaetano Riccitelli. re™a pa je v rokah Giancarla MenotuJjj' Pri gledališki blagajni (tel. 31W so že začeli prodajati vstopnice ** premiero opere, ki bo za red A * parter in lože ter red C za k®*"?« in galerije prihodnjo sredo ob 19.1 - POLITEAMA ROSSETTI , , Komedijo v tržaškem narečju »LU* tirno cameval* bodo ponovili tudi da nes ob 21. uri. Večerna bo tudi J® trišnja predstava, medtem ko se ®® nedeljska začela ob 16.30. Predstava je izven abonmaja, vendar imajo * bonenti Teatra Stabile precejšnje P°' puste. Vstopnice so na razpolago P” glavni blagajni v Pasaži Protti O*1, 36372 - 38547). LITERARNE SOBOTE V okviru literarnih sobot bo paoI° Sylos Labini, docent politične ekonfr mije rimske univerze, 18. t. m-Politeama Rossetti govoril o gospodarskem razvoju in družbenih ra‘®'e' dih v Italiji. Gosta bo predstavil °®v^ Pietro Ferraro, ki bo vodil tudi diskusijo. Organizatorji javljajo, da do aprila ne bo več literarnih sobot. Nazionale 15.00 »Nicola e Alessandra*-Barvni film. Režiser: F. J. Scbaf' ner in producent Sam Spiege*' Fenice 16.00 »Catlovv*. Barvni f"®1' Yul Brynner. Dalia Lavi in Richaf Crenna. Eden 16.00 «Silvester’s Story»-sanke v barvah. Grattaciclo 16.00 «Mare blu, Wotle bianca*. Barvni film. Peter Ginioe • Excelsior 15.30 «Roma». Barvni f"®1 režiserja Federica Fellinija. pre|30 vedano mladini pod 14. letom. . Ritz 15.30—22.00 »Lo chiamavano «L nita...». Barvni film. Terence • Bud Spencer. Alabarda 16.00 «E tornato Sabata-; hai chiuso un’altra volta*. BarViu film. Lee Van Cleef. Aurora 16.30—22.00 «Quattro mosen® di velluto grigio*. Prepovedano if“® dini pod 14. letom. Zadnji dan. Impero 16.30 »Gli aristogatti*. Barv®1 W«lt Disneyev film. Zadnji dan. Cristallo 16.30 »In nome del pOP® ® italiano*. Barvni film Dina R>sij®’ Ugo Tognazzi in Vittorio Gassm®®' Capltbl '16.30—22.00 »Gli scassinaton*-Barvni film. Omar Sharif, T. p Belmor. Moderno 16.00 «11 Vichingo venuto da’ Sud*. Barvni film. Lando Buzz*®' ca. Prepovedano mladini pod H letom. Vittorio Veneto 16.00 «Roma ben®*-Barvni film. Nino Manfredi, Vidi® Lisi. Gastone Moschin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Erco!e contro Mol°c®>' Barvni film. Gordon Scott in A,eS sandra Pannaro. Astra 16.30 «Arriva Charlie Bron’®*' Risanke v barvah. Abbazla 16.00 «11 coraggioso. lo s®,e tato, il traditore*. Barvni film. bert Anthony in Helene Chanel Razstave V Kulturnem domu antološka r®7 stava grafike Avgusta Černigoja Demetrij Cej razstavlja svoja de v galeriji Go-Go v Hruševici P1® ®8 njelu. Razstava bo odprta do 31. t-®'' V galeriji »Torbandena* razstavi! jo štirje znani likovniki in sicer s karji Mušič, Spacal in Zigaina ter * par Mascherini. Razstava bo odP|W do 22. t. m. V galeriji Rossoni bo do 21. V razstavljala svoje intarzije in rlS Rina Ladavaz Di Piero. V občinski galeriji bo do 22. t. ®1 razstavljal Aldo Bressanutti. V galeriji «Cartesius» razstavi! beograjski slikar Vladimir Veličkov'®-Razstava bo trajala do 24. t. m. V avli hotela Tabor v Sežani ra® stavlja do 30. t. m. Franco punl ’ Punis je že lani sodeloval na kraške1® ex-tempore in sodeloval v ga>erIJ 2xGO v Hruševici. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) Ali’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Ci-polla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44, Miani, Drev. Mi-ramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA lekarn (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 14, Manzo-ni, Largo Sonnino 4, INAM al Cedro, Trg Oberdan 3. Ai Gemelli, Ul. Zo ruttl 19/e. Ob nedeljah In praznikih so ed 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne službe. Razna obvestila '/ Klub zamejskih študentov v Uub’ ljani vabi kolege in prijatelje ® BRUCOVANJE, ki bo v soboto, ■ L m. v Ljubljani na Poljanski ces 6 ob 18. uri. Poskrbljeno bo za ‘‘ turni program in okrepčila. Taborniki Rodu modrega vala 1 j sta in Gorice prirejajo v Gregorčič® dvorani v Ul. Geppa 9 razstavo *ve'. lovanje taborniške organizacije včer in danes*. Razstava bo odprta d° bote 18. marca 1972, vsak dan od 1»-do 21. ure. Otroci pevskega zbora šole Gl*sb®T ne matice, ki sodelujejo na jutrišM' reviji «Primorska poje«, naj se zb®" rejo v Kulturnem domu ob 21. ® (ne ob 19.30 kakor je bilo sporočeno). Kmetijska zadruga v Trstu org® nizira 19. marca enodnevni Verono. Vpisovanje na sedežu v to-Foscolo 1, SPDT priredi 26. t. m. ob P1^ mednarodne tekme v smučarskih s*®" kih izlet v Planico. Vpisovanje v to-Geppa 9/H do 22. t. m. Športno društvo Polet priredi nedeljo 26. t. m. avtobusni Planico. Prijave sprejema trgovi® čevljev Malalan, Proseška ulica telefon 212-136. V NEDELJO TRADICIONALNI PRAZNIK V RICMANJIH l IZLETI MEŠČANOV NA PODEŽELJE Namakalni sistem pri Sovodnjah SE ZAČENJAJO SKRBI KMETOVALCEV bi omogočil dobičkonosno vrtnarstvo Nesramni izletniki povzročajo veliko škodo - Vedno večji kupi odpadkov na Krasu in v Bregu - Oblasti naj ukrepajo V Ricmanjih se že pripravljajo na : !voj tradicionalni praznik, na Jonovo, ki vsako leto privabi v ' Breg mnoge Tržačane in vaščane j* raznih krajev. Praznik v Ric-®*ajih je lepa priložnost za prvi j pomladanski izlet, za razvedrilo za pokušnjo domačega vina. Na križiščih že visi bršljanova veja, brnenje, ki ga Tržačani dobro toznajo in mu sledijo. Pod vasjo ^.Postavili vrtiljake, zdaj pa bodo Pj^li kramarji. V nedeljo dopoldne *rio prihajali v ricmanjsko cerkev Biharji, popoldne pa bo vas vsa J°lna izletnikov. Le da bi bilo lepo 'feme, saj si po deževnem in mednem obdobju res želimo nekaj Pomladanskega sonca, meščani za 'zlete, kmetje pa, da bi lahko opra-J« nujna dela v vinogradu in na TO. Zaradi deževja je namreč vse v zamudi. Ob lepem vremenu bo vedno več “'estnih izletnikov po Krasu in Bre-j®> Pa ne samo ob praznikih in Neljah. Breg in Kras sta tako 7ZU, z avtom pa še bliže. Mešča-?* si želijo čistega zraka, odmora j* razvedrila zase in za svoje otroke, Jse v naravi sprostijo in razigrano skačejo ter podijo. Izleti, užitek za meščane, toda !j*bi, sitnosti in škoda za kmete. '’a podeželju radi sprejemajo goste, so naši ljudje po naravi gasto-™ni, vendar mnogi meščani izko-^čajo to gostoljubnost, hote ali Pehote, in v dobri ali v slabi veri Sff* ■ Z znamenje. Le smerokaz naj bi bil tudi v slovenščini GORIŠKI DNEVNIK DEŽELA LAHKO PRISKOČI NA POMOČ PREDVOLILNE PRIPRAVE Pogovori med sovodenjsko občino in gozdarskim inšpektoratom - Področje med Sovodnjami, Vipavo in Sočo bi lahko spremenili v cvetoči vrt žalosten pogled na Rlcmanje. Spredaj kup odpadkov ob cesti, v ozadju rezervoarji naftovoda delajo škodo. Zaradi tega je vedno več pritožb in bi bilo hudo, zelo nerodno, če bi biln potrpljenja konec. Pristojne oblasti, varnostni organi, občine in pokrajine naj nekaj ukrenejo, sicer naj ne govorijo več o zaščiti Krasa in Kraševcev. Večkrat se zgodi, da mestni avtomobilist vozi po ozki poljski poti, ali pusta tani avto in se v prijetni družbici zabava v grmovju. Kaj naj napravi kmet, ki po tej poti pride s kmečkim vozom? Drugi zavozijo vsaj avto kar na travnik, si postavijo stole in mize, posedajo, odmetavajo prazne škatle, otroci pa se igrajo in skačejo po mladi travi. Kaj naj napravi kmet? Kako naj jih spodi? Naj se spremeni v poljskega čuvaja ali policaja? Dogaja se vedno bolj pogostoma, da ga nesramni izletnik nahruli in mu grozi. Drugi rušijo zidove in postavljajo kamenje čez poljske poti. Lepa zabava, kajne, In Kraševec naj potem čisti in potrpi. Lepa sta Breg in Kras, toda poglejte, kaj je vse ob cestah in poteh, pa ne samo ob glavnih cestah, kjer odmetavajo papir in prazne zavoje jugoslovanski kupci. Po stranskih poteh in po Bregu odmetavajo drugi raznovrstne odpadke, razbito pohištvo, steklenice itd. če bo šlo tako naprej, bo podeželje postalo eno samo veliko smetišče, zlasti v predelih, ki so bliže mestu. Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah je župan češčut govoril o zanimivem predlogu, do katerega je sovodenjska občina prišla skupno s Pokrajinskim inšpektoratom za gozdarstvo. V bistvu gre za idejni načrt namakalnih naprav, ki bd delovale na področju med Sovodnjami ter Sočo in Vipavo. Do sedaj se v Sovodnjah, na Pokrajinskem inšpektoratu in na deželi o tem načrtu samo govori in se ni storilo še nič konkretnega, kajti za ta načrt morajo biti soglasni najprej sami Sovodenjci in šele nato se bo začelo s podrobnim preučevanjem. Prav zaradi tega je župan obvestil vse svetovalce, naj govorijo z zainteresiranimi kmetovalci ter naj jih vprašajo za mnenje. Kot rečeno naj bi z deželno podporo postavili te namakalne naprave po vsej ravnini med vasjo in Sočo ter Vipavo. V začetku so strokovnjaki bili mnenja, da bi bilo trebai vodo črpati iz Vipave, vendar so prvotno mnenje zamenjali, kajti trenutno so najboljši pogoji za namakanje v tem, da bi vodo pridobivali iz podzemskih izvirov, katerih je na tem področju nič koliko. Dežela bi za uresničitev nama- imnmiitimiii DEŽK&MEJKA URAOflEGA LISTA Novi pravilnik deželne toonzulte za izseljeništvo Konzulto lahko sklice tudi tretjina svetovalcev , ^ uradnem listu dežele Furlaniji * Julijska krajina Št. 19, ki je 15. marca, je med drugim tu-“ dekret predsednika deželnega Odbora Berzantija o novem pravil-dj-ku deželne konzulte za izselje-•fctvo. Nov pravilnik je bil potreben, ^ so z zakonom št. 34, ki so odobrili avgusta lani, uvedli Več sprememb kar zadeva finančni6 Pomoči izseljencem in njihovim 'hužinam in tudi nekaj sprememb ,v samo delovanje konzulte. Po , 1,1 zakonu so namreč uvedli po-eS fukcije predsednika — ki pri-&ada deželnemu odborniku za delo, ^khalno skrbstvo in obrtništvo — 'd svetovalca, tudi funkcijo namestnika svetovalca. Po novem pravilniku je sklicali6 konzulte obvezno vsaj trikrat mtno. Konzulto lahko skliče pred-Sednik ali pa vsaj ena tretjina letovalcev, Na Opčinah občni zbor p. d. «Tabor» V sredo je bil v dvorani prosvetnega doma na Opčinah redni letni občni zbor slovenskega prosvetnega društva «Tabors>. številni člani so z zanimanjem sledili poročilom predsednika, tajnika, blagajnika ter načelnikov posameznih odsekov društvene dejavnosti in se kratko pogovorili o tem kako bi živahno dejavnost društva se izboljšali in popestrili. Občni zbor, o katerem bomo podrobneje poročali v nedeljski številki, sta pozdravila Mirko Kapelj v imenu SPZ ter Emil Bole v imenu šport nega društva »Polet*. V odbor društva pa so potrdili člane sta rega odbora, katerim so se pridružile nove sile. OKROŽNO SODISCE V GORICI Tri leta zapora za krajo dveh avtov in blaga Okradeni lastnik lambrete obsojen, ker ni bila zavarovana — Pogojna obsodba vinjenega razgrajača — Afera z vtihotapljenimi cigaretami kalnega sistema prispevala 90 ali celo 98 odstotkov celotnega stroška, ostalo bi pa morala krita občina sama. Tudi Pokrajinski inšektorat za gozdarstvo polaga temu namakalnemu sistemu veliko važnost. Že lani je zaprosil deželo za podporo v višini 10 milijonov lir, s katerimi bi lahko izdelali še podrobnejši načrt. Dežela je podporo takrat zavrnila, vendar je precej možnosti, da se ta denar dobi in se začne dejansko načrtovanje. Seveda je vse odvisno od sovodenjskih kmetovalcev, ki morajo sami odločiti, ali jim bo namakalni sistem koristil ali ne. Na poti, ki gre od Sovodenj proti Štandrežu so vsa polja namenjena razvoju industrije. Ne sme se trditi, da je industrija škodljiva, vendar odvzame Sovodenjcem precejšnje površine zemlje, ki je služila za poljedelstvo. Poleg tega so So-vodnje znane po svoji povrtnini in prav zaradi povrtnine bi lahko namakalni sistem postal za Sovodenj-ce zelo yažen. Vaščanii bi tako lahko usmerili svoje delo v ta namen, kajti pogoji bi bili za to odlični. Seveda se morajo za ta korak odločiti sami. S tem tudi ni rečeno, da bo namakalni sistem takoj pripravljen, če se Sovodenjci za to zavzamejo. Treba bo najbrž počakati še nekaj let, kajti težav ne bo malo. vprašanje poviška plač. Odbornik Waltritsoh je tudi poročal o obisku na zdravstvenem ministrstvu, kjer se je zanimal, da bi čdmprei odobrili razširitev sta-leža bolničarjev umobolnice. Dobil je zagotovila, da bodo v Rimu stvar rešili ugodno do letošnjega poletja. Obisk švicarskega konzula V sredo dopoldne je bil na vljudnostnem obisku v Gorici švicarski konzul v Trstu Albert Bruggmann. Uglednega gosta sta v občinski po-lači sprejela najstarejši odbornik Fantini in tajnik Palin, včeraj pa Je konzul obiskal pokrajinsko palačo, kjer ga je sprejel predsednik Chien-taroli. Lista PSIUP za zbornico tretja na glasovnici Nocoj odločitev socialdemokratov - Bo morda na listi slovenski kandidat? - V nedeljo shod KPI v Gorici Naši čitatelji se gotovo še spominjajo senzacionalne aretacije dne 5. septembra lani, ko je policija spravila pod ključ sedaj 29-letne-ga Giampaola Brassa iz Gorice, Ul. Corsica 21. Obtožila ga je, da je v noči od 4. na 5. september lani odpeljal Andreju Genna fiat 1100 s tovorom vred. V obtožnici proti Brassi, ki 3C je moral zagovarjati pred gori-škimi sodniki na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča, je nadalje navedeno, da je leto dni prej u-kradel tudi fiat 850 in razno olaga Mauru Rosini; vozilo je pustil v Ul. Orzoni. Seveda je moral odgovarjati tudi zato, ker je vozil brez predpisanega voznega dovoljenja. Z njim je bil na zatožni klopi tudi 33-letni Franco Ceregioli iz Gorice, Ul. Colombo 6. Obtožili so ga, da j« spravil in skrival Brassovo ukradeno blago. Za Brassa pravi nadalje obtožnica, da je dne 13. junija lani odpeljal Mauru Cassaniju lambreto iz Ul. Morelli, ter se z njo odpeljal. Zanimivo pri tem pa je, da je bil na zatožni klopi tudi okradeni Cassani, ker ni zavaroval lambrete, ki je sedaj obvezno. Po zaključku obravnave je sodišče izreklo razsodbo, po kateri je Brassa spoznalo za krivega ter ga obsodilo na tri leta in 20 dni zapora, plačilo 150 tisoč lir globe, dalje 3 mesece in 25 dni aresta in 30 tisoč lir denarne kazni. Cere-gioliju so prisodili 3 mesece in 10 dni zapora, Mauru Cassaniju pa 10 dni aresta in 7000 lir globe; vendar je njegova kazen pogojna. Ceregioli je proti razsodbi vložil priziv. Obtožence so zagovarjali; odv. Blessi (Brassa), dr. Ferlan (Cassanija) in odv. Pedroni (Cere-giolija). Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 25-letni Arcadio Castel-H iz Tržiča, Ul. Rovigno 3, ki so ga aretirali in zaprli 24. maja SINDIKALNA KRONIKA VEČ RAZČLENJENIH STAVK TUDI PRIHODNJI TEDEN Včeraj so stavkali uslužbenci SITE, GMT, Arzenala S. Marco in Stocka - Napovedana stavka gradbincev lani, ko je v vinjenem stanju razgrajal v gostilni v Ul. S. Gabrie-7 v Tržiču. Z gorjačo in kamnom je grozil Giovanniju Pulinu, se uprl tudi policistom, ki so pri-Pulinu na pomoč, ter enega celo ranil. V obtožnici je nadalje navedeno, da je gostilničarki Nelli Cociancig že večkrat prej grozil ter nadlegoval tudi njeno hčerko ’ gostilniške goste. Za vse te njegove »zasluge* so mu sodniki prisodili 7 mesecev zapora in 60 tisoč lir globe ter tlačilo sodnih stroškov. Vendar pa ,e kazen pogojna in brez vpisa Uradno ga je branil odv. Ginaldi iz 'Tržiča. Zaradi tihotapskih cigaret sta se zagovarjala 24-letnd Giovanni Milani, ki je uslužben pri slaščičarni «A1 corso* na Korzu Italia 46, ter 27-letni Antonio Petralia, šofer pri podjetju Grattond. Prvi je bdi obtožen, da je kupil pod roko 35 zavojčkov švicarskih cigaret Malboro po 300 lir kos, vedoč, da so tihotapskega izvora; cigarete je potem, tako pravi obtožnica, odstopil Petralii, kateremu je bil dolžan 10 tisoč lir. Vse se je zgodilo 17. novembra 1969 in se je zadeva vlekla vse do sedaj. Tokrat so jo sodniki rešili na ta način, da so ustavili sodni postopek zaradi amnestije, cigarete so zaplenili. Obtoženca sta zagovarjala odv. Munafč (Milani) Sorrentino (Petralia). Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sod. dr. Cenisi; sodnika Succi in Marinelli; zap. Nodetti. Zahteve tekstilcev predsedniku Berzantiju Člani tovarniških svetov tekstilnih tovarn v Podgori, pri Sovodnjah, Snia v Zdravščini in še drugih manjših obratov so poslali predsedniku deželne vlade Berzantiju pismo, v katerem zahtevajo, da bi se deželna uprava vendarle zavzela za ureditev nekaterih služb ;avnega značaja, ki zanimajo predvsem žensko delovno silo, zaposleno v tekstilnih tovarnah. Ta vprašanja so ureditev delavskih avtobusnih prevozov, ustanovitev deželne službe za delavsko medicino, takojšnja uveljavitev zakonov o otroških jaslih. V pismu je izraženo mnenje, da bi ureditev zgoraj omenjenih služb Včeraj je bila sindikalna kronika J' Trstu dokaj živahna. Sicer ni večjih stavk, vendar pa je yeliko strok delavcev v boju z& Zboljšanje ekonomske in normativ-1,6 pogodbe, za prihodnji teden pa napovedali več stavk, med ka-‘fetimi je glavna državna stavka Gradbincev. Včeraj so stavkali eno uro usluž-j^mci telefonskega podjetja SITE. ^■avka je ]?ila razčlenjena v dveh ttol urah odsotnosti od dela. napo; )'odali pa so jo enotno sindikati CGIL, CISL in CCdL-UIL, ker u-fhžbenci zahtevajo, naj prevzame 10 zasebno telefonsko podjetje državna družba SIP. Slednja nudi svo-■ii-m uslužbencem neprimerno boljše Dogoje. Stavka se bo nadaljevala tedno v razčlenjeni obliki tudi prihodnji teden. Včeraj so stavkali 8 ur tudi uslužbenci telefonskega podjetja SIP. Stavča. ki se je začela ob 14. in zaključila ob 20. uri, spada v okvir razčlenjene stavke za novo delovno Zgodbo. V tem okviru so uslužbenci SIP že stavkali 8 ur pred nekaj dnevi. Stavka se bo nadaljevala. Razčlenjena stavka se je nadaljevala tudi v tovarni GMT. kjer uslužbenci zahtevajo priznanje novih izboljšav, podobnih tistim, ki so bile sprejete za druge tovrstne tovarne skupine IRI. Uprava tržaške tovarne pa ni sprejela zahtev, nasprotno ie prekinila pogajanja. Tako se bodo nadaljevale razčlenjene stavke vsaj do ponovnega začetka pogajanj. Včeraj so stavkali tudi uslužbenci Arzenala - S. Marco. Ob 14. uri so delavci, uradniki, pa tudi voditelji zapustili tovarno. Pridružili so se jim uslužbenci zasebnih podjetij, ki delujejo v okviru Arzenala. Turnisti bodo stavkali 24 ur, ostali pa bodo ponovno začeli z delam danes zjutraj Delavci Arzenala vodijo že skoro pet mesecev boj za dosego nove državne pogodbe ladijskih popravljalcev stavkami. Stavka spada v okvir bojev za novo državno pogodbo stroke, za katero se bodo sestali sindikalni predstavniki in delodajalci v ponedeljek in v torek Rimu. Za novo delovno pogodbo bodo stavkali prihodnji teden uslužbenci petrolejskih podjetij. Stavkali bodo razčlenjeno. Gradbinci pa — kot smo že omenili v začetku članka — bodo izvedli splošno stavko stroke. katere se bodo udeležili poleg zidarjev tudi delavci cementne, les ne, kamnene stroke in pleskarji. Stavka bo v torek, trajala bo ur, zjutraj pa bo splošna skupščina na sindikalnem sedežu v Ul. S. Spiridione 7. Stavko so napovedali strokovni sindikati CGIL, CISL in UIL za uveljavitev reform proti izkoriščanju in nezgodam na delu. Nocoj ob 18.30 se bo sestal pokrajinski svet strokovnega sindika- Uslužbenci nekaterih oddelkov li- te gradbincev FILCA - CISL, ki bo kerskega podjetja Stock so tudi razpravljal o torkovi splošni stav-včeraj nadaljevali z razčlenjenimi ki. Vpisovanje v osnovne šole Goriško šolsko skrbništvo obvešča vse zainteresirane starše, da se bo vpisovanje v vse državne osnovne šole za leto 1972/73 začelo takoj po končanem pouku in bo trajalo do 30. junija. Na glasovnici za poslansko zbornico bo lista PSIUP na tretjem mestu, za KPI in MSI. Zastopniki sodalproletarske stranke so namreč že v sredo vložili na sodišču v Vidmu svojo listo, ki ji nače-ljuje poslanec iz Benetk Lucio Luzzatto. Socialproletarci so imeli v nedeljo v Vidmu zborovanje deželnega značaja. Nocoj pa bodo imeli na sedežu stranke v Ronkah sejo aktivistov iz vse naše pokrajine. Na njej bodo razpravljali o vodenju volilne kampanje v naši pokrajini. Komunisti bodo v nedeljo zjutraj, kot smo že poročali, otvorili volilno kampanjo v Verdijevem gledališču. Predstavili bodo svoje kandidate, glavni govor bo imel kandidat za senat Silvano Bacicchi. Socialdemokrati bodo dokončno sklepali o svojih kandidatih nocoj. Tako pozno odobritev njih liste pripisujejo pogovorom, ki so jih v teh dneh imeli zastopniki PSDI z zastopniki Slovenske demokratske zveze. Pogajanja so bila v sredo in včeraj, poleg teh pa je prišlo do precej pogovorov osebnega značaja. Morda bo na listi PSDI kandidat slovenske narodnosti. Ni še znano, ali bo to član PSDI ali pa zastopnik SDZ. Jutri plesni večer dijakov trgovske šole Dijaki slovenske trgovske šole iz Gorice priredijo jutri v soboto 18. marca ob 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, plesni večer. Plesalce bo vs0 noč zabaval ansambel »Visoka napetost*. Vabila so na razpolago pri Bogomilu Antoniju za Jamlje, Janku Hericu za Dol, FJ-viji Marušič za Doberdob, pri gostilni Devetak na Vrhu, pri Marku Cotiču v Sovodnjah, pri Silvani Culot v Štandrežu, Eljani Bensa na Oslavju ter na sedežu SPZ v Gorici. PO ZGLEDU GORICE Seja občinske komisije za trgovino Pod predsedstvom začasnega župana Fantinija se je v torek sestala pred kratkim imenovana komisija za trgovino. Na seji so govorili predvsem o načrtu dela, ki ga , treovmo. še: poeta, v okviru re- ogledj„ ^ Kmalu metanovod v goriški okolici Upravljal naj bi ga CAFO ■ Zastopniki vodovodnega konzorcija na obisku v goričkem mestnem podjetju gulacijskega načrta. Pogajanja za stalež pokrajinskih uslužbencev Na sedežu pokrajinske uprave je bil včeraj zjutraj sindikalni sestanek. Zastopnike CISL. CGIL in UIL je sprejel bdbomilk za osebje Marko Waltritsch. Pogovor je tekel o ureditvi novega staleža za vse u-službence pokrajinske uprave. V prejšnjih mesecih je namreč pokrajinski svet odobril nekai sklepov. na podlagi katerih so uslužbenci pokrajine dobili precejšnje poviške, za približno tretjino več od prejšnjih nlač. Nove plače veljajo od 1. januarja t.l. dalje, zaostanke za leto in pol dni pji bo pokrajinska uprava izplača v juniju. Pogajanja, ki so jih včera.i pričeli, pa zadevajo preureditev uradov in službenih dolžnosti v okviru vseh uradov in zavodov, ki spadaj) pcJ. pokrajino. V sodelovanju med odborom in sindikati bodo do jeseni stalež uredili. Tako zastopnik uprave kot sindikalisti so izrazili upan ie, da bo stvar rešena na miren način in sporazumno, kot je bilo rešeno pred nekaj meseci nega podjetja za elektriko, metan vodo in avtoprevoze. Delegacijo CAFO je vodil predsednik Maran-gon, v njej so bili še župani Furlani, Galbiati, dr. Marizza, Rus-sian, geom. Podan, goste pa je v Gorici sprejel predsednik upravnega odbora dr. Marin, ki so ga spremljali vodilni funkcionarji. Gostje so si ogl«Mfc; takd pisarno goriškeg§ podjetja, kjer so v zadnjem ernr • kar -se ■ dar meham-zirali razne službe. V pripravi je še boljša mehanftftieijtt Uradniškega dela. Glavna tema pogovorov pa je bil metan. Znano je namreč, da so že pred časom v Gorici zamenjali plin z metanom in to prinaša korist ne le gorikim uporabnikom, ki so jim znižali kupno ceno, marveč tudi goriškemu mestnemu podjetju, ki ima pri tem nekaj več dobička. CAFO pa je zaprosila deželno upravo za precejšnji prispevek, kajti načrti kažejo, da bo prav ta konzorcij, ki že razpolaga z določenimi službami, lahko najuspešneje upravljal razdeljevanje metana na celotnem področju izven Gorice. Pogovarjali so se tudi o tehničnem sodelovanju na tem področju med CAFO in gori-škim mestnim podjetjem. Nocoj v Doberdobu občinska seja Nocoj ob 20. un bo » prostorih osnovne šole v Doberdobu seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na njej bo najprej župan Andrej Jarc obvestil svetovalce o nekaterih stvareh, ki zanimajo občinsko upravo. Odobrili bodo nrtvi načri za otro- g.ki vrt.pr* i-/volili Ivrr^p nfofongjjffi |cQ- misijo za trgovino, dodatni načrt _ nogometno igrišče, sklep o tu-'rlstičnih cestah Jamlje - Selce in Daberdob-kostnica pri Redipuglii. Deželno upravo bodo zaprosili za denarno podporo za ureditev osnovnošolskega poslopja v Dolu ter razširitev poslopja za otroški vrtec v Doberdobu. Odbor bo tudi svetovalcem predlagal, da se osnovna šola v Doberdobu poimenuje po slovenskem pisatelju Prežihovem Vorancu. Na tej seji bo tekla tudi razprava o podporah društvom in ustanovam v vasi. Razpravljali bodo tudi o prošnji za Dosoiilo desetih milijonov lir pri soriški posojilnici: denar bodo uporabili kot dvajsetodstotni prispevek za ureditev ceste Krožara-Doberdob-Jam-Ije. Na tajni seji bosta še dve točki, ki se tičejo občinskega osebja. ■nilimilMIIHIIHUlllllIlinMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIHIIHIHIHIIIIIlMUllimilllllMMIIIIIIIIIIIIIMIIIIUlUlUMIIIIIIIIIIlIllIlllllllllUIIUmilllllllMIIIUIIIIIIIIIU VČERAJ OPOLDNE V UL. CORSICA • Sindikat CISL javlja, da je umrl sindikalni aktivist Giordano Collenz. uslužben pri podjetju Ribi. Collenz je bil vodilni član sindikata avto-prevoznih delavcev CISL in član u-pravnega odbora patronata INA. Zastopal je delavce v pokrajinski komisiji za obrt. Pogreba, ki bo danes popoldne, se bo udeležila tudi skupna sindikalna delegacija. Gorica VERDI ob 17.00 in 22.00: »Conoscen-za carnale*. J. Nicolson in S. Bergen. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 16.45-22.00; «Quattro mo-sche di velluto grigio*, M. Brandon in M. Farmer, barvni kinemaskop-ski film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO ob 17.00-22.00: «11 venditore di morte*, G. Garko in K. Kinski, italijanski barvni film. CENTRALE ob 17.15-21.30: »Uomini selvaggi*, W. Holden in R. 0'Neal, kinemaskopski film v barvah. VITTORIA ob 17.00-21.30: «Una stra-na voglia d’amare», C. Auger in L. Alfonsi, barvni kinemaskopski film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.30: »Africa ama*. Barvni dokumentarec. EXCELSIOR ob 16.00: »Dio perdona io no*. T. Hill in B. Stemzer, barvni film. PRINCIPE ob 17.30: «L’Etrusco ucd-de ancora*. A. Cord in S. Eggard, barvni film. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): «če bi», angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Garingo*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA «Pride Sabata*, italijansko - španski barvni film — ob 20. RENČE Danes zaprto. ŠEMPAS Danes zaprto. DESKLE Danes zaprto. KANAL Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12. tel. 2268. Prikolica z balami papirja se je prevrnila in zaprla cesto Škodo cenijo na 4 milijone lir • Težak tovor je skoraj podrl hišo • Nesreča se jo pripetila na ovinku Okoli štiri milijone lir škode je nastalo v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj opoldne v Ul. Corsica. Prevrnila se je prikolica tovornjaka, naložena z balami papirja. Nesreča se je pripetila na ovinku. Samo naključju je pripisati, da ni bilo še hujših posledic, zakaj balle papirja, težke po nekaj stotov, ki so se kotalile po pripomogla k zmanjšanju števila I cesti, bd uničile vse, kar bi dosegle, nesreč na delu. | avtomobile in tudi ljudi. K sreči pa ni bilo ne enih ne drugih. Trčile pa so ob vogalno poslopje, ki služi za skladišče podjetju za žgane pijače Camciani, in ga razmajale. Nesreča se je pripetila okoli 13. ure. Šofer Mario Sala je peljal vlačilec s prikolico po Ul. Corsica. Blago je naložil v papirnici Maglaj blizu Beograda ter bil z njim namenjen v podjetje za izdelovanje papirnatih vrečic Genca. Na blagem Nekoliko prizor: prikolica tovornjaka s kolesi navzgor. naokoli so razmetane bale papirja levem ovinku se je prikolica odklopila in povsem zaprla Ul. Corsica, da so morali za dve uri preusmeriti promet po drugih cestah. Zaradi svoje teže .so bale s tolikšno silo butnile ob vogalno zgradbo, ki se je poslužujejo za skladiščenje blaga, da je vsa razmajana, kot da bi jo stresel potresni sunek. Njena lastnica je Vilma Vogrič iz Gabrijelove ulice, ki je bila v nesreči prav tako oškodovana. Lastnik tovornjaka je podjetje Interbartolo iz Ul. Giustiniari, šofer Sala je doma s Sardinije ter se je zaposlil v prevozništvu v Gorici kot toliko drugih južnjakov in šoferjev iz Jugoslavije. Na kraj nesreče so {»klicali gasilce, da so prikolico razdrli in jo spet lahko postavili »na noge*. DEŽURNA LEKARNA v Tržiča Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna »Alla salute* — dr. Fabbris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480. Predavanja Slovensko planinsko društvo priredi danes, petek, 17. marca v dvorani kluba »Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 predavanje o otočju Spitzberg. Predaval bo Marko Butinar iz Rateč, ki se je leta 1964 udeležil jugoslovanske planinske ekspedicije na to otočje v Severnem ledenem morju. Predavanje bo opremljeno s številnimi diapozitivi. Udeleženci izleta Kmečke vvvke na kmetijski sejem v Verono jutri v soboto 18. marca bodo potovali po naslednjem voznem redu: Odhod ob 4. izpred Rdeče hiše, odhod z Oslavja ob 4.10, z Bukovja v Števerjanu ob 4.20, iz Podgore ob 4.25, iz Štandreža ob 4.30, iz Sovodenj (pri cerkvi) ob 4.35. Prireditelji toplo priporočajo točnost. Iz goriškega matičnega urada Dne 15. marca je bilo na gori ški občini prijavljenih 9 rojstev in 5 smrti. ROJSTVA: Annalisa Tunis, Nicola Vecchiato, Michele Škorjanc, Mat-teo Blasdg, Davide Pirrottina, Roberto Fontana, Efrem Sandrigo, Raoul Boscarol, Haria Tomasin. SMRTI: gospodinja 64-letna Tosca Brandolin por. Certo; kmetovalec 82-letni Quirino Demartin; gospodinja 69-letna Romilda Rosig por. Ni-colini: gospodinja 75-letna Eleonora Ciuffarin por. Modolo; upokojenec 57-letni Vincenzo Anatriello. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Razna obvestila Pokrajinska uprava v Gorici potrebuje strojepiske in strojepisce. Izbrali jih bodo na natečaju. Kogar to delo zanima, naj vloži prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir najkasneje do 12. ure v ponedeljek, 20. marca na sedežu pokrajinske uprave, Korzo Italia 55. Prejšnjih prošenj za ta natečaj ne bodo upoštevali. Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za dve mesti zdravnika primarija v psihiatrični bolnici. Natečaja se lahko udeležijo zdravniki s študijsko diplomo, ki ne presegajo 37 let starosti. Za tiste, ki imajo delovni stalež v javni upravi ni nobene starostne omejitve. Prošnje na kolkovanem papirju lahko interesenti pošljejo predsedniku pokrajinske uprave najkasneje do 31. maja 1972. Za podrobnejša pojasnila se lahko obrnejo na tajništvo pokrajinske uprave. Gorica, Korzo Italia 55. Ustanova ONMI razpisuje javni natečaj za pet delovnih mest pomožnega tajnika ter za deset delovnih mest sanitarnega ravnatelja 3. kategorije. Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici vabi starše in namestnike na roditeljski sestanek, ki bo danes 17. marca ob 18.30 v šolskih prostorih v Ul. Randaccio. NA ZASEDANJU V SYDNEYU T rezen optimizem Nekoč bodo raka zdravili z iglo, torej z injekcijo, kot TBC ali kaj podobnega SYDNEY, 61. - «Prišel bo čas, ko se bo medicina mogla boriti proti raku s sterilizacijo krvi.» To je povedal kanadski specialist dr. Martin Lewis na mednarodnem zasedanju strokovnjakov za borbo proti raku v Sydneyu. Dr. Lewis poučuje patologijo na Memorial University. Njegov poseg na zasedanju v Sydneyu se je nanašal v glavnem na imunološke študije pri pacientih, ki bolehajo za malignim tumorjem in še posebej o vlogi protitelesc. Lewis je v svojem poročilu nanizal celo vrsto svojih opažanj in dognanj, med katerimi je tudi trditev, da se bo nekega dne medicina mogla boriti proti raku — z iglo. »Nekega dne — je rekel dr. Lewis — se bo mogla medicina lotiti borbe proti raku na isti način, kot se danes loteva tuberkuloze in čmih koz.* Toda vse to bo odvisno od krvo-toka, meni kanadski strokovnjak, ko je pri tem povedal, da če bo medicini uspelo najti sistem za steriliziranje krvi, če bo namreč uspelo, da bi iz krvi mogli izločiti kancerozne celice, »bo medicina na najboljši poti za ozdravitev slehernega rakastega obolenja*. Kanadski imunolog je izrazil prepričanje, da se bo moglo to doseči s tem, da se bodo v organizem vbrizgavale citoksične tvarine, ki bodo ubijale kancerozne celice. Seveda pa bo treba pri tem paziti, da »bodo ta sredstva škodljiva le rakastim celicam ne pa normalnim celicam*. Dr. Levvis je tudi izjavil, da je že imel opravka z ljudmi, ki so se povsem rešili rakastega obolenja, ki pa so umrli zaradi tega, ker so jih zadušile najrazličnejša organizmu škodljiva sredstva, ki so jih zaužili v času zdravljenja raka. Kanadski strokovnjak, ki je dokaj optimistično razpoložen glede borbe proti raku, pa je vendarle izjavil, da bo pot za uničenje raka dolga. Pri tem je dodal, da »po petdesetih letih raziskav na tem področju še nismo sposobni niti razumeti, kako more neki virus spremeniti celice nekega živalskega organizma*. Še več, dr. Martin Levvis je še izjavil: »Nisem prepričan, da rakasto obolenje povzroča virus. Rak pravzaprav ni ena sama bolezen, 'divje' celice, ki povzročajo rakasto obolenje, so pri raznih vrstah raka različne.* In vendar je izrazil svoj optimizem, ko je poudaril, da mnogi strokovnjaki po svetu »začenjajo obračati svojo pozornost proti isti tarči*. To pa po njegovem pomeni, da je vedno več strokovnjakov, ki se v borbi proti raku začenjajo vedno bolj intenzivno ukvarjati s tako imenovanimi protite-lesci, torej z elementom, »ki bi mogel napasti in uničiti kancerozne celice*. Kanadski znanstvenik je rekel, da je to eno pomembnih vprašanj, da celo eno od osnovnih vprašanj. Dodal je še. da je vedno več strokovnjakov, ki se ukvarjajo V Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa so taborniki rodu Modrega vala pripravili razstavo o svoji dejavnosti. Na sliki pogled na del razstave, ki bo odprta še jutri. SNEMALI JO BODO TUDI V TRSTU ’Kovinar v oktobru’ bo druga epizoda ’Titovih spominov’ Največ posnetkov bo iz Sovjetske zveze, kamor odhaja sedaj skupina na delo Sovjeti so dali na razpolago materiale MOSKVA, 16. — Prihodnji teden bodo začeli snemati novo epizodo nadaljevanke *Titovi spomini» v šestih sovjetskih mestih in sicer v Leningradu, Kunguru, Kazanu, Omsku, Narvu in Oknu. Sovjetska kinoteka je namreč zagotovila edinstvene dokumentarne materiale, ki se nanašajo na Titove spomine iz fliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiuiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiuin O TW PIŠE tSOVJETSKAJA ROSSIJA» MLADINSKI KRIMINAL V SOVJETSKIH MESTIH Andrej ni bil edober, miren, pohleven» mladenič, kot je trdila njegova mati - Prav narobe MOSKVA. 16. — Kadar koli je govor o mladinskem kriminalu, se skoraj vedno omenjajo predmestja velikih ameriških, angleških in drugih zahodnih metropol. Pred nekaj leti sta se v zvezi s tem omenjali tudi Varšava in Moskva. Nato je kazalo, da so na Vzhodu zadevo popravili in mladinski kriminal zadušili. Pa ni tako, kajti v Moskvi in v drugih sovjetskih središčih je mladinski kriminal prisoten in celo narašča. O tem govori daljši članek, ki ga je v sovjetskem listu «Sovjetskaja Ros-s i» objavil moskovski odvetnik Muraviov. Muraviov trdi, da »odvetniki in sodniki zadnje čase ugo- Volitve draga zadeva RIM, 16. — Minister Pella je izjavil, da bodo bližnje politične volitve, v začetku maja, stale državo 45 milijard lir. Tolikšni bodo pač administrativni stroški za izvedbo volitev. Sem niso všteti stroški posameznih strank. Kar zadeva volilne stroške krščanske demokracije — po tem, kar poroča agencija Relazioni Religiose — je poslanec Sarti rekel, da je io nemogoče preračunati, ■ dodal pa je naslednje: »Vem le, da so volitve zelo zelo drage, vedno bolj drage*. Republikanski poslanec Gonnel-la pa je gornjo trditev dopolnil: « ... Menim, da petdeset milijonov lir ni dovolj za izvolitev enega demokrščanskega poslanca, vsaj v mojem volilnem okrožjm v Palermu... Treba je več, veliko več...* z iskanjem vzroka rakaste bolezni •■lllfMtinilHIIIIHIHIIIIimillUHIIIIIIIIlllllllUlllllllllUllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIII Lanski promet v Genovi skoraj 57milijonov ton Neodvisni konzorcij za genovsko luko (C.A.P.) je sporočil, da je lani priplulo v Genovo 11.300 ladij s skupno čisto tonažo 42,800 tisoč ton. Blagovni promet je dosegel 56,700.000 ton, od tega 42,800 tisoč ton v dovozu. Dovoz surove nafte je znašal 36,900.000 ton, dovoz drugega razsutega blaga 10,250 tisoč ton, dovoz kosovnih pošiljk pa 3.010.000 ton. V odvozu so zabeležili 1,190.000 ton razsutega blaga, 2,700.000 ton kosovnik pošiljk, ladje pa so vkrcale še 2,580.000 ton goriva in raznih potrebščin za plovbo in za posadke. Število manipuliranih kontejnerjev se je dvignilo na 91.000 v skupni tonaži 750.000 ton. Strokovni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstva za javna dela in luškega konzorcija, je te dni izbral načrt za gradnjo novega doka z zmogljivostjo, ki bo dopuščala sprejemanje ladij do 350.000 ton bruto nosilnosti. Izmed treh načrtov je bil izbran projekt, ki ga je predložila družba Sogene in ki predvideva gradnjo velike monolitne konstrukcije iz prednapetega betona. Kaže, da bodo prva dela lahko zaupali izvajalcem že v aprilu. Gradnja doka bo trajala predvidoma 32 mesecev. Genova naj bi torej dobila »superdok* proti koncu leta 1974, piše »Ligu-ria Regione*. tavljajo, da postajajo vedno bolj pogosti primeri krutosti, ki jih izvrši doraščajoča mladina. Vzroke za to moramo iskati na raznih mestih, vendar je gotovo, da k temu veliko pripomoreta televizija in film. Pogosto tudi šport.* Članek v reviji «Sovjetskaja Rossija* govori o mladinskem kriminalu, o tako imenovanem huliganstvu, ki da narašča, kajti v nedavni anketi, ki jo je izvedlo pravosodno ministrstvo, je bilo dokazano, da kriminal nevarno narašča med mladino, tudi med mladino pod 18. letom. Posebno narašča kriminal s seksualnim ozadjem. Dnevna kronika poroča v zvezi s tem o vlomih v telefonske kabine, o krajah tipičnih ruskih zimskih pokrival kolbakov v podzemeljski železnici itd. Moskovski odvetnik Muraviov podkrepljuje svoja izvajanja s konkretnimi primeri, kjer navaja tudi izrazit primer mladeniča Andreja, sina iz «boljše družine*, sina dveh arhitektov, za katerega mati pravi, da je »dober, miren, pohleven fant*. In ta «dober, miren in pohleven* mladenič je v družbi z nekim vrstnikom napadal samotne ljudi. Po navadi je stopil k človeku in ga prosil za ogenj, da bi si prižgal cigareto. Nesrečnež je potegnil vžigalnik ali škatlico vžigalic iz žepa, v istem trenutku pa ga je za hrbtom udaril po glavi Andrejev prijatelj, ki ga je zrušil na tla. In vtem ko je Andrejev prijatelj brskal po žepih žrtve, se je Andrej znašal nad nesrečnežem z brcami. Včasih je bil v tem tako divji, da ga je moral tovariš pokarati. Andrej torej ni bil prav nič miren, dober in pohleven mladenič, pač pa pravi pravcati surovež, le da se je doma kazal v drugačni luči kot je v resnici bil. Odvetnik Muraviov govori v svojem članku o »nepotrebnih* zločinih. In Andrejevi zločini so bili zares nepotrebni, kajti doma je imel, kar je hotel. Toda takih in podobnih zločinov je veliko tudi v Moskvi in v drugih sovjetskih mestih, podobno kot v New Yorku, Londonu, Parizu in drugod. Ta kriminal odvetnik Muraviov označuje kot «absurdno krutost*, ki se je navzamejo doraščajoči ljudje, kadar gledajo detektivke in podobne avanturistične filme, pa tudi kadar sledijo športnim priredit vam, kjer se posebno uveljavijo bolj drzni, bolj odločni športniki. Kar zadeva erotizem odvetnik Muraviov pravi, da je včasih za doraščajočega mladeniča tudi nekoliko predolg poljub v filmu nevarna spodbuda, pa tudi preveč golo telo mu more škodovati. V zvezi s tem, pravi, bi morali filmski režiserji in televizijski reporterji bolj paziti. P« PISANJU REVIJE »SIETE DIAS* Martin Bormann živi med Indiosi Videli so ga baje časnikarji kolumbijske revije Kolumbijska tajna policija ga že nekaj dni lovi BOGOTA, 16. — Latinska Amerika je polna vojnih zločincev, prvenstveno nacistov. Od časa do časa se s tega ali z onega področja Latinske Amerike oglasi kdo in pove, da je videl tega ali onega nacističnega zločinca. Sedaj se je zvedelo, da kolumbijska tajna policija pregleduje neka področja kolumbijske džungle, kjer da se skriva bivši Hitlerjev namestnik Martin Bormann, ki je izginil ob koncu vojne. Kolumbijska policija še posebno temeljito preiskuje področje okoli naselja Puerto Asis, to se pravi okolico kraja, ki je kakih 450 km od glavnega mesta. O tej akciji kolumbijske policije je spregovoril sam načelnik tajne policije general Luis Ordo-nez Valderrama. General Ordonez je rekel, da so njegovi agenti dobili točna navodila, kako naj odkrijejo in ujamejo človeka, za katerega menijo, da je Martin Bormann. General je dodal, da je kolumbijski policiji tudi naročeno, naj pazi na mejah, da bi Bormann ne ušel v tujino. Čeprav je res, da bolj malo verujemo v zagotovila, ki jih dajejo šefi policijskih služb v nekaterih državah Latinske Amerike, zaradi objektivnosti vendarle beležimo zagotovilo generala Ordoneza, ki je poudaril, da bo iskanje »zelo temeljito*. Pobuda za ta lov je bila sprejeta zato, ker že mesec dni krožijo tod vesti, da so nekje «v džungli srečali* človeka, ki je »hudo podoben Martinu Bor-mannu*. Sicer je znano, da so v nekaterih deželah Latinske Amerike, predvsem v Peruju in Boliviji, že od konca druge svetovne vojne našli zatočišče nacistični zločinci, ki jih evropska sodišča, tudi za-hodnonemška, iščejo, da bi jim sodila. Perujska policija na primer «že dolgo išče* dr. Josepha Mengeleja, znanega zločinca, ki so mu dali vzdevek «angel smrti*, ker je kot zdraviiik preizkušal svoje zločinske teorije na živih ljudeh v Ausehwitzu. Po govoricah, ki bi se mogle tudi preveriti, so »angela smrti* v zadnjih časih videvali v Limi. V Boliviji imajo opravka tudi z nekim drugim nacističnim zločincem. Prav gotovo se jim ne mudi preveč. Nasprotno. Kar je v njihovih močeh se trudijo, da bi iskani nacistični zločinec ne prišel v roke pravici. Bolivijska vlada polkovnika Huga Banzerja namreč »še vedno proučuje* zahtevo francoske vlade, da naj ji izročijo nemškega poslovnega človeka Klausa Alt-manna, ki je prevzel bolivijsko državljanstvo in ki je v resnici vojni zločinec, namreč načelnik ge-stapa v Lyonu v času druge sve- tovne vojne Klaus Barbie, ki je bil znan tudi pod vzdevkom »Ikonski mesar*. O Altmannu-Barbieju smo podrobneje že pisali in navedli podatke iz francoskih virov, podatke, po katerih je Berbie kriv smrti večjega števila ljudi, med katerimi so bili tudi vodilni ljudje francoskega odporniškega gibanja. Barbie pa je poslal v nacistična taborišča smrti tudi veliko Judov in Beate Klarsfeld, ki je pred nedavnim prišla v Bolivijo, da bi mogla videti Klausa Altmanna, da bi p-everila, če je on vojni zločinec Klaus Barbie, ni nič opravila, ker so ji bolivijske oblasti to preprečile. Beate Klarsfeld pa je povedala, da je tudi ona slišala, da se Bormann skriva sedaj v Peruju. Bormann je pobegnil iz Berlina tik pred zlomom, t.j. v prvih dneh maja 1945, morda pa celo že konec aprila. Od tedaj so Borman-na videli v več krajih Latinske Amerike in ga od leta 1946 lovijo, kajti zavezniško sodišče, ki so ga sestavljali sodniki vseh štirih velikih zaveznikov v drugi svetovni vojni, ga je obsodilo v Niimbergu na smrt. General Ordonez sedaj trdi, da se je lov na Bormanna prenesel v Kolumbijo. Načelnik tajne policije je s tem torej potrdil govorico. O vsej tej zadevi obširneje poroča tednik »Siete dias* (sedem dni), ki prinaša tudi fotografijo človeka, ki so ga srečali nekje v džungli, hkrati pa prinaša tudi staro fotografijo Martina Bormanna ob Hitlerju. V podpisu pa se poudarja «precejšnja podobnost* med Bormannom in človekom, ki se skriva v džungli. Hkrati pa v reviji beremo tuds o tem, da obstajajo precejšnji dokazi o istovetnosti obeh mož. Gre, zatrjuje «Siete dias*, za Martina Bormanna, bivšega Hitlerjevega najtesnejšega sodelavca. Po pisanju revije «Siete dias*, živi Martin Bormann pri nekem plemenu Indiosov v deželi Putu-mayo, blizu meje z Ekvadorjem. Kolumbijska policija je, po izjavah načelnika kolumbijske tajne policije generala Ordoneza, «na delu* na tem področju «že nekaj dni*. Dopisniki revije »Siete dias* pra vij«, da so «po šestih urah hoda skozi džunglo prišli do taborišča plemena Siona, kjer so srečali Nemca z imenom 'Hermann'*. Nemec »je zelo podoben nacističnemu zločincu Martinu Bormannu*, Ko je »Hermann* zvedel, da so prišli «v vas* neki tujci, je najprej s puško v roki pobegnil v gozd, nato pa se je spet vrnil v vas. «Hermann» živi z neko domačinko, ki je stara kakih 60 let in s katero ima hčerko, staro 26 let, ter vnuka sedmih let. dobe prve svetovne vojne in iz oktobrske revolucije, ki ji je sledila. S temi materiali bodo dokončali drugo epizodo «Titovih spominov», ki nosi naslov *Kovinar v Oktobru*. Iz Sovjetske zveze bodo nato snemalci prišli še v Ljubljano, Zagreb, Sisak, Petrovaradin ter v Kumrovec in končno še v naše mesto, v Trst. Kakor smo pred časom zabeležili, snemajo «Titove spomine* že dalj časa in v proizvodnji zagrebške televizije ter podjetja Jadran-film so pred nedavnim končali prvo tonsko kopijo prve epizode teh spominov, ki nosi naslov Moja otroška leta*. Ta epizoda vsebuje spomine predsednika Tita na dobo, ki jo je preživel v svojem rojstnem kraju Kumrovcu. Vsa serij a nadaljevank bo imela devet epizod in čeprav so šele v začetku serije, vlada zanjo že precejšnje zanimanje doma in po svetu. V Jugoslaviji bo to nadaljevanko oddajala jugoslovanska televizija, za ves ostali svet pa bo prevzel distribucijo Carlo Ponti, ki deloma tudi sodeluje pri pripravah. Vredno je omeniti, da bodo režiser Veljko Bulajič, njegov pomočnik Ljubo Si kič ter snemalec Iliča Rajkovič letos ponovno odpotovali v Sovjetsko zvezo, kjer nameravajo v juniju posneti peto epizodo, ki bo imela naslov vNa predvečer velike vojne*. V tej epizodi bodo «Titovi spomini* obravnavali Titove spomine na delovanje Kominterne, hkrati bo prikazana tudi Titova vrnitev v domovino. Da bi mogla zbrati čim-več avtentičnega materiala, je ekipa, ki dela pri tej nadaljevanki, stopila v stike z arhivskimi ustanovami v Italiji in Angliji, pomagala pa si bo tudi z materiali jugoslovanske kinoteke ter *Film-skih novosti*. Kot smo že rekli, «Titove spo mine* uresničujeta zagrebška televizija in podjetje Jadran film, kadar pa jugoslovanski filmski ljudje delajo v Sovjetski zvezi jim pomagajo tudi ljudje iz podjetja Mos-film, ki nudijo Jugoslovanom vso tehnično pomoč. TUDI VESOLJE PRESENEČA IZGINULE ZVEZDE SE SPET VRAČAJO Repatice, njihova sestava in njihovo kroženje PREJELI SMO SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON. Enajsti zvezek (Stele - švi-karšič). Uredil Alfonz Gspan s sodelovanjem uredniškega odbora. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 1971. SOCIJALIZAM, Časopis Saveza komunista Jugoslavije. Beograd, št. 1, 1972. L’ ENOTECNICO. Mensile delTAsso-ciazione enotecnlci italiani. Milano. febbraio 1972. Repatice so potujoče zvezde, sestavljene iz delcev prahu in zaledenele vode, ki potujejo po svojih krožnih poteh. Ponoči se zdijo ognjeviti ugaski z razsvetljenimi repi. Astronomi so do danes proučili pri bližno dva tisoč repatic. Iz teh proučevanj je razvidno, da se skoro vse te zvezde na svojih poteh približajo Zemlji, nato pa se od nje oddaljijo, da jih ni mogoče več opaziti cela stoletja, včasih tudi tisočletja. Toda do danes so opazovalci neba identificirali 63 zvezd repatic, ki se redno vračajo na isto mesto vsakih nekaj let ali desetletij. To pa pomeni, da je njihova krožna pot vedno ista. V prejšnjem stoletju je nekaj tako imenovanih zvezd kratkega kroženja nepojasnjeno izginilo. Astronomi devetnajstega stoletja so sklepali, da so se zvezde razkrojile. Toda v zadnjih letih je skupina znanstvenikov s pomočjo močnih teleskopov opazila nekatere od teh »izginulih* repatic. Pred nekaj dnevi pa je skupina astronomov iz observatorija Smith-sonian Astrophysical Observatory ameriške zvezne države Massachus setts odkrila repatico Tempel I, katero so prvič opazili leta 1867. Kasneje so jo videli še leta 1873 in 1879, iz česar so znanstveniki ugotovili, da jo njena krožna pot vsakih pet let in pol privede do točke, ki je vidna z Zemlje. Toda zaman so jo znanstveniki skušali zaslediti leta 1885. Prav tako so bila neuspešna njihova raziskova nja v naslednjih letih, ko bi po njihovi teoriji zvezdo repatico morali opaziti. Sredi leta 1960 sta krožno pot zvezde Tempel I odkrila dva znan stvenika, Anglež Brian Marsden in Američan Joachim Schubert. Njuno odkritje je toliko bolj točno, ker sta krožnost repatice odkrila vsak iz svojega observatorija. Mars-denova in Schubertova računanja so omogočila, da so astronomi lahko odkrili še tri druge repatice, o katerih so njihovi predniki mi slili, da so se izgubile. Oba znanstvenika sta tudi napovedala kraj in čas, kjer bi se morala Tempel I leta 1967 prikazati. Žal pa so na tistem teritoriju mogli le enkrat določenem času pregledati nebo. ta «pregled», če ga lahko ta imenujemo, ni prinesel zaželenin s dov. . ... Marsden in Schubert se kljub _ mu nista vdala. Začela sta skiiP.^ proučevati krožno pot repatice natanko določila novi datum, bi se zvezda morala ponovno p kazati: 11. januarja letos je 'O: ® verzitetnega observatorija v Arizo- ni Elizabeth Roemer na doloc® mesto usmerila svoj teleskop- *• _ je na nebu opazila medlo luč zv de repatice. Skupina znanstvenik je na podlagi podatkov, ki jim }. je kolegica posredovala, ugotoV „ da je bila repatica res dolgo pogrešana Tempel L ... Marsden je dal domnevnemu ginotju repatice Tempel I PreP sto, a vendar povsem logično ro lago: po njegovem mnenju so P** enim stoletjem astronomi Pren7n0 točno preračunali zvezdino kr°z pot. Znanstveniki namreč niso UP” števali gravitacijske sile, ki jo * planet Jupiter na njeno krožno P®| Še štiri zvezde repatice, ki so J odkrili v prejšnjem stoletju, so sedaj izgubljene in Marsden je P pričan, da bo njihova zasleditev '’ liko težja od zasleditve repatl Tempel I. Prepričan je namreč, na njihovo krožno pot ni vpkv®. le gravitacijska sila, ampak 1 drugi faktorji, na primer Post0Pie. nrltaianie ene od niihovih nlUSU meni odtajanje ene od njihovih pl du, kar lahko popolnoma sprei zvezdin videz ali celo povzroči W no dezintegracijo. < Obstaja možnost, da bo v nJ krajšem času izginila še ena zv da repatica, to je Giacobim-č n©-. Tudi ta zvezda se je red prikazovala vsakih šest let in P®.' odkar so jo leta 1900 prvič °PaZ..j Leta 1965, ko se je zvezda zadnj^ pojavila pred teleskopi astronom ’ so bili na njeni krožni poti že vid znaki, da se smer poti spremim ' Zato sedaj astronomi s precejšN nervozo čakajo bližnje pomladi-le takrat bodo vedeli, če se tudi repatica Giacobini-Zinner P družila neštetim drugim repatic®11’ ki so za opazovalce z Zemlje vedno izgubljene. D- HOROSKOP Neva Merlak-Corradova, Nora Jankovič in Ivan Sancin, ki so P1-®1*8* nočnjim nastopili na koncertu v dvorani «J. Gallus* v Ul. R. Ma°n9 niiiiiiiiiiiiiiiiiii*itiiiiiiiiiiiMiiiiitaitiiiiiiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l|||||||l||,|,,l|||||l,l,l||ll||||l|||||M|||||||||t||t|||||||||||tl|l,||iii!ir,,f* hočete uspeti. Praktične pobude z® izboljšanje položaja STRELEC (od 22.11. do 20.12.) moč vplivne osebe vam bo dob1, došia. V ljubezni boste srečni zadovoljni. f KOZOROG (od 21.12. do 20.1) ^ ste zamudili, bo težko nadoknad1’ • Pismo, ki vam bo najavilo tieK osebo. . VODNAR (od 21.1. do 19.2.) N®' peti odnosi s predpostavljenimi- ** spuščajte se v pretirane izdatke-Zdravje občutljivo. h RIBI (od 20.2 do 20.3.) UsPe® na vidiku, vendar ne brez borb nasprotniki. Ne popuščajte kapric'0" znosti, ki lahko marsikaj pokvari- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niso izključene dobre trgovske možnosti. Izogibati se bo treba površnim odnosom. Zdravje zadovoljivo. BIK (od 21.4. do 20 5.) Potreben bo maksimalen napor. Koristne spremembe v vaših idejah. Možnost daljšega potovanja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.7.) Vaše pobude bodo naletele na simpatije. Ugodna novica lahko spremeni mnoge stvari. Nervoza. RAK (od 22.6. do 22.7.) Malo finančnih zadovoljstev, toda prihodnost bo boljša. Notranja potreba vas bo silila v pomirljiv ambient. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekoliko drzne ideje bo treba uskladiti z re- alnimi možnostmi. Vpliv na mlajše. S prijatelji v večerni družbi. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Nova odgovornost bo zahtevala vač metodike. Srečne ure z osebo. Id jo ljubite. Zdravstveno stanje dobro. _ TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Vrsta dogodkov vas utegne presenetiti. Prilagoditi se bo treba položaju. Skušajte pozabiti na spore. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Potrebna bo večja objektivnost, če TONE SVETINA 337. (TKA S A TRETJA KNJIGA «Zadovoljen sem. Ko se vrneva, boste opravili v nekaj dneh še preostalo. Vesel sem, da so mi izbrali tudi iz naših vrst nekaj gnoja, ki nam kvari borbeno moč. Tri bom dal ustreliti vsem za zgled, da bodo videli, da se ne šalim. Preden sva odšla, so mi telefonirali s sodišča. Povedal sem jim, kakšna naj bo sodba za te.» ((Pravilno, gospod general. 2e ko ste jih dali zapreti, je med enotami zavel strah kot veter med žitom. Odneslo bo pleve, kar pa je zrnja, bo ostalo.» Sam zase pa se je spomnil Nietzschejeve prispodobe o sodnikih in od strani pogledal generala. O, ti krvavi sodnik! če bi hotel reči naglas, kaj vse si že napravil v mislih pa tudi v dejanjih, bi ves svet zavpil: dol s tem gadom strupenim! «Te tri borno ustrelili. In če drugi ne bodo pokazali spoštovanja do mojih ukrepov bom pritisk stopnjeval. Zavoljo predsodkov ne bom zdaj izpostavil svoje glave ftlhrerjeve-mu gnevu.« Letalo se je vzpenjalo v sinjo kupolo zimskega neba, kot bi hotelo ujeti sonce, ki je viselo nad vencem belih planin. Proti zahodu so bile vse višje, dokler niso prešle v Julijskih Alpah v velikansko pregrado. leteli so nad dolino Save. «Dajte, zajadrajte nekoliko niže nad ta gozd!« je pokazal general na ploskev med reko, železnico in gorami. «Udin boršt! Helmut, ali se spomnite?« se je obrnil general k Wolfu. «Tu sem jih prvič temeljito porazil. Takrat smo po vaši zaslugi uničili kamniški bataljon.« ((Seveda se spomnim, kot bi bilo včeraj, če ne bi bili vi osebno vodili napada, bi se bili tudi takrat izmuznili iz obroča. Štirideset trupel je ležalo eno ob drugem in med njimi dekle, ki je tolkla ranjena z mitraljezom do poslednjega naboja. Vsi so jo hodili ogledovat in celo vi ste se strinjali, da jo pokopljejo z vsemi vojaškimi častmi.« Letalo je zavilo nad obrobje velikanskega gozda. Drselo je nad vrhovi smrek, general pa se je krohotal in obujal spomine na boje, zmage in poraze. ((Jelovico ta veliki gozd, sem nekajkrat očistil, čudno, še vedno mi zbuja spoštovanje, privlači me to morje drevja. Helmut, tu borno začeli in po treh dolinah prodirali proti središču.« Ko so preleteli gozd, je nadaljeval: ((Helmut, kariera je čudna reč. Ni dovolj le sposobnost, vztrajnost in talent. Ne gre mi v glavo: mojih let ste, pa še niste uspeli!« «To mi stalno očitate! Ne vem, zakaj vas to moti.« ((Večkrat razmišljam o tem. Klavrno je, da ne veste, ali imate premalo pameti ali preveč.« «Ne gre za pamet. Gre za to, da človek ujame pravi trenutek in ga obdrži in naslednjega tudi. Jaz jih nisem lovil. Vi ste drugačni, človek moči ste. To se vam pozna takoj, kot pravemu bikoborcu, ko stopi v areno. Kot strelcu, ki dvigne puško, ali boksarju, ko zamahne s pestjo. Vi bi bili že davno pometli z uporom, če bi vam bili dali proste roke in sredstva. Zavirajo vas, boje se. Vi niste samo vojak, ki ga politiki po potrebi ovijajo okoli prsta. Vi ste državnik in konkurent.« «Tako je, Helmut,« Je prikimal general z izrazom roparske ptice, kadar pogoltne velik grižljaj. «Ne samo to. Kaj vse še sem, se jim niti ne sanja! Zdaj prihaja moj trenutek! Morda nekoliko kasno, toda prihaja. V Berlinu so sprejeli mojo zamisel za ofenzivo, o kateri pred časom nitd slišati niso marali, ker so podcenjevali nasprotnika in svoje generale v jadranski coni. Nekaj ste me naučili, Wolf. Hvaležen sem vam, da ne podcenjujem nasprotnika, žilavost teh ljudi je nenavadna. Prihranili ste nam mnogo žrtev. Zdaj bomo delali brez rokavic, s taco, s kremplji!« «Da, gospod general, tako bo treba. Silo prenesti na bojišče, kamor spada!« Na generalovo željo je letalo nekajkrat zakrožilo nad Blejskim jezerom. Prozorna ledena ploskev se je bleščala kot velikansko ogledalo. «Vsa ta lepota jemlje vid!« General si Je z roko zastri oči. «Toda nobena bolj kot resnica!« «Morda imate prav. Oglejva si naše vile v ogledalu bodočnosti!« «Svoje ne vidim,« ga je pikro zavrnil Wolf. «Vidim samo svetišče Odlnovo, visoko šolo NSDAP in vaš dvorec!« ((Lopov ste, major! Mislite reči, da se še ne ve, kdo bo to poletje lovil ribe v tem jezeru!« «Vojna Je, gospod general, še tega ne veva, če bomo srečno pristali na tleh!« Obleteli so masiv Triglava, zalit s snegom in ledom. General Je molčal in strmel v mračna brezna gore, simbola odpora te dežele. ((Triglav, usodna gora,« je dejal skoraj zase. Potem Je dvignil glas v vprašanju: ((Helmut, zakaj je tri sveto število?« «Kako vam je to prišlo na misel?« je začudeno pogledal Wolf. ((Pomislil sem na to, da so si uporniki vzeli za svoj simbol to triglavo goro, zraven pa postavili črki, ki označujeta odpor, in podnju morje!« «S tem so zelo preprosto izrazili svoj načrt. Obstati hočejo na ozemlju med Triglavom in morjem, torej tam, kjer hočemo biti tudi mi. Za oboje pa seveda ni prostora. Naj vam odgovorim: število tri je za religijo skrivnost svete trojice. Za nas, praktike, če hočete, pomeni: mož, žena, otrok. Za filozofe — teza, antiteza, sinteza; ali pozicija, negacij' m negacija negacije po Heglu; ali rojstvo, življenje, smr in še in še... V vsej zgodovini se pri ljudeh ponavlja ljub« zen do trojstva.« General je molčal. Zazrl se je bil v severno steno ^ glava, v njenih prepadih so se kopičile modrikaste gm°v ledu in oguljena rebra skal. Priprl je oči, obraz se mu J' za hip stisnil v ubijalskem krču, potem pa je skoraj izbruhni1 ((Prijelo me je, da bi zgrabil za krmilo, pognal let®1! nekaj tisoč metrov visoko in se odondod strmoglavo z®bi v to steno! Veste, major, včasih začutim pošastno slo po sS moundčenju. Ne vem, ali je to posledica mojega nezadovoU stva z vsem, kar se dogaja na zemlji in z menoj osebno, je to kaj drugega.« Wolf je dvignil oči od prepadov in mirno odgovoril: ((Take nenavadne občutke dobivajo samo izredni ljudje To je preobilica energije, ki se ne more smotrno trošiti, je ugotovil Freud. Tega ne boste vi nikoli napravili ker st v sebi dovolj močni. To je samo želja po absolutni pop°] nosti nepopolnega, ki vas bo napravila še močnejšega.« General je bil z odgovorom očitno zadovoljen. Obraz m1 je zaigral v mirnem nasmehu. Stena je zdrsnila mimo. Letalo je zdaj plavalo nad S° rovjem, podobnem skorji mrtvega planeta. Bilo je golo 11 prazno. Potem sta pod njima zazijali razjedena soteska. Soč in senčna Trenta. Vijugasta zajeda se je vlekla vse do r®v nine, ki se je zraščala z morjem. «Tu bomo imeli visokogorsko lovišče, kakršnega ni 1 Evropi! Helmut, kaj vse bomo imeli, če vojno dobimo, 11 kaj vse bomo izgubili, če bomo poraženi! Helmut, škoda, & ni prišel Himmler na lov. Vse je bilo že dogovorjeno. To D nama obema koristilo. Sicer pa so banditi tudi Goringu Pre prečili obisk njegovega lovišča v Bohinju. Kdo ve, kdaj bom* to nadoknadili?« Wolf je molčal. Odkar ga je general tako pritisnil, 11 ŠPORT ŠPORT ŠPORT VELESLALOM NA «3-TRE» Francoz Duvillard ustavil napad Gustava Thonija GRoDEN, 16. — Današnji dan 2 moral predstavljati za Gustava nonija odskočno desko za naskok f* vrh lestvice za svetovni pokal, p*® šlo mu je vse narobe. V ve-^lalomu tekmovanja «3-TRE» je Usedel v prvem teku šele četrto, drugem pa celo dvanajsto mesto, da je na končni lestvici osvo-pborno sedimo mesto. : Thoni je sicer res osvojil štiri veljavne za svetovni pokal, njegov najnevarnejši tekmec ijfncoz Duvillard ie tudi dobil tri, j Sl se je uvrstil na osmo mesto. jJ?de na to, da bi moral danes |p®ni po računih priti pod sam lestvice, če ne celo na prvo mesto, je zanj pridobitev dejansko same točke boren uspeh. Obe pa je seveda Duvillard močno !pepil svoje možnosti za osvo-jpv svetovnega pokala saj ni ftorečil le napada Thonija. ampak ? «bloldral» tudi Augerta medtem ;*?, to bo moral bolj kot doslej pari Brugmanna in Tritscherja, {^stvica današnjega veleslaloma: , E. Bruggmann (Švi.) 3’41"61 “■ R. Tritscher (Av.) 3’44"82 “■R. Thoni (It.) 3’45”00 J* 2. David (Av.) 3’45”31 • A. Penz (Fr.) 3'46”21 r H, Hinterseer (Av.) 3’46"32 • G. Thoni (It.) 3’46”38 •H. Duvillard (Fr.) 3'47”00 , 'H. Zingre (Švi.) 3’47”24 G. Besson (It.) 3’47, 68 „• A. Roesti (Švi.) 3’47 69 ,?• A. Bachlcda (Pol.) 3 47 91 ?.• R. Rossat-Mignod (Fr.) 3’48”13 • H. Schmalzl (It.) 3’48 28 ■ S. Anzi (It.) 3’48 40 ,!• E. Schmalzl (It.) 3,48 ,63 ,*■ K. Johann (Av.) 3 48 ,82 !• W. Mattle (švi.) 3 49 33 L A. Garcia (Špa.) 3 49 47 ^ H. Plank (It.) 3 49 86 Lestvica za svetovni pokal: i- Duvillard (Fr.) 120; 2. Augert !?r-) in Russi (&vi.) 114; 4. G. toni (It.) 111; 5. Brugmann švi.) 96; 6. Bachleda (Pol.) 93; ■ Schranz (Av.) 83; 8. Lafferty }J&A) 63; 9. Messner (Av.) 61; “■ Haaker (Nor.) 50. dobrega nogometa obeta praiv lep športni užitek. Za domačine pa bo ta nastop koristen preizkus lastnih meči, predvsem pa utrjevanje vezi med slovenskimi športniki z obeh strani meje, kar sodi v redni program brežanskega društva. Gostje Brega si bodo ob tej priložnosti nekoliko podrobneje ogledali naše področje in se spoznali s pogoji, v katerih živi naša manjšina. V NARAščAJNIšKI LIGI Visoka zmaja Vesne nad A ekipo Triestine Vesna — Triestina A 7:0 VESNA: Košuta (Vattovani), Zulia-ni, Štefančič, Tamaro, Coglievina. Rus-signan, Lonzar, Sodomacco, Dagri (Felluga), Valente, Zucca. Kriška Vesna je v nedeljo na blatnem igrišču in v močnem vetru enostavno »pokopala* igralce Triestine A z rekordnim izidom 7:0. Križani so se tako oddolžili .za nepričakovan poraz, ki so ga doživeli pred dvema nedeljama. Tpkrat pa so naši nogometaši z enostavno in učinkovito igro popolnoma zmedli nasprotnike, ki so se skušali upirati razigranim domačinom. Zaman! Križani so že v uvodnih minutah dosegli gol. To je dalo celotnemu moštvu polet, tako da so se vsi še z večjo zagrizenostjo vrgli v napad. Goli so si sledili kot na tekočem traku. Za Vesno so bili namreč uspešni: Valente (2), Sodomaco, Dagri. Lonzar, Zucca. Gostje pa so poleg tega zakrivili en avtogol. b. 1. * * * MIDDLESBROUGH, 16. - V mednarodnem nogometnem srečanju je Anglija premagala Škotsko s 3:2 (2:0). * * # SHEFFIELD. 16. - V tekmi mladinskih reprezentanc je Anglija premagala Španijo s 4:1 (2:0). KRATKA ZGODOVINA PLANICE IN SKOKOV V SLOVENIJI Prvi slovenski rekord: 9 metrov Na otvoritveni tekmi v Planici je skakal tudi legendarni Birger Ruud Dolina Planica, ta prelepi svet pod Kranjska gora pa je postala izhodi-Poncami, zadnjimi obronki slovenskih j šče za romantično dolino Pišenee. Ni Julijcev, je ena najlepših planinskih j se pa vlak ustavil pred dolino Pla- dolin. Njene lepote je zamejstvu posredoval že dr. Julius Kugy, ki je v svoji knjigi v pesniškem jeziku opisal čare naših gora in jim postavil spomenik. Mednarodni pojem v športu pa je postala Planica šele po letu 1934, ko je zrasla pod Poneami smučarska skakalnica - velikanka, ki je ponesla slavo Planice v široki svet, mamutska skakalnica, kjer so leto za letom postavljali nove svetovne rekorde, zibelka smuških poletov, ki so jim nekoč nasprotovali predstavniki Mednarodne smučarske zveze in mnogi drugi, a so jih končno morali sprejeti. Ozrimo se nazaj in poglejmo, kako se je razvijala Planica, da je postala to, kar danes pomeni. Leta 1870 je po Gornjesavski dolini stekla železnica in odprla vrata v naše najlepše alpske doline, dotlej dostopne le malemu številu obiskovalcev. Iz Mojstrane so pohiteli prvi I turisti v doline Vrat. Kota in Krme, NOGOMtT Jutri ob 15.00 v dolini Brej- Ilirija (mladinci) Jutri popoldne ob 15. uri se bo-“ -—* nj v Dolini — kr4"’*“ - mladinski iei Brega in Ili ras* Gostje sodijo med tojše slovenske mladinske ^ __ Postave in se torej ljubiteljem ..............................................iiiiiiiiimniliiiilHiiHmiiiiiiniiimiiMiiiiiiiiimiimimiiiiniiiiiiininiiimiiiimi KOŠARKA V OKVIRU LETOŠNJIH MLADINSKIH IGER Danes start notranjega turnirja z nastopom štirih Borovih ekip MLADINSKE IGRE Danes bo starta! Borov notranji turnir v okviru mladinskih športnih iger. Bor je namreč prijavil za to prireditev štiri ekipe. Poleg tega bodo nastopili, izven konkurence, naraščajniki drugega Borovega moštva. DANAŠNJI SPORED ob 15.30 Kondorji — Levi ob 16.30 Orli — Lisice Počitek: Tigri DEČKI Zveza je v zadnjem trenutku sporočila, da bo jutri na sporedu zaostalo srečanje v prvenstvu dečkov med šolo Brurmer in Borom. Tekma bo na igrišču v Rojanu, jutri, ob 15.30. ' . Z PRVA DIVIZIJA «4~ 4. 68:54 (31:26) ____________________Ir': šiMHtttSI BOR: Kffptč 1, Barazutti 10, Raj* Mara mund Kralj 2, Francia, Danijel Za-vadlal 4, Šare 2, Klobas 8, Valter Hrvatič 9, Koren 10, Stojan Hrvatič 8. Prosti meti: 6:22. V prvem kolu prvenstva prve divizije so borovci zgubili proti ekipi Ferroviario. Zmaga gostov je bila povsem zaslužena, predvsem zato, ker so bili zelo uspešni v protina- I padih in so prav s tem orožjem I stalno spravljali v težavo Borovo obrambo. Poleg tega pa so bili borovci tudi zelo nepazljivi pri podajanju, saj so zgubili celo vrsto žog, kar je bilo za ekipo seveda usodno. Tekma je bila na splošno zanimiva, kot tudi kaže visok izid. Najboljša v Borovih vrstah sta bila Koren, ki je uspešno prestregal odbite žoge tako v obrambi kot v napadu, in Barazutti, ki je bil točen pri metanju od daleT" Po tem srečanju je lestvica v prvenstvu 1. di^jfj naslednje: Tricolore in Ferroviario 2 Bor, Libertas Ts, Servolana, CGI 0 b. 1. ROKOMET Na mednarodnem predolimpijskem rokometnem turnirju v Madridu je bila Italija poražena v srečanju Poljsko z 39:14 (19:7). LES NOSSES, 16. - Italijan Ila-rio Pecorari ie zmagal v veleslalomu v Les Nossesu s časom 2’54"38 pred Avtrijccm Berchtoldom (2’54”40) in Švicarjem Goodom (2'54”52). Tekmovanje je bilo ve l.iavno za evropski pokal v alpskem smučanju. * * * LES DIABLERETES. 16. - V slalomu V tem kraju je zmagal Giu-_ Ho Corradi. Na lestvici za evropski pokal vodi Italijan Pegorari (199 točK) pred Berchtoldom (182) in Zandegiacomom (126). LESTVICA SLALOMA: 1. Corradi 77 "05 2. Berchtold 77"38 3. Zandegiacomo 77”50 4. Pegorari 78”04 5. Mounier 78"29 SNEŽNE RAZMERE Kranjska gora 30 - 60 cm Krvavec 140 - 200 cm Velika planina 140 - 150 cm Vogel i-.ci so v mestnem derbiju s Cianocolorijem doživeli hud poraz, kar pa moramo pripisati dejstvu, da so •Piavi* v zadnjem delu prvenstva močno pomladili svojo peterko. Neizkušeni mladinci (nekateri med njimi se celo mlajši mladinci) proti prekaljenim igralcem Cianocolorija pač niso mogli računati na uspeh, čeprav so bili v slovenski ekipi tudi starejši igralci Bohinj Ljubelj Zelenica Komna Pohorje Planica Golte Trbiž Žabnice Višarje Nevejsko sedlo Forni di Sopra Sappada Ravascletto Marmolada Cortina Nevegal 80 120 30 300 cm 40 cm 40 cm 210 cm 240 cm 40 cm 32 cm 130 cm 40 cm 40 cm 250 cm 200 cm 50 cm 170 cm 25 cm 415 cm 50 cm 200 cm niče, redki so bili zato tisti, ki jih je zanesla pot v dolino, v katere o-srčju izvira Sava Dolinka. Tu je bilo še mnogo neodkritih lepot: na eni strani dolg venec še pozno v leto zasneženih Ponc, na drugi strani skalnati Cipernik in vrsta ozkih gorskih grebenov, vse tja do široke Mojstrovke in najlepše oblikovanega vršaca — težko dostopnega Jalovca. Po prvi svetovni vojni pa se je začel vlak ustavljati tudi v Ratečah, ki so postale obmejna postaja, Planica je dobivala vedno več navdušenih obiskovalcev, zlasti pozimi, ko se je odela v snežno odejo. Mladi smučarski rod je našel tam vse, kar je želel: ugodna pobočja, naravne lepote in dober sneg. In ko so si leta 1931 mladi smučarji postavili v Planici svoj prvi dom, je dolina še bolj zaživela. Pred slovensko smučarstvo, ki se je razmeroma naglo razvilo in postalo v nekaj letih ljudski šport, so se postavljale vedno večje naloge: Slovenci so se pričeli udeleževati mednarodnih tekem v vseh takratnih panogah in leta 1923 je Jugoslavija postala tudi članica FIS. Na prvem jugoslovanskem državnem tekmovanju v Bohinju je leta 1921 na majhni smučarski skakalnici, zgrajeni v ta namen, Jože Pogačar skočil 9 m(!) daleč. Naslednje leto je šubert skočil 14,7 m in leta 1924 Pogačar 15,5 m. Leta 1927 so tekmovanje prenesli v Mojstrano in na novi skakalnici je Pogačar skočil 25 m, leta 1928 Oj cel iz Mojstrane 28 in leta 1929 isti skakalec skoraj 30 m (29,5). Nov preobrat pa je prinesla dograditev Hansennove skakalnice v Bohinju. kjer so lahko skakali do 50 m. Tam je leta 1931 Bogo Šramel skočil 36 m, J. Janša na Bledu 38 m in isto loto Šramel v Oberhofu 40 m. Naslednje leto pa sta v Bohinju Šramel in F. Palme popravila znamki na 42 oziroma 43 m. To sta bila skakalca iz slovenske prve solidne garde predvojnih tekmovalcev, ki je rasla na Pokljuki. Šramel je leta 1933 na češkoslovaškem dosegel znamko 54,5 m, naslednje leto na Bledu pa T. Dečman 55 m. Na skakalnici ob železniški progi v Planici pa je isto leto Palme postavil nov državni rekord 62 m. Leta 1934 je Jugoslavija računala na organizacijo svetovnega prvenstva v skokih ter tekih in treba je bilo resno misliti na gradnjo nove, večje skakalnice, že dve leti prej je skupina smučarjev odšla v dolino Planice. da bi poiskala primeren kraj za gradnjo 80-metrske skakalnice. Raziskovalci so imeli srečo in v poletju ■ leta 1933 se je začelo delo. Denarja je kmalu zmanjkalo in stavbenik Rožman je delo končal kar na lastno pest. Delo je bilo končano v prvih dneh marca 1934. Bila je to največja skakalnica na svetu. Prvo tekmovanje je bilo 25. marca. Zbralo se je na tisoče gledalcev, tekmovalcev pa je bilo 14: 9 Norvežanov, 3 Avstrijci in 2 Jugoslovana. Bohinjec Albin Novšak je postavil nov jugoslovanski rekord 66 metrov, navdušenja pa ni bilo konca ko je legendarni Birger Ruud pristal pri 92 metrih. Bil je to nov svetovni rekord. ATLETIKA GENOVA, 16. — Na atletskem tekmovanju <:indoor» v Genovi je Italijan Marcello Fiasconaro dosegel nov svetovni rekord v teku na 400 metrov za dvorane s časom 46"L OSTALI REZULTATI: 800 m ženske: Donata Govoni (It.) 2'08”9 3000 m moški: Antonio Burgos (Šp.) 8'04” 800 m moški: Kuipczik (Pol.) 1'52”8 Skok v višino — moški: Dahlgren (Šve.) 2,17 m 60 m ovire ženske: Suknievvicz (Pol.) 8”1 60 m ženske: Beugnet (Fr.) 7”6 400 m ženske: Besson (Fr.) 53”6 60 m moški: Centaro (It.) 6”8 400 m moški: Fiasoonaro (It.) 46"1 Skok s palico: Fraquelli (It.) 4.90 m 60 m ovire moški: Jozwik (Pol.) 7”8 Skok v višino ženske: Blagojeva (Belg.) 1,80 m Met krogle ženske: Chewrinska (Pol.) 17,21 m • * • Nagradi «Fair Play Pierre De Coubertin* je prejela švicarska skakalka v daljino Meta Antenen. Nagrado sd je zaslužila na evropskem prvenstvu v Helsinkih. SMUČARSKI TEK FORNI Dl SOPRA, 16. — Tonino Biondini je nov italijanski prvak v smučarskem teku na 15 km Naslov je osvojil na državnem prvenstvu v Form dd Sopra. Pred tem je Biondiini zmagal tuidi v teku na 30 km. Franca Nones se je uvrstil komaj na 60. mesto z več kot osmimi minutami zaostanka za zmagovalcem. LESTVICA: 1. Biondini 48’07”8 2. Stella 48’33”0 3. Bertin 49'35”2 4. Kostner 49’46’T 5. Ponza 49’52”8 zvečer organiziralo odbojkarski turnir z udeležbo treh šesterk. Poleg organizatorja sta igrala še Kras in Salonit iz Kanala. Končna zmaga je pripadla nekoliko nepričakovano (toda povsem zasluženo) gostom iz Kanala. Gostje so najprej premagali Kras in v drugi tekmi večera še Bor, po treh setih borbene in občasno tudi zanimive odbojke. Prav gotovo šesterica Salonita glede tehnike in taktike našim ekipam ne more več veliko pokazati, oziroma naši odbojkarji se od nje nimajo česa učiti, glede borbenosti in zagrizenosti pa so Kanalčani za naše odbojkarje še vedno pravi učitelji. Postave posameznih šesterk: SALONIT: Berdon, Kolenc, Žnidaršič, Perše, Jerončič, Parovan, Bukovec in Murovec. KRAS: Drašič, L. in B. Milič, Vil-helm, Živec, Ušaj, Budin in Paškolin. BOR: Veljak S., Orel, Plesničar, Neubauer, Vodopivec, Grmek in Starc. Vse tri tekme je sodil Galvi. SALONIT - KRAS 2:0 (13, 9) V prvi tekmi večera sta se spopa- ZAKLJUČENA DIRKA 1’ARIZ-MGA /?. Poulidor prvi pred Merckxom NA MOŠKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU BORA Nepričako v ona zmaga šesterke Salonita Športno združenje Bor je v sredo dla Kras in Salonit. Uvodni posegi NICA, 16. — Raymand Poulidor je pripravil pravo presenečenje v drugi poletapi na kronometer. Z etapno zmago si je priboril tudi lovoriko najboljšega na skupini lestvici in je tako v zadnjem dnevu premagal svetovnega prvaka Merckxa. V 9,500 km dolgem vzponu na kronometer na vrh Tourbila je rabil 20’04”, drugi pa je bil Merckx po 22” 3. Delisle 37” 4. Ocana 44” 5. Lasa 53” V prvi poletapi Hyeres — Nica (153 km) današnjega zadnjega dne kolesarske dirke od Pariza do Nice je zmagal Belgijec Peelman. Vrstni red: 1. Peelman v 3.38’58” s p. h. 41,029 km na uro 2. Ka-rstens 3. Van Ryckegam 4. Van Schil 5. Wolfshohl Končna lestvica: 1. Poulidor 31.43-57m .Z, 2. Merckx 6” zaostanka 3. Ocana 52” 4. Delisle 1’15" 5. Lasa 1T9” 6. Mortensen 1’35” 7. Pmgeon 1’41” 8. Hazard 1’49” 9. Zoetemelk 1’51” 10. Santy 2’12” Jutri Milan-Sanremo MILAN, 16. — V soboto, to je dan pred tradicionalnim datumom, 19. marcem, bo na sporedu klasična 63. kolesarska dirka Milan — Sainremo. Nedvomno si bo zmagovalke zmago pošteno zaslužil, ne samo zaradi napadov in protinapadov vseh kolesarjev, pač pa tudi zaradi izredne dolžine proge in njene valovitostii. Vzponov je mnogo, na prvi pogled nepomembnih, ki so pa težavni zaradi svojega števila. Najvišji je vzpon na 532 metrov Turchina, prav na polovici piroge. Prve težave se pričnejo po 100 km, najtežje pa je na koncu, sedem km pred ciljem, na Monte Poggiu, ki je že večkrat odločal o končnem zmagovalcu. Do sedaj je svoj nastop prijavilo 18. ekip. Nastopili bodo vsi sedanji najboljši cestni kolesarji, z izjemo Ocane, ki je danes odpovedal svojo udeležbo zaradi poškodbe kolena. Sedem ekip, s 67 kolesarji je itallijansikih, medtem ko bo tekmovalo za 11 tujih moštev kar 111 kolesarjev. Najnevarnejša je brez dvoma dvojica Merckx - Roger de Vlaeminck, proti kateri bedo morali Italijani napeti vse sile. Med italijanskimi zastopniki imajo največ možnosti vedno isti: Gimondi, Motta, Bitossi, Dancelli, Zilioli. Toda vanje nihče ne upa preveč, posebno po slabih nastopih na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja. Največji protagonisti bi morali biti Merekx (trikratni zmagovalec) De Vlaeminck, Dancelli (1970. leta prvi Italijan, ki je zmagal po 17 letih) in Felice Gimondi, ki je bil lani največii antagonist Merckxa (drugi za Belgijcem na Milan — Sanremo, drugi na svetovnem prvenstvu). Ne bo pa prišlo do dvoboja Merckx — Ocana, največje V-rimivosti letošnjih kolesarskih ■rh.-k,—Nedvomno...pa J»e..na_bo .po* m vil podvig Copteja, ki je leta zmagal s 14 minutami naskoka. OLIMPIJSKE IGRE Vse športne naprave za olimpijske igre v Miinchnu, ki stanete 350 milijonov m-rk, bodo dokončane v začetku julija. niso bili preveč zanimivi in obe še-sterki sta prvič zadeli v črno po osmih menjavah servisa. Vsekakor pa je bil Salonit tisti, ki je povedel s 4:0. Kraševci so razliko znižali, toda gostje so bili v vodstvu vse do izenačenja pri devetici. V nadaljevanju pa so se prerinili v ospredje Zgoničani toda prednosti 13:11 v odločilnih posegih le niso znali izkoristiti in prav na račun izredno slabe obrambe so zgubili ta niz (kot tudi tekmo samo). Prav obupen pa je bil za Kras pričetek drugega niza. Salonit je povedel nič manj kot s 13:3. Proti koncu pa se je nas tretjeligaš le zdramil in razliko nekoliko omilil, toda prepozno, da bi dosegel kaj več kot časten poraz. SALONIT - BOR 2:1 (-9. 13, 13) Ni bilo prvič, da je Bor proti ob-soškim odbojkarjem potegnil krajši konec. Res je splavim* ta tekma služila kot dober trening toda tudi trening tekmo je treba jemati resno. Nekateri domači odbojkarji so zaigrali precej lagodno in so bili vse prezgodaj prepričani v lastno zmago, a so se globoko ušteli, ker je na nasprotni strani igral Salonit tako. kot pri naših ekipah le poredkoma zasledimo. Po slabem začetku so se borovci proti koncu nekoliko ogreli in so odločili niz v svojo korist. Srečanje je v nadaljevanju postajalo vse bolj zanimivo, čeprav so nekateri Tržačani precej grešili. Poleg tega pa se je še občutno poznala odsotnost Klavdija Veljaka, predvsem v napadu. Drugi set je bil dokaj izenačen in tekmeca se nista mogla odlepiti drug od drugega vse do konca. V tretjem delu je Salonit prešel v vodstvo s 6:1. »Plavi* so jim odgovorili s sedmimi zaporednimi osvojenimi točkami. To pa je bilo tudi edino vodstvo za «pla-ve» v tem setu. Kanalčani so v bitki za odločilne točke prikazali pravo šolo borbenosti in naši igralci jim niso znali enakovredno odgovoriti ter so tekmo izgubili. BOR - KRAS 2:0 (4, 12) Tretja in obenem poslednja tekma večera ni bila tako zanimiva kot prvi dve. Kraševci so v prvem setu grešili kot za stavo in že nekoliko u-trujeni borovci so to dobro izkoristili ter osvojili set brez večjega naprezanja. Drugi del tekme pa je bil boljši v vseh pogledih. Kras je igral skrb-neje in je s tem večkrat spravil nasprotnika v obrambo. Po vodstvu Bora z 10:5 so Zgoničani končno le prišli do svojih »petih minut* in stanie so preobrnili v lastno korist z 12:10 Ko pa je prišel na mrežo Sergij Ve-liak ie tekmo odločil v korist Wne šesterke. q SMUČANJE Vodja avstrijske smučarske repre zentance Franc Hoppichler je izjavil. da bo zaradi izključitve Schran-za na olimpijskih igrah odstopil s svojega položaja. Pred njim sta že odstopila predsednik avstrijske smu-1 čarske zveze in predsednik obmpij-1 skega odbora. nnmn; - ' - V nedeljo se bosta pomerila med seboj v slovenskem derbija ženske B lige Breg (na sliki) in Bor. Brežan ke bodo skušale Tržačankam Iztrgati naslov najboljše slovenske ženske zamejske odbojkarske ekipe. Zato vlada med našimi ljubitelji odbojke za to tekmo Izredno zanimanje. Torej Bor ali Breg? ^aral reči nič več o zmagi in porazu. Vedel je, da general to vedno računa na preokret zavoljo tajnega orožja. «Nemčiija ne more biti premagana in ne bo!» je potem ^kel general. «To je stavek, ki si ga moramo vsak dan znova Javljati. Ali kaj dvomite o tem?» «Jaz dvomim o vsem, toda o tem ne dvomim!» Leteli so s tokom reke, nizko nad zemljo, dokler jih ni ^Ozdravila velikanska ploskev modrine. «Helmut, tu so ribe za naju! Na žalost pa pričakujem na tten področju invazijo. V tem primeru bi nam deveti korpus skočii v hrbet. Angloameričami imajo izjemno priložnost, skozi Postojnska in ljubljanska vrata zabiti dunajski Min. To bi Pila katastrofa dveh armadnih skupin. Tiste v Italiji in tiste ^ Balkanu. Obema bi bila zaprta pot. Nevama zadeva! Če ne bi ovirali, bi jih razredčil, da bi se s hriba na hrib 'tticaii kdo je še živ! To je usodno ozemlje. Ali ste si ogle-^aii sledove soške fronte? Rad pogledam tja iz zraka. To temi j o je pred Italijani ubranila nemška kri. Nemška čast! Ali ste videli, toliko je tod belih križev, vojnih pokopališč? ^aj VSe opravičuje našo prisotnost na tem ozemlju!» Obleteli so obalo Istre in se vrnili na Kras. Tu so na gt)ljavah videli že vojaške premike — kolone avtomobilov in Farukov, množico ljudi, ki je strmela v osamljeno letalo... V Oblini Vipave so videli množico bradatih četnikov. «Teh bradačev ne morem videti! Ne samo zato, ker dišijo bo čebuli. Mislim, da na tem tosu zemlje nimajo kaj iskati. kaj hočem, na gaulajterjevo željo jih moram vključiti v 5Voj načrt. Kdo vse se bori z nami za svoje cilje!» Nekajkrat so obleteli Trnovski gozd, Banjško planoto in terkljansko hribovje. «Bamdengebiet,» je zajedljivo rekel general. «Prva moja »»misel je že uresničena. Z novimi postojankami smo jih ftteščipnili na dvoje.)) Od skalnih pregrad Trnovskega gozda se je vse do Save Otekel razdrapan, divji, redko naseljen in z gozdom porasel ®Vet sredogorja, prerezan z globokimi koriti in dolinami. Na Pfifeaterdh goljavah so videli ljudi, ki so se razbežali pred letalom in izginili v gozd. Nekajkrat jih je sovražnik obstreljeval s tal z mitraljezom, «Partdzani!» se je nakremžil general. Ukazal je pilotu, da se je spustil in užgal po ljudeh. «čudovito! Čudovito!... Se streljajte!« Ta vrag doživlja vojno kot otroci igro, je pomislil Wolf. Res bo, da generali v čustvih nikoli ne odrastejo, vedno ostanejo dečki. «Kato, Helmut? Tu nekje se menda skriva štab korpusa,« je rekel general in pogledal na karto. «če bi natančno vedela, kje so, bi dal bombardirati ves gozdni predel.« «Brez pomena, gospod general. Menjajo položaje.« «Kato pa agent Alfa?« «Dal nam je dokaj točne podatke o moči brigad in na merah štabov. Pa kaj, ko se brigade premikajo iz dneva v dan kot mačka z mladimi.« «če bi v času napada ugonobili štab tega korpusa, bi bila izvedba moje zamisli igrača. Zdaj, ko gledam reke, doline in železnice, gore in morje, vem, kaj moram napraviti, in tudi to, kako naj napravimo.« ((Treba jih bo uničiti s silo. Likvidirati štab — to ni v moji moči. S to nalogo sem poslal v zadnjem času že pet ljudi, pa so vse odkrili in pospravili, še preden so prišli na cilj. Strašno nezaupljivi so.» «Potem postajajo podobni nam.« «še ne. Za to potrebujejo nekaj let. V vsakem boju se nasprotnika nekaj naučita dinig od drugega.« «Oni so se marsikaj «1 nas, pa tudi mi nekaj od njih. Videli bomo, kaj bodo opravili naši iz Trsta. Vse, kar prihaja iz gorenjske strani, je preveč sumljivo.« Pri zadnjem obisku v tržaškem štabu so bili izbrali tri majorje Abwehra, specialiste za diverzije. Ti naj bi šli na torpusni štab z 'nalogo, da se v imenu vojske pogajajo o prosta železnici skozi Baško grapo. Potem naj bi ostali kar tam in se kot antinacistd priključili partizanom in ponudili korpusu svojo pomoč. Za to idejo, ki se je porodila v generalovi glavi, so namenili žrtvovati troje ljudi, ker so se pre- več ciparilii, pili in imeli bore malo uspehov v zadnjem času. Dali bi jim priložnost, napraviti nekaj posebnega ali umreti za Nemčijo. Major je pritrdil, da je ta nakana laže izvedljiva kot katera koli druga. Bilo bi namreč nelogično tvegati tri višje oficirje. Do sedaj so pošiljali k partizanom agente vseh vrst, le Nemcev ne. Proučila sta možnosti za uspeh trojice. Wolf ni niiiti z besedico omenil, da jim ne zavida položaja. «No, bomo videli, če se bo tudi moja zamisel tako ponesrečila, kot so se vaše,« je general končal pogovor in gledal zdaj na zemljevid, zdaj na zemljo pod seboj. «Helmut, zdaj vidite pred seboj vse ozemlje, kjer bo potekala ofenziva.« General je pričel vneto razlagati Wolfu svojo zamisel, kot bi jo že videl s krvjo zapisano na zasneženih tleh. ((Zdelali jih bomo v treh etapah. Prva, ki se bo začela takoj, bo otipavanje šibkih mest njihove obrambe. Druga — obkolitev in vdor v posamezne dele njihovega ozemlja. Tretja — uničenje. Razmerje sil: ena proti sedem za nas. Helmut, klešče se že zapirajo. Vojska, domobranci in četniki bodo premična zapora. Moji elitni polki pa bodo izvedli vdor. Razbiti jih je treba znotraj. Sestradati jih! Goniti lačne in gole z ene strani na drugo, kot razbegle zveri. To je zdaj njihova usoda. ((Kakšna se vam zdi ta zamisel, major?« je dejal genera in z rdečim svinčnikom risal na karto znamenja. »(Genialna, gospod general!« «Ali mislite resno?« «Povsem resno. Gre za nove elemente taktike, ki jih do sedaj še nismo uporabili.« «Da boste boljše volje, major: načrt sem napravil na osnovi vaših analogij o psiholoških diverzijah. Najprej vdor v človeka, potem notranji razkroj.« «Vse bo v redu, gospod general, če se bodo obnašali tako, kot predvidevate. Ali ste kaj pomislili na to, da utegnejo tokrat ravnati drugače?« «Kako?» ((Lahko bi izvedli preboj na več strani. NI obroča, ki bd zadržal deset tisoč lačnih ljudi.« ((Motite se. Hoteli bodo ostati na tem ozemlju, ker jih mika Trst. Ali ste pozabili, kaj nam poroča Alfa? In tudi boji dokazujejo, da so se prilepili na Trnovsko planoto. Poleg tega želijo tudi Angleži, da partizani izginejo s tega spornega ozemlja. Tudi njim gre za Trst. Zato jim ne bodo pošiljali hrane ne milnici je in ne orožja. Hladno jih bodo pustili izkrvaveti, še hvaležni nam bodo, če bomo z njimi pometli, čeprav so nam dve leti rušili železnice in jim lajšali fronto v Italiji.« ((Predvsem jim je za lastne koristi.« ((Verjamem. To je podobno Angležem, gospod general. Mislim, da je tej logiki ustrezno prirejen vaš načrt.« «Uspeh te ofenzive je nujen tudi zaradi varnosti linij« Alpenwall, ki jo gradi kakšnih dvajset tisoč ljudi. General Jordan se mi stalno pritožuje, da dela motijo napadi.« Vračala sta se čez Idrijo ter čez Selško in Poljansko dolino. Wolfu so bili kraji znani. Spomnil se je Knieokeja, ki ga je bil general odlikoval. Spomnil se je tudi Ane. Ofenziva mu je zdrsnila iz zavesti. Načrt se mu sicer ni zdel slab, toda eno leto prepozen. On sam je svoje moči usmerjal drugam: kako bi se najceneje izvlekel iz bližajočega se kaosa. Kdove kje je sedaj Ana? Zanjo bi zamenjal Lotte, Romano^ Doris, Gretchen in še vso dolgo procesijo žensk, ki so mu ostale v spominu. Vojna se mu je zdela vsak dan bolj banalna in brezizhodna. To je vplivalo nanj, da se mu je jeza na Ano popolnoma polegla. Včasih je s strani pogledal h generalu in v njegove oznake na karti. Čudil se je njegovemu fanatizmu. Zdaj, ko vsi dvomijo, on še veruje. To ni več hrabnost, to je norosti Vzvišenost, ki se približuje smešnosti. Pravzaprav tragika... Videl je, da je vsak dan bolj osamljen, da se ga vsi bojijo in mu kimajo. Ali ni morda v njegovem značaju nekaj zločinskega? Dvigniti se hoče zdaj, ko vse pada... Toda Še na misel mu ni prišlo, da bi ga opozoril. (Nadaljevanje »ledij Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST L'! Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 17. marca 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-278/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 zu/ Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali og 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri =>.r. • Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst Danes konec kongresa KPI (Nadaljevanje s 1. strani) KPI zamišlja tudi demokratični pre-okret, ki naj bi dozorel po porazu krščanske demokracije na skorajšnjih volitvah. Pogoj za to pa je, da mora krščanska demokracija izgubiti glasove predvsem v korist levice. Zjutraj sta govorila Agostino No-vella in predstavnik Komunistične partije Španije Callego. Pričakovali smo si, da bodo delegati priredili španskemu tovarišu topel sprejem in s ploskanjem podčrtali svojo antifašistično solidarnost s španskim ljudstvom, ki se bori proti fašizmu na lastni zemlji. Tako je tudi bilo. Najpopreje pa so sprejeli delegata čilske komunistične partije Volodjo Teitelboima, saj veže obe partiji zelo podobna strategija ob podobnih pogojih. Čilska partija je že izrinila krščansko demokracijo z oblasti in skupaj z vso levico in naprednimi kristjani vodi državo k socialistični preobrazbi, je dejal čilski gost. Še nikoli prej ni imel Čile tako trdne vlade, ker jo ljudstvo i avdušeno podpira. Ostalo pa so izmišljotine in špekulacije imperializma. «Nekateri so govorili o špagetih v čilski omaki*, je zaključil s šaljivim primerom »toda vaš kongres me je prepričal, da je ne potrebujete. Sami ste skuhali boljšo .. .» Zjutraj je o drugem aspektu boja za demokratizacijo nekaterih državnih struktur in proti fašizmu govoril tudi predsednik ANPI Arriigo Boldrini. Poudaril je, kako je pomembna zavzetost . komunistov za globoko preobrazbo italijanske vojske. Ne smemo dopustit’, je dejal, da bi kakšna skupina častnikov mislila, da so ji odprte poti v pustolovščino. Vojsko bomo spremenili in prilagodili ustavi: za to se bo zavzela mladina v šolah in tovarnah. Delegaite je — seveda — pretresla vest o smrti založnika Gian-giacoma Feltrinellija, o kateri so že pisali milanski popoldnevniiki z mastnimi naslovi in posebnimi izdajami. Z njihovih obrazov smo brali začudenje, dvom. Nekdo pa je odkrito povedal: «Po mojem so ga podtaknili že mrtvega. Ubili so ga...» Pozno zvečer pa je o tem primeru v imenu predsedstva kongresa spregovoril senator Umberto Terraccini. Prebral je krajšo izjavo, ki so jo delegati poslušali v boleči tišini. «Tudi danes smo bili priča dogodkov, ki dokazujejo, kako se v Milanu iti v Italiji srečajo misli stalnih provokacij. Namen teh provokacij je motiti in zavirati spopad pred političnimi volitvami 7. maja, zato pa KPI poziva vse svoje člane k vztrajni čvrsti budnosti, ker je dandanes naloga vseh, da se zatre v kali vsakršna fašistična pustolovščina. KPI meni, da je njena dolžnost v okviru ustavnih možnosti bistveno pripomoči pri iskanju resnice teh dogodkov, tudi v nasprotju s tiho manipulacijo in izkrivljanjem, do katerih bo prišlo zaradi tajnosti preiskovalnih metod. KPI zahteva, naj se krivci takoj izsledijo, sodita in kaznujejo*. Terraccini je govoril o »krivcih*, kar dokazuje, da le redko kdo verjame tezi o samotarski smrti založnika. Milan je že razkrinkal manipulacijo in zlonamerno izkrivljanje ob Pinellijevi smrti ter sploh okusil tragedijo bomb in pokola v kmečki banki, da bi kar tako brez odločilnih dokazov sprejel sedanje teze preiskovalnih organov. Časopisi se ponovno vračajo na osebnost umrlega založnika in skušajo dokazati, da je bil vpleten v atentate, za katere so odločili, da mora nositi odgovornost skupina anarhistov z Valpredo na čelu. V hipu bi nekateri radi zabrisali vse sledi, ki vodijo k Rautiju, Fredi in Ventu-ri, torej fašistom. Na tej poti je izginilo že enajst prič. Je Feltri-nelli dvanajsti? Tako se sprašujejo tukaj v Milanu. Še nekaj besed o kroniki kongresa. Zaključil se bo jutri zjutraj z zaključno repliko Berlinguerja. Sledili bosta poročili komisij in branje sklepnih resolucij. Opoldne pa bi se delegati morali za eno uro zbrati na zaprti seji za izvolitev novega centralnega komiteja. Velik požar pri Ilirski Bistrici ILIRSKA BISTRICA, 16. — Sinoči ob 20.30 so s skupnimi napori gasilcev, enot jugoslovanske ljudske armade in prebivalstva pogasili ogromen požar, ki je zajel področje Milanke pri Ilirski Bistrici. Požar je nastal iz doslej še neugotovljenih vzrokov okrog 12. ure in se zaradi močne burje izredno hitro širil. Zajel je okrog 500 ha z grmičevjem poraslih travnikov ter večja področja gozdov. Škodo je nemogoče ocenili, vendar gre na stotine milijonov dinarjev. Pri gašenju požara so sodelovale gasilske enote iz Ilirske Bistrice, Postojne in Ljubljane, nadabe enote jugoslovanske ljudske armade z Reke. iz Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice, enote civilne zaščite ter več tisoč prebivalcev Ilirske Bistrice in okoliških vasi. Tiagedija danskega letala, ki je trčilo v goro na področju Omana. Na sliki tri stevardese in pomočnik pilota, ki so skupaj z vsemi potniki izgubili življenje ■iiiiiiiiiitiitiiiiiiuimiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiioiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiijiiuiiiiiiiiiii NA PROCESU PRED RIMSKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Walter Chiari odbija obtožbo odkupa pornografskih slik Zaradi nekaterih protislovij med izjavami Chiari ja in Bettarel-lija je predsednik sodišča vrnil določene akte javnemu tožilstvu Smrtna obsodba v Skopju zaradi trojnega umora SKOPJE, 16. — Okrožno sodišče v Skopju je obsodilo na smrt z ustrelitvijo 24-letnega Farija Ramadama iz Skopja, ker ga je spoznalo za krivega, da je pred dvema letoma po naročilu ubil tri brate. Kot so ugotovili sodniki, je Ramadana »povabil* njegov znanec 40-letni Cirrail Jusufi naj pobije njegove sosede. Ramadan je «povabilo» brez pomišljanja sprejel in s streli ubil brate Bajrama, Azemija in Rajfa Re-cepa, za katerih imena je zvedel šele po aretaciji. Na procesu sta Ramadam in Jusufi priznala svojo krivdo in oba sta bila obsojena na smrt, vendar so Jusufiju kazen takoj spremenili na 20 let zapora. ker je oče sedmih mladoletnih otrok. RIO DE JANEIRO, 16. - Brazilska osrednja banka je devalvirala kruzeiro, tako da sedaj cena dolarja niha med 5,81 in 5,845 kru-zeira. ,1,1,n,....mm.........mu .............................................................i...n............. RIM, 16. — Danes se je nadaljeval proces proti Walterju Chia-riju, ki je med drugim pojasnil sodnikom, kaj ga je napotilo, da je po telefonu poklical Lella Bet-tarellija v marcu leta 1970. Tedaj je izjavil Chiari — sem zvedel od slikarja Rovestija, ki je moj prijatelj, da so bile ukradene neke slike. Ker se je Bettarelli ukvarjal s preprodajo slik, sem se obrnil nanj v upanju, da bi on vedel kaj o vsej zadevi. Po telefonu nisem govoril izrečno o slikah, ker Bettarelli ni hotel spraviti v javnost, da se ukvarja z umetniškimi izdelki. Zato sem — je dejal Chiari — uporabil izraz «copioni». Tu je posegel vmes javni tožilec, ki je zahteval, naj predsednik prečjta Chiariju izjavo, ki je je podal Betterelli 4. marca v zvezi s potovanjem v Bologno in z nekim drugim srečanjem, do katerega je prišlo med obema na železniški postaji Termini v Rimu. Javni tožilec je postavil Chiariju naslednje vprašanje: »Kaj lahko poveste glede srečanja, do katerega je prišlo na železniški postaji v Rimu? Ali je res, tako kot trdi Bettarelli da ste mu vi izročili 5.000 lir? Ali je res, da ste vi imeli z njim odprt račun? Chiari je odgovoril, da te trditve ustrezajo le delno resneci. Res je, da je imel odprt račun z Bettarelli jem, tmmm TRST A 7.15, 8.15. 11.30, 14.15. 17.15, 22.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11-40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.00 Bon-fov ansambel; 12.10 Pomenek s poslušalci: 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.00 »I mušici del Friuli*; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; Koncert za dva violina in klavir; 19.10 Lila iz naše preteklosti; »Milan Jereb*; 19.20 Plošče; 19.45 Moški vokalni kvintet; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.30 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 32.10 Plošče; 14.15 Glasba za mlade; 16.00 Radijska priredba; 16.20 Med prijatelji glasbe. KOPER 6.30. 7.00, 10.00 12 30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Mali juke box; 10.05 Glasbena medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Operni odlomki; 11.30 Glasbeni cocktail; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna elasba: 15 00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Orkestri; 17.30 Novo in moderno; 18.00 Sinf. koncert: 19.00 Poje C. Aznavour; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbena oddaja; 22.35 Slovenski solisti in ansambli; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00 8.00. 13.00 15H0. 17.00, 20 00 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.3 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 1130 Radio za šole; 12.10 Oddaja o R»chiatuttp; 13.15 Mahalija Jackson; 13.27 Radijska igra; 14.00 Veselo popoldne: 16.00 OtmNd kotiček; 16.20 Za vas tnla- PETEK, 17. MARCA 1972 de; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna oddaja; 19.10 Operni odlomki; 19.30 Glasba na trgu; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Volilna tribuna; 21.45 Sinf. koncert II. PROGRAM 7.30 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30. 22 30, 24 00 Poročila; 7.40 Pojeta Memo Remi-gi in Ansambel Jakcson 5; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska igra; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Popevke; 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Glasbena oddaja; 20.10 Supercam-pionissimo; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.00 Lahka glasba III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 11.25 Glasba in poezija; 12.20 Avantgarda; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Komorna glasba; 15.15 Enodejanka »Gli sposi per accidenti*; 16.25 Ital. sodobna glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečernš koncert; 20.15 Matematika je znanje; 21.30 Kulturna oddaja. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 Ital. glasba; 11.00 Medigra; 12 00 Skladbe za klavir; 12.40 Simf. koncert; 14.10 Ital. sodobna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00 13.00. 14.00. 15.00. 17.00, 18.oo! 19.30, 22.00. 23.00. 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Od melodije do melodije; 10.20—12.00 Pri vas doma; 12.10 Ameriška koncertna glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 1240 Z domačimi ansambli in godci; 13.15 Zabavna glasba; 13.39 Priporočajo vam...; 14.10 Kaj vam pripovedu je glasba; 14 30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Mishel Piastro; 17.20 Operni koncert; 18.15 »Signali*; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Terglava; 20.00 Slovenski zborovski skladatel.ji z evropskimi sodobniki; 20.30 »Top—pops 13» 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki in logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 16.00 Nižja srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše s filmom «Naika e gli scoiattoli*; 17.30 Dnevnik: 17.45 0|>ema glasba; 19.15 Kulturna oddaja; osnove psihologije; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna; 21.30 Klasična lahka glasba. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Klasični .juke box; 21.30 Človek in družba v gledališču od Beaumar-chaisa do Brechta. JUG. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli: TV vrtec. Od or namentike do grafike, V kraljestvu velikanov in pritlikavcev, Kmetij stvo SRH, Otroški vrtec; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 17.30 Poroka; 18.15 Obzor nik; 18.30 Na pomoč, počitnice so — zabavno-glasbena oddaja; 18.45 Vzgojni problemi; 18 55 Šola smu Čanja; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72; 21.40 Prepovedani vulkani — film; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.15 Mr. Piper: »Čarobni koledar*; 20.15 Poročila; 20.30 »Upa nje v življenje*, film; 21.20 »The Pcdle-s show», glasbena prireditev Predsednik sodišča se ie zanimal, če je na železniški postaji Termini Bettarelli pokazal obtožencu pornografske filme. Chiari je izjavil, da je njegovo srečanje z Bettarel-lijem trajalo dve minuti in pol največ. Poudaril je. da filmov ni videl in da iih niti ni sprejel. Omenil je še, da ga taka obtožba navaja v smeh, ker sploh se za take filme ni zanimal. Sploh je izključil, da bi jih prejel od Betta-rellija. Med pogovorom na postaji Termini je Bettarelli baje vztrajal pri ponudbi pornografskih filmov, toda Chiari te ponudbe ni sprejel. Z Bettarellijem ie baje govoril tudi o tatvini kakih sto slik na škodo slikarja Guttusa ter ga vprašal, če ve kaj o tei zadevi, na koncu pa je Chiari poudaril, da je Bettarelli vseskozi vztrajal pri ponudbi pornografskih fiim.iv Javnega tožilca je seveda zelo zanimalo, če je Chiari izročil kaj denarja Bettarelli ju. V tej zvezi je bil Chiari pri svoji izjavi nekoliko meglen. Izjavil je, da ima navado, da svojim partnerjem plača razne stroške, kot so na primer stroškii za potovanje s taksijem. Rekel je, da je verjetno Bettarelliju izročil manjšo vsoto, morda pet tisoč ali deset tisoč lir. Zanikal pa je, da bi mu izplačal kakršnokoli vsoto za sliko, ki mu jo je BattareUi hotel prodati. Potem se je potek zasliševanja pred sodiščem še bolj zapletel. Javni tožilec je namreč trdil, da je Chiari med preiskovalnim postopkom izjavil, da je dal Bettarelliju 30.000 ali 40.000 lir. Vprašal je obtoženca, katera izjava naj velja. Chiari se je izgovarjal, da je verjetno med preiskovalnim postopkom izjavil, da je imel namen, da izplača Bettarelliju omenjeno vsoto. Javni tožilec je seveda zahtevali, naj se Bettarelli seznami z obto-ženčevo izjavo ter naj se v tej zvezi sklepa. Takoj nato je tudi Bettarelli umaknil prejšnjo izjavo ter izjavil, da je morda zgrešil pri svojih prejšnjih izjavah ter zamenjal osebe im datume. Na vsak način je javni tožilec zahteval, naj sodišče pošlie akte procesa na njegov urad. Predsednik je sprejel to zahtevo. Na procesu so nadalje zasliševali obtoženega Chiarija v zvezi z obtožbami uporabe mamilnih sred- Romunski begunec pred beograjskim sodiščem BEOGRAD, 16. — Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Beogradu je sprožil danes preiskavo proti 22-letnemu Romunu Dumitru Mučoniju, ki je ponoči med 14. in 15. marcom pri mejnem prehodu Vatim napadel romunskega stražarja, mu odvzel polavtomatsko puško in pobegnil na jugoslovansko ozemlje. Begunec je pri prehodu na jugoslovansko ozemlje na cesti pri Vršku zaustavil potniški avtomobil učitelja Stevana Dražila iz Markovca, prisilil z orožjem dva sopotnika, da presedeta na prednji sedež, in zahteval od Dražila, da ga pelje v Trst. Dražila se je opravičil, da nima denarja za tako pot in predložil napadalcu, da gre v Vršak, kjer bosta sopotnika šla po daner. Begunec je sprejel ta predlog. Ko pa so prišli v Vršak, sta sopotnika namesto da bi šla po denar, prijavila zadevo organom notranje uprave, ki so takoj organizirali gonjo za nasilnežem. Mučon je ukazal Dražilu, da naj ga pelje proti Beogradu. Ko pa je pred Beogradom videl, da ga čaka policijska zaseda, je ukazal Dražilu, naj zapelje proti Zrenjanu. Medtem sta begunca dohitela dva miličniška avtomobila. Miličniki so začeli streljati. Mladi Romun je prisilil z orožjem voznika, naj hitreje vozi, toda Dražila ni izgubil prisebnosti. Potegnil je za ročno zavoro, odvzel plin in hitro skočil iz avtomobila. Avto je zavozil v jarek begunec je skušal streljati na miličnike, toda orožje se je zataknilo. štev. V tej zvezi je Chiari skušal dokazati, da je bil med preiskavo žrtev hudega moralnega pritiska ter da on ni navajen na nasilje. Poudaril je, da je med preiskavo podal nekatere negativne izjave glede Bettarelli ja, ker so mu baje preiskovalci vsilili v nesrečo, ga je Bettarelli spravil v nesrečo. Danes je Chiari trdil, da te njegove domneve niso bile zasnovane. Javni tožilec ga je še vprašal: «Kdo pa so bili ti preiskovalci?* Walter Chiari je odgovoril: «Prav vi dr. Fratta. Vi ste mi rekli, da imate v rokah dokaze, da se jaz ukvarjam s prekupčevanjem mamil, da sem prejel zavojčke kokaina in da sem med drugim omenil tudi Lellia Luttaz-zija.» V tistem trenutku je skočil vmes predsednik, ki je menil, da se o Luttazziju ne sme več govoriti. Na koncu procesa je še govoril Bettarelli, ki je pojasnil, kako si je pridobil sloves človeka, ki uživa mamila. V tej zvezi je omenil proces proti Max Mugnaniju, princu Pignatelliju, vojvodi Augustu Torlo-nii, čeprav je bil v večini primerov vedno oproščen. Vsi ti procesi pa so mu seveda vtisnili pečat uživalca mamil. Proces se bo nadaljeval jutri. Pristanek «caravelle» zaradi domnevne bombe TURIN, 16. — Potniki in posadka letala «caravelle» italijanske družbe Alitalia, ki je letelo na redni progi Rim - Manchester - Dublin, so prestali r.ekai trenutkov strahu, ko .je kapitan letala našei v kabini bel list, na katerem je bil z izreza nimi časopisnimi črkami sestavljen napis «Air have bomb*. Poveljnik je letalo, ki je rnalo prei vzletelo do krajšem postanku z milanskega letališča Linate, takoj preusmeril proti najbližiemu letališču in pristal na letališču Caselle pri Turinu, kjer je zapeljal prav na rob pristajalne steze. Vseh 28 potnikov in člani posadke so takoi izstopili, na letališče pa so prihiteli funkcionarji in agenti politične policije in karabinjerji ter agenti preiskovalnega oddelka. Končno so prišli tudi agenti posebnega oddelka za razstreliva in letalo skrbno preiskali, vendar o kakšni bombi ni bilo ne duha ne sluha. -* Očitno je šlo za neumno alarmi stično dejanje neznancev. Po zaključeni preiskavi ie letalo lahko z vsemi potniki odletelo Manchester. Kasneje se je izvedelo, da bi letalo lahko pristalo tudi v Milanu, da pa je na milanskem letališču prav tedaj bila v teku stavka osebja TRŽAŠKI DNEVNIK PROMET V LUKI Dovoz surove kave: skoraj 2.800.000 vreč Blago je prispelo iz 30 dežel, največ iz Brazilije V tržaško luko so lani pripeljali skoraj 2,800.000 vreč surove kave, kar predstavlja lep odstotek na celotnem evropskem uvozu 21-22 milijonov vreč. K temu uspehu je občutno pripomoglo delovanje stalne zaloge brazilske kave v luki: Brazilija je že pred leti, ko je bila trgovina s kavo neodvisna od mednarodnih sporazumov, pravilno razumela vlogo, ki jo igra naše mesto v tej trgovini ter postavila v novem pristanišču stalno zalogo IBC. Trst je sicer imel že poprej močno tradicijo na tem področju: v te-tih 1910 -12 je šlo čez naše mesto v Evropo okoli 1,000.000 vreč kave brazilskega izvora. Lani) je dovoz surove kave dosegel skupno 167.652 ton, blago pa je prispevalo kakih 30 držav pridelovalk. Največ blaga so pripeljali) iz Brazilije (143.466 ton), na spisku južnoameriških dobaviteljic pa so tudi Kolumbija, Peru, Ekvador iin Venezuela. Med afriškimi deželami pripada prvo mesto Kon gu - Zadre, kateremu sledijo d vodstvom Borisa Savinkova in princa Jusupova atentat na šefa sovjetske delegacije komisarja za zunanje zadeve Cicerina Bartini .je dobil nalogo, da atentat prepreči. Preoblekel se je v aristokrata in se pomešal med atentatorje in nato izdal njihovo namero. Po letu 1922 se je Bartini preselil v Sovjetsko zvezo in leta 1933 izdelal načrte za prvega sovjetskega lovca «stal 6», ki je zmogel za tiste čase naravnost fantastično hitrost 400 km na uro. Po njegovih načrtih so izdelali tudi letalo «stal 7» ki je imelo nič manj fantastično avtonomijo 5000 km. »Mnogokrat so njegove ideje — piše Trud — bile predhodnice kasnejših časov in že pred vojno je na primer pripravil načrte za nadzvočno letalo s krili v obliki puščice, vendar pa načrta takrat ni bilo mogoče realizirati*. trete zločincev v fotografijami raznih ljudi, ki so bili že obsojeni zaradi podobnih roparskih podvigov Doslej so ugotovili, da so nekatere osebe videle avto znamke «giu-lia* z evidenčno tablico iz Mantove že nekaj dni pred ropom. Te osebe so tudi vsaj približno opisale ljudi v avtomobilu. Prav tako je tudi gotovo, da ie podatke dveh roparjih posredovala neka ženska, ki ie videla a cm znamke »giulia* po ropu. Iz avta sta stopila dva moška, ki nista bila več zakrinkana, ženska ju je torej verjetno zelo dobro videla ter se ju spominja. Razen teh vesti je današnja kro cika o zasledovanju morilcev zelo skopa. Policijski organi še vedno preiskujejo razna rimska področja, kjer je znano, da se zbirajo kriminalci, oziroma prebivajo l.iudie, ki so že imeli opravka s policijo in sodnijskimi organi. Te preiskave in kontrole opravlja približno 1.000 mož iz vrst policijskih agentov in karabinjerjev. Zadevni rezultati pa so le obrobneoa pomena Davi so karabinjerji preiskovalnega oddelka vdrli v neko stanovanje v Ul. Calatafimi 38. kjer so našli nekaj orožja, in med drugim tudi brzostrelko tipa »schmeis-ser*. Našli so tudi 200 gramov ko kaina. Agenti so aretirali tri osebe, druge tri pa so zaslišali. Tudi ta operacija spada v okvir iskanja štirih roparjev, ld so ubili Cardil lija. Ne more pa se trditi da ie aretacija povezana z ropom Trgu Vittorio. Stroga policijska kontrola je ver jetno nekoliko zmanjšala dejavnost kriminalnih krogov na škodo banč nih ustanov Danes so zabeležili samo en roparski napad in sicer na neko bančno ustanovo blizu Piše v Toskani. Dva roparja sta nekaj pred poldnem stopila v hranilnico v kraju Lari (kakih 30 km od Piše) ter se polastila okoli 10 milijonov lir. Takoi po ropu sta se odpeljala z avtom ter izginila brez sledu. Avtomobilske miši so bile delavne V enem samem dnevu je kar Pe* oseb prijavilo raznim komisariatom javne varnosti tatvino avtomobila motornega kolesa. Na barkovljanske*** komisariatu se je javil 31-letni Robe*-' to Burnich iz Fare in povedal, ”a so mu neznane avtomobilske m*®! izmaknile iz fiata 124, ki ga je bl1 parkiral v Ul. Giacinti, radio, gram0" fon ter fotografski aparat. 17-letnemu Robertu Fattoru z L>' njerske ceste št. 165 pa so tatov* izmaknili motorno kolo «lui», ki F8 je bil ponoči parkiral na Drevored** XX. septembra. Tudi 26-letnemu Florenzu Roble®** s Peska tatovi niso prizanesli. 5led soboto in ponedeljkom so mu namreč ukradli fiat 500, ki ga je bil pa*' ral v Ul. Ghilberti. V Ul. Commerciale pa so nežna**1 zmikavti prav tako ukradli fiat 500. last 24-letnega Nevia Lisjaka i z *s^ ulice št. 60. Okradenec je prijav* tatvino komisariatu javne varnost* pri Kotanji. Zadnjo tatvino iz tega »niza* utrpel 34-letni Mario Giurgiovich ** Androna S. Cilino. Neznanci so m** ukradli «ciao», ki ga je bil park*!*1 v bližini svojega stanovanja. V gozdu so našli obešenega Jugoslovana Včeraj, malo po 14. uri, so odkr*1' v gozdu med naseljem za begun** pri Trebčah in velikim «panoran*' skim* ovinkom, obešenega 34-letneg8 jugoslovanskega državljana Petra daka iz Borova. Okrog vratu je irne zanko iz žice, ki je bila pritrjena *** borovi veji. Hodak, ki se je T0°". v Gospiču, je imel pri sebi P0^ list. uro (kazala je 15.30 dne 14. vrt' jetno pred enim mesecem) in razgled' nico, naslovljeno materi in neki M*' riji. Hodak je umrl zaradi zadušitve' Ker ni nobenih znakov nasilstva kaže, da gre za umor. Ni znano ***' ti, če je bil Hodak v begunskem **' borišču. Na kraj so dospeli policisti ope”' skega komisariata, rešilni voz Rde1 čega križa in tudi openski gasile*' ki so prenesli truplo po gozdu do ctr ste. od koder so ga odpeljali v mriva' šnico splošne bolnišnice, kjer je *** razpolago sodni oblasti. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Ugodna posojila za škodo po toči Pokrajinsko kmetijsko nadzorni štvo v Trstu, Ul. Ghega, št. 6 nam sporoča in o tem obveščamo km®" tovalce Padrič, Podlonjerja, 5 • Ane, Sv. Marije Magdalene zgoriu® in Kolonkovca, da lahko vi0*1*® prošnjo za obratno posojilo P0®!!, ugodni obrestni meri v primeru« da jim je toča dne 12. junija P**-zadela škodo. Rok zo vlažiti prošenj na kolk°^ vanem papirju in dveh dvojnikih **" pade 20. marca letos.