" »3*uia« plačam ▼ kdrivuu Hran Spedizione abbonnment« oootnli IpHI jHjjj Štev. 285 F Ljubljani, v ponedeljek, 14. decembra 1942-XXI Leto VII. Izključua pooblaščenka za ogla Sevanje ftalifanskega to tulega Izvora- OnJone Pubbliciti Ital lana & A. Milana Oredolitv« lo oprava: Kopitarjeva S, Ljubljana. | Joneeeslonarla esalualva par la pubblieltč d) provfnienza ftaliana RedazJone Amminlstrazionei Kopitarjeva (L Lublana | ed esterai Uniona PubbliciU itailana & &. Milana Bollettino n. 932 Gravi perdite dell’avver-sario in Tunisia 13 carri armati, cannoni e automezzi distrutti II Qartier Generale dellc Forze Armate co-munica in data di 13 dicembre il seguente bol-lettino n. 932: II nemico ha esercitato ieri lorte pressionc ' Bul fronte cirenaico con attacchi di fanterie, ap-poggiati da carri armati ed artiglierie. Le nostre forze hanuo contraattaceato. Abbiamo fatto al-cuni prigionieri. Nelle rcgione desertiea del Sud Libico un nostro distaceamento sahariano, agendo coutro un nucleo di camionette ne distruggeva alcune ed altre ne catturava. In Tunisia 1’avversario ha tentato di ricon-quistare le posizioni perdute nei giorni preceden-ti m a e stato ovunque rcspinto; un suo gruppo di comhattimento e stato annientato. Risultano complessivamente preši o distrutti 13 carri armati, alcuni cannoni, numerosi automezzi. Aerei germauici hanno battuto con successo concentramenti nemici incendiando cinque mezzi blindati ed una diecina di autocarri. Al largo di Bona nostri aerosiiuranti in ri-cognizione offensiva abbattevauo un caccia bri-tannico. Dali© operazionj della giornata un apparec-chio non e rieutrato. Nclla tarda sera di ieri alcuni velivoli nemici hanno sganciato bombe e spezzoni nei din-torni di Palermo c Taormina; non sono segnalate vittime ne danni. Vojno poročilo št. 932 Hude nasprotnikove izgube v Tuniziji Uničenih je bilo 13 oklepnikov, mnogo topov in motornih vozil italijansko uradno vojno poročilo štev. 932 pravi: Nasprotnik je izvedel včeraj pritisk na ci-renajški fronti s pehotnimi napnili, ki so jih podpirali oklepniki in topništvo. Italijanske silo so izvedle protinapade. Zajele so nckai ujetnikov. V puščavskem pasu južne Libije je italijanski saharski oddelek v nastopu proti skupini nasprotnih vozil .nekatere uničil, druge pa zaplenil. V Tuniziji je skušal nasprotnik zopet osvojiti postojanke, ki jih je izgubil v prejšnjih dnevih, vendar je bil povsod zavrnjen. Neka njegova boj-na skupina je hija uničena. Vsega je bilo zaplenjenih ali uničenih 13 oklepnikov, nekaj topov in številna motorna vozila. Nemška letala so z uspehom bombardirala nasprotnikova zbirališča ter pri tem zažgala 5 oklepnikov in kakih deset motornih vozil. Na morju pred Bono so italijanska torpedna letala na ofenzivnem poizvedovanju sestrelila eno angleško lovsko letalo. Z operacij dneva se ni vrnilo eno letalo. Včeraj pozno zvečer so nekatera sovražna letala metala rušilne in zažigalue bombe v okolici Palerma in Taormine. Ni bilo ne žrtev ne škode. Piloti, ki so se posebno odlikovali v včerajšnjih letalskih bojih nad Napolijem, so bili: poročnik Lanfrcnco Bashiera, poročnik Orazio For-lini, marešalo Anton Lo Scluavo in narednik Rafael Manoia. Podmornica, o kateri je govora v današnjem uradnem vojnem poročilu, in ki je opravila sijajno delo v Sredozemskem morju, je pod poveljstvom poročnika Cesara Buldrinija. Smrt generala jezuitskega reda, p. Ledochowskega Rim, 14. dec. s. V generalski hiši jezuitskega reda je včeraj ob 18.43 umrl p. Vladimir Ledo-chovvski, general jezuitskega-reda. P. Ledochovv-ski je bil rojen 7. oktobra 1866 v Loosdorfu kot sin poljske plemenitaške družine. Na Dunaju je študiral gimnazijo, nato se pa vpisal na pravno fakulteto. Čez eno leto se je odločil za dunovsko službo in vstopil v bogoslovje v Tamovi, od koder je leta 1887. odšel na študije v »Germani-cum« v Rimu. Ledochovvski je bil plodovit znanstvenik in je mnogo pisal v jezuitsko kulturno revijo na Poljskem in bil tudi njen ravnatelj, i ozneje je bil imenovan za rektorja velikega kolegija v Grahovu, in sicer leta 1901. Takoj nato je bil imenovan tudi za provinciala v vsej Poljski. I o tem svojstvu je leta 1906. sodeloval na generalni seji jezuitskega reda v Rimu. Bil je tedaj star komaj 41 let. ko je postal svetovalec novega generala patra Wernza za slovanske pokrajine. Ko je leta 1914. jezuitski general umrl, je bil Ledochovvski z veliko večino izvoljen za generala in na tem mestu ostal do svoje smrti. Iz Rima je vodil sodelovanje svojega reda odločno, razumno in budno. Posebno se je posvečal razvoju misijonstvu v Aziji in Afriki. Po ureditvi in objavi novega kanoničnega pravo je delal na tem, da bi se z novim pravom spravila v sklad tudi pravilo redov. Lefa 1927. je bilo to delo urejeno. Leta 1958. je bil v Rimu nov generalni svet jezuitskega reda in je uredil vprašanje misijonskega delovanja v duhu sv. Ignacija. Ko je prevzel generalsko mesto reda, je Jezusova družba štela 16.946 članov v 27 provincah, danes pa je teh provinc že 30, članov pa je 27.000 v 1200 redovnih hišuh. P. Ledovhowski je sezidal tudi novo palačo kol sedež redovnega vodstva, prav tako tudi novo poslopje za gregorijansko univerzo. Japonska voščila ob prvi obletnici napovedi vojne Združenim državam Sile trojne zveze so trdno odločene, da se bodo bojevale do popolne zmage in za boljši red v svetu Rim, 13. decembra, s. Ob prvi obletnici vojne napovedi Združenim državam po Italiji in Nemčiji, so japonski cesar, ministrski predsednik To-jo in zunanji minister Tani poslali Kralju in Cesarju, Duceju in grofu Cianu tele brzojavke: »Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju, Rim. Na dan obletnice sklenitve trojnega sporazuma za nadaljevanje vojne proti Amareki in Angliji do popolne zmage, bi želel izraziti Vašemu Veličanstvu živo radost, ko vidim, da se naš cilj uresničuje korak za korakom, dalje svoje goreče želje za uspeh naših sil in hkrati svojo trdno odločnost storiti v sodelovanju z Vašim Veličanstvom vse za uresničenje novega svetovnega reda. — Hirohito.« »Ekscelenci Benitu Mussoliniju, vodji vlade, Rim. — Na dan, ko se dopolnjuje prvo leto skupne japonsko-nemško-italijanske vojne, Vam izražam, Ekscelenca, najiskrenejša voščila ter se spominjam slavnih uspehov, ki so jih dosegli naši trije narodi, in velike poti, ki smo jo prehodili za ustvaritev novega reda. Medtem ko prepričanje. da bo zmaga Japonske, Nemčije in Italije zagotovila uresničenje novega svetovnega reda, polagoma prehaja v srca vseh ljudstev sveta, mi je veliko veselje ugotoviti, da bojujejo naši trije narodi sedanjo vojno s čedalje tesnejšimi medsebojnimi stiki in s trdno odločnostjo, da dosežejo zmago. Ob začetku drugega leta naše skupne vojne Vam želim sporočiti svoje najboljše želje za Vaše osebno zdravje in zdravje italijanskega ljudstva, ki je trdno združeno pod modrim vodstvom Vaše Ekscelence. General Tojo, ministrski predsednik Japonske.« »Ekscelnca Galeazzo Ciano, zunanji minister, Rim. — Ob priliki prve obletnice sporazuma med Japonsko, Nemčijo in Italijo za sodelovanje do konca vojne, želim izraziti Vaši Ekscelenci najiskrenejše želje, potrjujoč popolen prispevek našega tesnega sodelovanja v vojni naših treh narodov tako na Vzhodu, kakor na Zapadu, kakor tudi glede ustvaritve novega reda z gotovostjo, da slavni vojni uspehi, ki jih dosegajo vsi trije narodi, zagotavljajo zmago. Delim z Vašo Ekscelenco gotovost, da ne more nihče prevrniti položaja, ki smo ga mi trdno zgradili. Obnavljam ob tej priliki s svojo odločitvijo, da korakamo skupno proti ciljem trojnega sporazuma najiskrenejše želje za osebno zdravje Vaše Ekscelence in za dovršitev velikega započetega dela. — Masa-juhi Tani, minister zunanjih zadev Japonske.« Berlin, 13. decembra s. Ob priliki obletnica ko je Japonska stopila v vojno proti Združenim, državam in Angliji, jg japonski cesar podal vodji nemškega rajha naslednjo brzojavko: »Ob priliki obletnice podpisa trojne pogodbe za boj proti ameriškim Združenim državam in Angliji in do naše popolne zmage želim izraziti Vaši Ekscelenci živo radost, ki jo občutim ob uresničevanju naših ciljev v popolni skupnosti, kakor tudi izraziti najtoplejše zelje za uspeh Vaše vojske, vrh tega pa še svojo trdno odločitev, da uporabim skupaj z Vami vse sile do ustvaritve novega reda na svetu.« Japonski ministrski predsednik Tojo je poslal vodji nemškega rajha tole brzojavko: »Dovoljujem si izrazili Vaši Ekscelenci svoje najboljše želje. Danes, ko vsa ljudstva e pravično mislijo priznavajo čedalje bolj, da novi boljši reti sveta nj mogoč razen s popolno zmago naših treh narodov, želim znova izjaviti vsemu svetu, da imajo naši trije narodi trdno voljo in potrebno moč, da dosežejo skupaj to zmago.« Nadaljnjo brzojavko je poslal japonski zunanji minister von Ribbentropu, nemškemu zunanjemu ministru. Ogorčeni boji na odseku pri Tnapseju Volgo In Donom, pri Rževu, Toropcu in limonskem jezeru so bili sovjetski napadi odbiti — Letalski napadi na Tobruk in Bono Hitlerjev glavni stan, 14. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Nemška lovska divizija je pri Tuapseju odbila ves dan trajajoč napad Sovjetov po ogorčer nih borbah od moža do moža. Na odseku pri Tereku so Sovjeti napadli z močnimi silami, ki so jih podpirali oklepuiki. Do zdaj je bilo uničenih 14 oklepnikov. Krajevni napadi Sovjetov na odseku med Volgo in Donom so se izjalovili ob obrambi nemških in italijanskih čet. Madžarski napadalni oddelki so uničili na vzhodnem bregu Dona sovjetske bojne postojanke. Pripeljani so bili ujetniki in plen. Nemške, romunske, italijanske in madžarske letalske sile so posegale na težiščih borbe v bitko ter podprle oddelke kopne vojske. V letalskih bojih in po protiletalski obrambi je bilo sestreljenih 37 sovjetskih letal. Sedem nemških letal pogrešajo. Južno od Rževa so Sovjeti ponovili svoje poskuse za prodor. Vsi napadi so se zrušili. Znova je bilo sestreljenih ali uničenih 153 oklepnikov. Tudi na odseku pri Toropcu in ob limonskem jezeru so Sovjeti zaman napadali. Na cirenajškem bojišču se je izjalovil močan angleški napad v močnem protisunlcu nemških oklepnih sil. Pristanišče v Tobruku, motorizirane nasprotne čete in neko letališče so bojna letala uspešno napadla. Poskusi zaveznikov, da bi zopet osvojili v preteklih dnevih izgubljene postojanke v Tunisu, so bili zavrnjeni, neka bojna skupina uničena in pri tem zaplenjenih ali uničenih 13 oklepnikov. Pristanišče v Boni je bilo ponoči ponovno bombardirano in tamkaj zažgana 8000 tonska trg-govska ladja. Neka nemška podmornica je potopila pri Oranu z dvema torpednima zadetkoma angleški rušilec. Angleški l>ombniki in lovci so napadli podnevi pod zaščito oblakov nekatere kraje v za-padni Franciji. Prebivalstvo je imelo izgube. Nasprotnik je izgubil 7 metal, med njimi dva štiri-motorna bombnika. Vedno huj'še pomanjkanje živil v Sovjetski Rusiji Zato Združene države dobavljajo tja le hrano, ne pa orožja Buenos Aires, 14. dec. s. Iz Washingtona poročajo, da je v zadnjem poročilu o zakonu glede posojanja in dajanja v najem Roosevelt nodat nekaj značilnih izjav, ki se tičejo ameriških dobav Rusiji, ki so bile v zadnjem času skoraj izključno le hranila in živila. Ce ne bi bilo teh dobav, je rekel Roosevelt, ki rusko ljudstvo umiralo od gladu. Nihče ne bi mogel podati lepšega spričevala za obupen trenutni položaj v sovjetskem preskrbovalnem vprašanju. Očitno je bilo, da je bila po padcu Ukrajine, Kubana in naj- rodovitnejših dolin Kavkaza zahodna Rusija oropana pokrajin, ki niso bile bogate le na surovinah, temveč tudi na kmetijskih pridelkih, zlasti pa na žitu. Sedaj pa dragoceno Rooseveltovo priznanje odkriva, da Sovjetska Rusija ne le da ne more pokriti potreb živil, temveč da se bo v neposredni bodočnosti znašla pred pravim pomanjkanjem, vrh tega pa ji grozi tesni obroč osi in naraščajoče nevarnosti za ameriške ladje, kajti italijanske in nemške podmornice potapljajo nasprotnikove ladje na vseh morjih. Pismo zvestega bojevnika Duceju »Kdor umre za domovino, ne umre nikoli« Rim, 12. decembra, e. Duce je prejel po zvezi bojevniških fašijev iz Turina naslednje pismo, ki mu ga je poslal tik pred smrtjo vojni prostovoljec in večkratni odlikovanec Enrico Remondini, ki je umrl na posledicah ran, dobljenih v borbah proti slovenskim banditom: »Duce! Ko boste prejeli to pismo, bom jaz ze mrtev kot žrtev boja na polju časti v Vašim imenom, ki sem ga čuval v globini svoje duše. Služil sem stvari zvesto in goreče. Niti zlobnost ljudi niti obup nad nesrečami in niti krivičnost usode niso nikoli pogasili plamena fašistične zvestobe. V dobi mojega bojevanja sem skušal doseči samo nagrado za junaško akcijo in za globlje navdahnjenje, vredno ideala. Duce! Umiram siromašen, kakor so umirali vsi sveti v letih oboroženega upora, toda vendar sem srečen, da sem mogel živeti tako dolgo za pravično stvar. Kdor umre za domovino, ne umre nikoli. Duce! Storili ste Italijo veliko in naj taka ostane! Za zmagovito Italijo: Alala! Remondini.« K pismu je oče pokojnega pripisal še naslednje vrstice: »Duce! Moj sin Enrico Remondini iz Triesta, ki je bil legionar in skvadrist in je posvetil sebe vsega stvari revolucije in del svojega telesa za ustanovitev imperija, je padel v novi vojni, ki ste jo hoteli imeti, da bi dobila domovina ono mesto na 'svetu, ki ji gre. Preden je šel v to borbo, v kateri je pustil življenje, je napisal pismo za Vas in zapustil v njem svojo politično oporoko, ki Vam jo pošiljam, da boste videli, kako je Vaša beeeda zapisana v srcih Vaših najzvestejših, ki jim je smrt le himna slave. Ponosen, da sem mogel dati doihovitii vse, kar eem imel najboljšega, in žalosten, da mi moja leta ne dopuščajo, da bi zavzel sinovo mesto v lej borbi, ki mora privesti do zmage dovolite, Duce, da Vam izrazim svoje najgloblje spoštovanje. Ponzio Remondini.« Spori med De Caulleom in Dar-lanom tudi v Siriji in Libanonu Ankara, 14. dec. s. Nastopanje pristašev generala De Gaullea proti pristašem generala Darlana se pojavlja tudi v Siriji in Libanonu. Generalni delegat oboro/enih sil generala De Gaullea je izdal ukaz, po katerem je treba Dar-ianu naklonjene Francoze šteti med ljudi sovražnih držav in jih je treba, kudar je to potrebno, takoj prijeti in jih internirati. Med obema strujama je že prišlo do več sporov. Tudi novice, ki prihajajo iz Perzije, označujejo položaj v temnih barvah. Upornost prebivalstva zaradi pomanjkanja kruha vedno narašča n^v zlic krvavim protiukrepom, ki so jih izvedle britanske čete. Oblasti so morale znova napolniti skladišča živi! in trgovine. Pri razdeljevanju je prišlo do prehudega navala in policija je morala uporabiti orožje ter streljati med množico. Po poročilih, ki so prispela, izrabljajo Sovjeti s podtalno agitacijo te nerede in skušajo prisiliti Anglijo, da bi poslala v Perzijo še nove oddelke čet, da bi s tem morali ustvariti čim večjo in številnejšo rezervno vojsko v teh pokrajinah. V Irun je prispela skupina španskih dečkov, ki so jih bili boljševiki med državljansko voino odvedli, pa so jih sedaj zavezniki na vzhodnem bojišču osvobodili. Pri sprejemu dečkov so bili navzoči predstavniki španskih oblasti in župani me6t, od koder so bili dečki odpeljani. Sestanek medministrskega odbora pod predsedstvom Duceja Rim, 14. decembra, s. Pod Ducejeviin predsedstvom se je v soboto v Beneški palači zbral medministrski odbor za vzporedifev in preskrbo, oJ?zdeli,ev in cenc' Sestanek se je zaključil ob 19.J0, nadaljeval se bo pa danes od 14 do 17, Podtajnik stranke Barbarini je obiskal Napol! Napoli, 14. decembra, s. Podtajnik stranke Barberini je nenapovedan prispel v Napoli v spremstvu zveznega tajnika in je pregledal kraje, ki so bili ob priliki sovražnikovega letalskega napada najbolj prizadeti in se zanimal jvosebno za družine, ki so bile hudo prizadete ter jim prinesel besede sočutja in tolažbe. Nato se je zanimal za delo, ki ga je napolitanski fašijo izvedel v korist prizadetih, potem pa pregleda! krajevni skupini, ki sta zaposleni z deli. Nato je imel sestanek e fašističnimi lunkcionarji v Fašističnem domu Najprej je govoril zvezni tajnik, ki ga je prosil, naj izrazi tajniku 6tranke željo, da bi bil Duceju tolmač zvestobe, visokega duha in odločnosti napolitanskih Črnih srajc. Podtajnik Barberini je prinesel pozdrav 6tranke napolitanskemu fašizmu in izrekel pohvalo za dosedaj 6jorjeno delo na V6eh odsekih, zlasti pa na področju, ki je danes najbolj pereče. Podal je nato tudi jx>trebna navodila. Sestanek se je začel in zaključil z vročimi pozdravi Kralju in Duceju. Vesti 14. decembra V Hannovru je pred 5000 zastopniki narodno-socialistične stranke govori) nemški proj»u-gandnj minister dr. Gbbbeils . Govornik je razlagal trenutni politični in vojaški položaj in jroudaril, da je nemško ljudstvo trd-ho in poslušno zbrano okrog Hitlerja in je pripravljeno prenesti vse trdote, katere bi usoda od njega še zahtevala, da doseže zmago. Vojašnica v portugalskem mestu Sv. Ivan ‘iz Turranovc se je v solvoto nenadoma vnela. Od 500 vojakov, ki so v njej bivali, jih je bilo 94 mrtvih in veliko Število ranjenih. Računajo pa, da je požar zahteval še mnogo večje število žrtev. Odlikovanje hrastovega lista k železnemu križcu je Hitler podelil generalu Munosu, poveljniku spunske Sinje divizije, katera se bojuje proti Sovjetom. Tudi v mnogih indijskih krajih hudo primanjkuje živil. Zaradi tega se nezadovoljstvo med ljudstvom vedno bolj širi in pojavljajo se vedno novi sjmpadi s policijo. Mnoze se spopadi med zavezniškimi oblastmi jn prebivalstvom v Perziji. Do neredov je prišlo v Teheranu. Razvili go se v pravo poulično bitko. Perzijska vlada nima moči, da bi naredila red. kajti živilske zaloge so zasedb Angleži, po drugi strani j>a angleške čete ostro nastopajo z domačim prebivalstvom. Hud vihar je razsajal ob španski obali in pov-zročil poplavo obrežja j>ri Ferrol del Cam-dillo Vec cest in obrežnih železnic je bilo prepla\ 1 jen ih. T udi iplcfonskr zveze bil*? delj časa pretrgane. Menijo, da je več ribičev, ki so bili prav tedaj na odprtem morju, izgubilo življenje. Med Švico in Turčijo je bil sklenjen dogovor zn blagovno izmenjavo do višine 60 milijonov švicarskih frankov. V veljavo stopi 1. januarja prihodnjega leta. Turški predsednik republike je odšel na inšpek-cijsko potovanje v Srednjo Anatolijo. Odposlanstva evropske komisije »Mladina in družina« so v spremstvu pokrajinskega voditelja Falange v Toledu obiskale mesto Toledo fn ruševine na gradu Alcazar. Fo vrnitvi pa so bila sprejeta v Madridu od oblasti, nakar so se podala v Sevillo. Romunsko bolgarska komisija za proučevanje zgraditve mostu čez Donavo ined RuŠčukom in Djurdjevom je zaključila prvo zasedanje in določila prve načrte za izvedbo neposredne zveze med Romunijo in Bolgarijo. Lepo spričevalo našega kulturnega napredka Razstavo lepe knjige v Ljudski knjigarni je obiskalo včeraj nad pet tisoč ljudi V Ljubljani, 14. decembra. Slovensko ljudstvo je bilo že od nekdaj navezano na lepo domačo knjigo. To nam dokazujejo številne knjižnice in knjigarne, to nain iz-pričujejo svetovno znane ustanove, kakor Mohorjeva družba in druge, ki so dale našemu narodu toliko lepili knjig. Ni slovenske hiše, kjer ne bi imeli vsaj polico lepih verskih ali lepo-poslovnih knjig. Ljudstvo je že nekdaj čutilo, da mu je knjiga potrebna, zlasti da mu je potrebna dobra knjiga. Danes čutimo vsi. da nam je knjiga še dvakrat bolj potrebna. Zato je zanimanje za knjigo podesetorjeno. Danes bero ljudje in kupujejo knjige kakor že davno ne. Poglejte samo po ljubljanskih knjigarnah ali pa po ljubljanskih knjižnicah. Bero, da bi se jim odvrnila misel od boleče stvarnosti in tesnobe, bero, da bi se razvedrili in raztresli. Da bi pa prišlo med bralci in knjigo še do tesnejših stikov, je vodstvo Ljudske knjigarne priredilo včerajšnjo nedeljo posebno razstavo lepe knjige. Nad 5000 posetnikov razstave je najbolj jasno pričalo, koliko zanimanja in ljubezni je pri nas za lepo knjigo. Od odprtja razstave dopoldne in popoldne so ljudje kar romali v razstavne prostore v Ljudski knjigarni, da si ogledajo bogate zbirke lepih domačih in drugih knjig. Razstava je bila vzorno urejena Ob vstopu v knjigarno te je najprej opozoril nase doprsni kip prof. Ivana Prijatelja, ki je bil postavljen na podstavek, obložen z lepo svilo. Okrog njega so bile po policah razvrščene razne študijske knjige, izdaje naših klasikov, miniaturna izdaja slovenske narodne pesmi. Posebno pozornost so vzbujali Cankarjevi »Zbrani spisi«. Nekoliko dalje na levo so bile na pultu razstavljene bogoslovne in nabožne knjige. V lep okras sta bila misala in Zbrani spisi dr. Ušeničnika. V kotu so bile razstavljene knjige, ki so izšle od lt. aprila 1941 do danes. Človek bi skoraj ne mogel verjeti, da je naša kulturna produktivnost tako živa in dejavna. Vsega skupaj je bilo okrog 220 knjig. med njimi 3? romanov in povesti, kar je za naše razmere zelo dobro znamenje. Med pulti je bil dostop do celotne slovenske beletristike, kar so si posetniki razstave z zanimanjem ogledovali. Jemali so knjige v roke, prelistavali, prebirali in jih spet polagali na police. Mnogi so javno izrekali zahvalo za lepo zamisel vodstvu, ki je priredilo razstavo, na kateri so si lahko ogledali knjige. Na mestu, kjer stoji navadno blagajna, je bila zelo okusno aranžirana Slovenčeva knjižnica. Po policah so bile razvrščene knjige, na vrhu pa je bila skala, poraščena z mahom in lesjem, med katerim so cvetele tri krasne bele planike, cvetke naših planin. Na najvišjem stebru je ždela majolčica, staioslavni simbol vinorodnih krajev. V sredi razstavne dvorane je bila glava razstave: izdaje Ljudske knjigarne, ki so bile deloma kronološko urejene. Skoda le, da ni bila zbirka popolna, ker je manjkalo mnogo že davno razprodanih del, kar je zopet lep dokaz, kuko priljubljene so bile te izdaje. Aranžirano je bilo okusno in kar moč vidno in razumljivo. Izredno lepo in okusno, kar zasluži posebno pohvalo, pa je bil aranžiran knjižni kotiček, ki je bil sestavljen iz knjižne police s svetilko in lepo vezenim prtom, mize, na kateri je bil slovenski vrč, pepelnik, knjiga in revija. Radovedno občinstvo si je ta aranžma ogledovalo z željnimi očmi. Vsak si je pač v srcu želel podobno knjižnico. V nasprotnem kotu je bila nameščena miza s knjižnimi darili. Nad njo je slonel napis: knjiga — darilo za vsako priliko. Ze iz tega je dovolj razvidno, da so bile tu izbrane najlepše knjige iz domačega in tujega slovstva. Velik oddelek je tvorila razstava italijanske knjige, ki je zgovorno pričala o velikem razmahu, ki ga je napravila italijanska knjiga po prvi svetovni vojni, zlasti pa v zadnjih letih. Razstavljene so bile tudi tehnične, medicinske, beletristične, politične in še druge kn jige. Tudi mladinski koti-fck je imel mnogo obiskovalcev. Otroci se kar Pogledati niso mogli lepih knjig in božiček bo «fcel letos mnogo dela s knjigami. Razstavni prostor, ki je bil res lepo urejen, so poživili živi Jakčevi pasteli »Stolnica«, »Novo mesto« (grafika) in drugi, ter fioršetovi kipi prof. Prijatelja, prof. Murka. Fr. Bevka in relief škofa Barage. V okras so bila tudi dela slikarja prof. Kosa in M. Kraljeve. Razstavo so uredili uslužbenci Ljudske knjigarne, posebna pohvala pa velja požrtvovalnemu in sposobnemu aranžerju pisatelju Tonetu Glavanu stud. arh. Gajšku. Pesnik Severin Šali o knjigi Ob priliki razstave lepe knjige je imel književni tajnik, pesnik Severin Šali ob 11 dopoldne v Ljudski knjigarni pred nabito polno dvorano izredno pomembni govor o knjigi. Zal, da zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti njegove klene in globoke besede, katero so navzoc-ni kljub dolgemu pesniškemu pomenku pazljivo in z veseljem poslušali do konca z vso pozornostjo in so ga nagradili za izvajanje s ploskanjem in priznanjem. Iz njegovega pomenka bomo povzeli le nekaj bistvenih misli, ki zanimajo bralce. Moč dobre knjige je, da najde v njej človek odgovore na vsa vprašanja in dvome, ki jih sluti ali odkriva poezija ali ki jih je v romanu izklesal pisatelj. V njej odkrije bogastvo in z njo si obogati spoznanje in srce, da ga dvigne v resničnejšo nadstvarnost in ga oplemeniti. Moč dobre knjige je. da to stori tudi takrat, ko jo človek bere samo z namenom, da bi se razvedril in oddahnil. Knjiga je kakor kristalna prizma. Predmete vidiš pred seboj tudi brez nje. Toda če pogledaš skozi njene brušene robove, kako vse lepši in dražji postanejo. Nato je predavatelj govoril o poslanstvu pisatelja in njegovi prevažni nalogi. Bralcu mora nuditi kleno zrno, v katerem naj vzraste klasje novih, poglobljenih doživetij in spoznanj. Vsak pisatelj bi se moral zavedati, da mora služiti jilemenitim smotrom, če hoče, da bo njegovo delo preseglo plehko prikazovanje vsakdanjosti, da bo njegovo zrnje sprejeto v žitnice, iz ka-terih se hranijo duše in srca. Vsaka knjiga bi morala biti knjiga življenja. Tehtne so bile tudi njegove besede o dobri knjigi kot naši zvesti prijateljici, ki nam vedno znova odkriva svoje lepote in vrednote. Zato moramo znati s knjigo tudi živeti. Brati moramo take knjige, ki nam bogate duha in spoznanje, ne pa da se naslajamo ob malovrednih pustolovskih zgodbah. Pa brati se moramo naučiti. So časi, so ure, ko nam umetnikova beseda zapoje kot zvon, ko nas obišče prav v tisti kamrici srca, kjer človek doživlja vsaj deloma to, kar je pesnik ob ustvaritvi dela. Če je večkratno branje dobre knjige važno za vsako lepo knjigo, je dvakrat 'važno za poezijo. Pa še nekaj ne smemo pozabiti pri branju knjig. Ko smo jo prelistali, si moramo o njej ustvariti tudi sodbo. To je naša dolžnost, kajti dolžni smo, da dobro knjigo razširjamo. Osnujte si družinsko knjižnico Važna stvar, ki nam jo predavatelj ob tej priliki tudi prav posebno priporoča, je: osnujte si svojo domačo, družinsko knjižnico. Prav je, da si kujigo izposodiš in prebereš. Toda ta vendar ostane tuja last. če pa si jo kupiš, je tvoja. Knjige si žele, da bi bili z njimi ljubeznivi, prijazni, da bi jim privoščili prostor, ki je zanje prikladen in ga zaslužijo. In še to, da bi jih_ lepo ohranjene zapustili novim članom naše družine, kot dragoceno dediščino. »Koliko knjig je šlo v nič ali se bližajo temu, ki bi morali paziti nanje kot na veliko dragocenost vsakega doma. Kje so zlati zvezki Grudnove in Malove Zgodovine slovenskega naroda, ki so prihajali v tolike in tolike nase hiše. Kako malo je družin, pri katerih jih še najdemo. Prva skrb ti mora biti domača knjiga. Prav kar se naših pisateljev tiče, bi se morala Ljubljana skesano potrkati na prsi, kal;or_ smo videli iz zadnje ankete Šentjakobske knjižnice. Delo našega pisatelja, ki opisuje našo zemljo, nas in ki za nas tudi piše, je velikokrat, četudi se zdi skromnejše, bolj pomembno kakor mnogih svetskih avtorjev razglašene slave. Seveda je prav, da imaš tudi izbiro lepih del svetovne književnosti, v katerih ti pojo utripi drugih zemlja in drugih narodov in široko razmeje tvoje obzorje. Toda prvo, da, naravnost nujno je, da poznaš domačo pesem in domačo prozo. Kot osnova tvoje domače knjižnice morajo bili tile pisatelji, oziroma njihova dela: Prešeren, Jurčič, Detela, Tavčar, Levstik, Cankar, Finžgar, Župančič, Jenko, Murn, Gregorčič, Pregelj, nekateri novejši avtorji, zgodovina Slovencev, sveto pismo, Hoja za Kristusom, nekaj najpomembnejših prevodov. In tudi tale, čeprav skromna razstava, naj te spet spomni in globlje poveže s knjigami, tvojimi dragimi znankami, ki te pozdravljajo in čakajo. Marsikatere še ne poznate, sedaj si jo boste lahko ogledali. Marsikatera, ki ste že pozabili nanjo, vam bo znova oživela v spominu. Ali jih vidite, kako zro na ves z miz in polic. Ali čutite, kot da so nevidno med nami svetle postave naših pesnikov, naših pisateljev, naših učenjakov. Prisluhnite skrivnostnemu šepelu, ki veje iz vsake knjige. Slišite Trubarja, ki vam šepeta iz prve slovenske tiskana knjige sMoji ljubi kerscemki«. Sušite Slomška, ki z žarečim obrazom razlaga Blazku m Nežici: O ljubi, lepi ino pošteni slovenski jezik. Prisluhnite Prešernu, ki ob slapu Savice poje o ljubezni, upanju in veri Bogomile. Prisluhnite Zupančičevi Dumi, ki v svetlem zanosu sklepa roke kakor v molitev: Sveta si zemlja slovenska in blagor mu, komur plodiš. Pa prisluhnite še diu-gim. Vsi vas pozdravljajo, vsi vas kličejo in vabijo in dvigajo in potrjujejo. In pritajen šepet postaja vse močnejši, odpevajo mu poetje in vidci in vedci iz vseh časov in narodov. Knjiga je bila, ki nas je nekoč dvignila in ohranila, a to je tudi njeno poslanstvo za sedaj in za naprej. Na tem ozemlju Ljubljanske pokrajine je od aprila 1941 naprej izšlo 220 slovenskih knjig. Vsak teden tri. Nekatere že tudi v dveh izdajah. Osem pesniških zbirk, 97 romanov in povesti, med njimi 30 domačih (Finžgar, Velikonja, Jalen, Kociper, Bučer, Kunčič, Likovič, Cajnkar, Malešič, Jarc, Plestenjak, Pucova, Čampa, Dular itd.), 20 znanstvenih razprav, 38 knjig s področja verstva in vzgojeslovja. Važno mesto zavzemajo tudi učbeniki in slovarji'italijanskega jezika. Med najbolj popularne izdaje spadajo knjige Slovenčeve knjižnice, ki izdaja domača in tuja leposlovna dela, ki jih je doslej izšlo že 37. Tej se V naš mirni dom se je naselila žalost. Umrla je naša srčno ljubljena, zlata mamica, gospa Amalija Kočevar roj. Ogorelec Truplo počiva na domu žalosti Pražakova ulica 10. Na zadnje počivališče jo spremimo v ponedeljek, 14. decembra, ob pol štirih popoldne z Zal iz kapelice sv. Krištofa. Počivaj v miru, zlata mamica! Ljubljana, dne 12. decembra 1942. Mila Kobuli hčerka; Bogomir Kobal, zet; Vlasta Frydlova, vnukinja je zadnji čas pridružila še Dobra knjiga, od katere sta izšla dva zvezka. Njima botruje Mohorjeva družba, ki je prav te dni izdala svoje štiri letošnje knjige. Ne morem knjig naštevati po imenu in vsebini. Sami si jih boste ogledali. Če bi pa kdo želel podrobnejših pojasnil, sem mu z veseljem na razpolago. Med najbolj, dejal bi reprezentativne knjige pa spada zbirka Naša knjiga s svojimi šestimi, oziroma osmimi zvezki na leto. Nova dela Potem je predavatelj prešel na nova dela, ki jih je izdala nova zbirka Naša knjiga. Kot prva knjiga je izšel krasen Hichensov roman. Alahov vrt, sledile so Papinijeve Priče trpljenja, Bevk, Jalen, Danes grofje celjski in nikdar več Ane Vambrechtsamerjeve, Košakove Križarska vojska v dveh delih, Vagerlovo Leto gospodovo, letos pa svojevrstno in zanimivo delo Andrea Majocchija Kirurgovo življenje, znamenit Budakov roman iz liškega življenja Ognjišče (v dveh delih), izviren in močan roman mladega pisatelja Kocipra Goričanec, ki je ena sama lepa pesem Prlekiji, delu in zemlji, znana Salvane-schijeva življenjopisa (v eni knjigi »Hudičevega goslača« Paganinija ter klavirskega virtuoza Chopina. Čez nekaj dni pa izide mogočen in sončen roman našega starega znanca in prijatelja Dickensa, Doritova najmlajša, ki jo je prevedel pisatelj Javornik Mirko. Program Naše knjige za leto 1943, ki bo sestavljen od naslednjih avtorjev oziroma del pai je naslednji: Prva knjiga je že v tisku. Espery: Veter, pesek in zvezde, Cronin: Cittadela, kar bo gotovo najpomembnejše delo naše prevodne književnosti, Salminen: Katarina (finski roman o materinstvu), Budak: Musinka (pendant Ognjišču), Timmermans: Kmečki psalm, Jorkov: Povesti na meji. Življenje Rafaela Šantlja, Kossak: Gobavi '* vitez. Če bo mogoče, pa tudi novo, izvirno slovensko delo. Vsi zvezki, vse knjige, kakor tudi ostale izdaje, izhajajo v elegantni umetniški opremi, za katero skrbi stud. arh. Gajšek. Med ostalimi knjigami, ki so jih izdali v novih razmerah, zaslužijo posebno pozornost Zbrani spisi našega največjega apologeta in filozofa Aleša Ušeničnika (10 zv.), od katerih sta izšla Knjiga o življenju in Filozofski slovar tudi še posebej, važno Griv-čevo študijo Zarja stare slovenske književnosti, prva poljudna izdaja častitljivih prič našega jezika: frizinških spomenikov, novo Ušeničnikovo priredbo najlepšega dela katol. ascetike Kemp-čanovo »Hojo za Kristusom«, Trstenjakova metodika verouka in druge. Prav tako posveča založba veliko skrb mladinskim knjigam. Za Miklavža so izšle kar tri, bogato ilustrirane, Kunčič: Nebeška lestvica, Ru-dan: Mlada Vesna, Svvift-Glavan: Med pritlikavci in velikani. Ta teden pa izide še četrta: Gaspari: Komedije. Nova mladinska knjižnica se bo drugo leto nadaljevala. V zvezi z božičnimi darili omenjam, da v kratkem izide knjiga, namenjena dekletom. Napisala jo je madžarska pisateljica in vzgojiteljica Gerely z naslovom: Daj mi svoje srce. Pisana je v obliki žive in napete povesti. _ Kot eno najpomembnejših zbirk, ki jo je založba osnovala v zadnjem času, je Bogoslovna knjižnica, ki se deli na dva oddelka: Cerkvenih očetov izbrana dela ter na knjige iz področja dogmatike, apologetike in ascetike. Doslej so izšla Izbrana pisma svetega Hijeronima, Izbrani spisi svetega Janeza Krizostoma. V kratkem izidejo Govori svetega Avrelija Avguština, nato Življe- njepis našega velikega misijonarja Knobleharja ter Traktati svetega Cecilija Cipriana, nakar se bo začel nov letnik. Saj je samo zbirka cerkvenih očetov preračunana na 40 knjig. V tej bogoslovni knjižnici bo izšlo v slovenskem prevodu tudi največje delo katoliške, teološke in filozofske misli, Summa svetega Tomaža Akvinskega. Važnost take zbirke za duhovno kulturo in miselni razvoj slovenskega izobraženstva mislim, da ni treba posebej poudariti. Kakor ljubimo velike leposlovne stvaritve, tako in še bolj bi vmoral izobraženec poznati, kaj so o velikih vprašanjih ter ugankah sveta, življenja in Boga pisali največji svetniški duhovi. To so knjige, ki ne služijo le našemu estetskemu ugodju, temveč tudi najgloblji duševni izobrazbi in vzgoji. To so vodniki v svet večne božje resničnosti in smisla. Predavatelj je podal nato kratko, toda bogato zgodovino naše največje slovenske knjigarne, ki nam je dala v svojem obstoju že nad 1.400 knjig v skupni nakladi štirih milijonov izvodov. Klicu po domači knjigi, ki jo je knjigarna širila med narod, je sledil klic po dobrih in vrednih prevodih iz svetovne književnosti. Založba se je odločila za velikopotezen načrt in ustanovila svoje znamenite zbirke. Preveč je teh del, da bi jih mogli tu naštevati. Tako vidimo, da je med našim ljudstvom še mnogo takih, v katerih veje duh ljubezni do lepe naše knjige, vse to pa nam je v dokaz, da nam vsem zmaguje človekov duh s silo svoje umetnosti, svoje znanosti in vere. Včerajšnje razstave so bili veseli vsi obiskovalci. Škoda le, da je trajala razstava le en dan, kajti mnogi ljubitelji knjig se je zaradi navala niso mogli niti ogledati. Zato smo prepričani, da bo taka razstava v kratkem. Ljubljanska drama: Rino Alessi, »Primer dr. Hirna« Zakon med veleindustrialcem Lorenzom Ber tierijem in Lauro, njegovo nekdanjo strojepisko, je zgrajen na sami telesnosti in zunanjem ugodju. Ko zena ne more zadostiti moževemu gonu po očetovstvu, ki ga je ta s takim ponosom pričakoval, se ralila poklina med zakoncema razvezne v grozljivo brezno. Njuna dotedanja sreča je uničena. Drug drugega dolžita krivde in se izgovarjata z živci. Ko begata iz kraja v kraj za zdravilom, se namerita tudi na znamenitega znanstvenika dr. Fabia Hirna, zdravnika za duševne bolezni. Mož se po daljšem obotavljanju odloči in mu zaupa svojo ženo v varstvo in zdravljenje. Dvoje duš se sreča. Zdravnik ni več zdravnik, ampak človek, ki v bolnici najde zdravo žensko. Lauri pomenja to srečanje rešitev iz strašne ječe, v kateri je dotlej živela, dr. Hirnu pa kršitev zaupanja, ki ga je stavil vanj nesrečni mož. Vendar so trije meseci skupnega življenja za oba blagoslov, sreča in počitek. Oba se bojita slovesa. Laura celo tako, da tvega vse in sporoči možu, da ga zapušča in odhaja z dr. Hirnom, ki jo ljubi. Ljubosumni mož pridivja, a ne zaloti zaljubljencev, pač pa najde svojo ženo spet bolno. Dr. Hirn je namreč s svojim hladnim razumom podrl vse Laurine iluzije o novi zakonski sreči. Mož odvede ženo domov, ta pa ga v postelji ustreli in zbeži k zdravniku. Ko policija najde morilko pri dr. Hirnu, se zdravnik prostovoljno javi za glavnega krivca, češ da je ta umor posledica njegovega duševnega vpliva na Lauro. Poskušal sem čim preniočrtneje posneti osnovno zgodbo drame. Opustil sem vso epizodnost, ki bi motila la posnetek, motila pa je tudi igro samo. Zauimivo je, da se avtor tega dejstva nagonsko zaveda, a se ga hoteno otepa, ko pravi v opombah: »Strah pred statiko pogosto tira avtorje, da opremljajo dejanje s številnimi nevažnimi epizodami samo scenski tehniki na ljubo.t lake nepotrebne epizode so v naši igri vse osehe razen dr. Ilirna in Laure. Ali z drugimi besedami: avtor je bil prešibak, da bi jih uklonil svoji enotni volji, jih utiral vse po eni sami poti, ki sme in more voditi do enega samega sklepa, rešitve problema. », . Psihološko silno zanimiva drama človeške ve sti in krivde je zmikala že veliko grških oblikovalcev. Alessi jo' je postavil v Psll}°an?'A " "e° okolje, ki je pred leti s Feudom burilo dulio^ Videti je, kako živo ga je zanimalo, saj e zna v Lauri tnko spretno zaplesti niti in *■ - strani dotakniti problema, da ga po piavi. občudujemo ter nas njegova Pro(!orna, / V Vprašanja si slede v vrtoglavi naglici, da je dr. Hirn kljub svoji strokovni uspo»ob notJ. 'breg moči. In prav v tem je poglavitna Šibkost Alessi- ievesta dela. ... , ... Posebno »mo to opažali pri dr. Ilirnu, ki "a je igral Gregorin. Vseskozi je bilo čutiti, kako 11111 je besedilo dajalo premalo opore v tistih najusodnejših trenutkih drame, ko bi morala odgovorili nezmotljiva znanost. Vse preveč je ostajal samo človek. Niti zdravnika, kaj šele znamenitega zdravnika, nismo videli v njem. Gregorin se je lepo v živel v znanstvenika in nam g« posredoval « toplo človečnostjo. Glavna teža drame je po pigateljevi koncepciji na Lauri, ki jo je vseskozi izbrano in dovršeno prikazala M. Danilova. Spričo veliko kompaktnejšega, realnejšega in globljega besedila je bila veliko silnejša od dr. Ilirna, kar je še bolj omajalo težišče igre, kakor si jo zamišlja gledalec, ki bi rad rešitve in luči v zamotanem blodnjaku vprašanj. Dober, dasi ponekod nedosleden je bil VI, Skrbinšek v vlogi veleindustrialca Lorenza Ber-lierija. Ni pa prepričal Jan kot don Luigi Iliru, ker kljub vestni analizi nehvaležne vloge ni mo-srel zbuditi vtisa verjetnosti in moči. Brezigar se je z vlogo policijskega komisarja potrudil. Poč pa je P. Juvanova kot zdravnikov« gospodinja .Marija dala več in boljšega, kot je njej dal vloga. Glede režiserja (O. Šest), oziroma inscena-torja (R. Kregar) uaj omenim samo to, da se ml je zdelo igranje v ozadju na pridvignjenem delu sobe slabo izbrano, neutemeljeno in odveč. Mo- goče je hotel s tem režiser karikirati pridigarski ton dona Luigija? Ni potrebno! ludi scenično ta prostor ni najlepše učinkoval in bi ga insceiiator lahko bolje izrabil. „ Prevod (Drago Svetina) je v glavnem tekoč, le ponekod se je prevajalec spričo težavnih pasusov in duševnega življenja prebledo izrazil in s tem še povečal nepoglobljenost problema. Vendar igra zasluži pozornost, kajti prebudi in liaikaže nam kopico silnih vprašanj, ki jih človek le prerod prezre in*pusti,vnpar. Prav za dokaz, kako boren je človeški duh in kako neprijemljivi so včasih na jneznatnejši trenutki življenja, je ta drama silno poučen zgled. Rdeči križ poroča Na podlagi novih mednarodnih dogovorov se objavlja, da se morajo odslej plačevati pristojbine tudi za odgovor na mednarodnih poizvedovalnih listih po istih določilih, kakor veljajo za vprašanja, izvzemši one, ki so namenjeni v italijansko Vzhodno Afriko (A. O. I.). Zaradi pravilnega postopanja opozarjamo, da §e morajo ti listi pošiljati I. R. K. — Roma — Via Puglie 6, v zaprtih »vitkih poštnine prosto brez spremnega spisa. Priložen pa^ mora biti odrezek — priznanica poštno vek. rac. 1-125 I. R- K. v Romi kot dokaz, da je bila plačana pristojbina 1.50 ali 4.50 lir, ki naj se odpremijo po zraem pošti za Severno. Srednjo ali Južno Ameriko. ^ V pisarni Italijanskega Rdečega kriza, Ljubljana, Ariella Rea št. 2 (soba št. 3), naj se javijo: Albrecht Ivan, Bosnič Dimitar, Dautovič Abu-raj, Debeljak prof. Anton, Erac V. Ljubomir, Finzi Silvio di Viktor. Grabrijan Mimi. Gril Andrej, Kaljčenko Eler.a, Klun Ludvik, Kavčič Pavla, Kmet .Majda. Koman Vladimir, Makovec, Mihajlov Božo, Magdič Neža. Mazzan dott. Giuspeppe, Rebula Mirko, Rančič Košara, Smerdelj Edvard, Schuschny Adolf, Teodorovič J. Blagoje. — Istotam naj se javijo svojci omenjenih oseb: Ančik Josip, Bester Srečko, Goršič Franc, Kos Stanko, interniranec Kukec, Lojar Jakob, Mohorčič Gorazd, Šubic Bruno, Tomič Bogomir, gdč. Rusova, ki pozna Doltar Ano. Velika vremenska sprememba Ljubljana, 14. decembra. V nedeljo na dan sv. Lucije se je vreme spremenilo in preobrnilo. Po zmernem mrazu je nastopilo južno in talno vreme. Vendar ni zavel tak° topel jug ko lani na dan Lucije. Ta^ krat sp je živo srebro v toplomeru že zjutraj dvignilo nn > stopinj Celzija nad ničlo, ko smo včeraj imeli sicer nekaj desetink stopinj pod ničlo, namreč —0.6 slop. C, a Ljubi pastirček, le povej mi vse, kaj ti je govoril!« ^»Ravno nocoj mi je dejal, da mu naj prinesem jesti le še jutri, potem pa mi bo on dal svoj kruhek in da ga bova skupaj zaužila!« »To ti je dejal?« se čudi župnik. »Poprosi ga, če smem tudi jaz k njegovemu kruhku.« t Pastirček je to stare.mu župniku seveda rad obljubil, in ko je naslednje jutro odnesel zajtrk na vrt, je pokleknil pred Križanega ter ga lepo prosil: »Prijatelj moj, ne boch hud! Snoči sem moral župniku vse povedati!< »Moj ljubi norček, prav si storil tako. Vstani in nič ?e ne boj. Povej mi vse!« Torino je dohitel Livorno Včeraj so odigrali na italijanskih igriščih 11. kolo državnega nogometnega prvenstva. Kakor je bilo pričakovati so včerajšnje tekme prinesle nekaj nepričakovanih rezultatov in tudi v tabelič-nem vrstnem redu se je marsikaj spremenilo. Izmed iznenadenj naj omenimo najprej tisto, ki ga je doživel doslej vodeči, skoraj nepremagani Livorno. Včerajšnja nedelja je bila zanj že druga zaporedna, ko je moral dati cel izkupiček. Z včerajšnjo izgubljeno igro so se mu tla pod nogami temeljito zamajala. To tembolj, ker je drugi za njim, Torino, tekmo dobil in zdaj izgloda za prihodnji teden prvenstvena tabeliica tako, da imata Livorno in Torino enako število točk. Ali se bo zdaj začel za Livorno čas negativnih rezultatov, kot je to na primer lansko leto doživela Triestina? — Genova je včeraj doživela svoj veliki dan. Premagala je kar s tremi goli razlike Livorno in mu tako iztrgala prvi dve celi točki. Torino je doma zmagal nad Ligurio, s čimer se je pomaknil v družbo vodečega Livorna. Oba ima-kt, kakor rečeno, enako število točk. — Rimljani pa so včeraj doživeli na svojem igrišču razočaranje, Državni prvak je imel v gosteh Ambrosiano. be daleč ni pokazal igro državnega prvaka. Nasprotno! Gostje so domačo enajstorico odpravili z dvema goloma razlike. Roma da za letos že lahko slovo prvemu mestu in ponosnemu naslovu, seveda ce se ne bo primerilo še kaj zelo. zelo nepričakovanega. — Tudi drugi rimski klub Lazio. • i ll10 . .'uje, ie doživel poraz. Od Milana !e r!, .0 lzSubil. — Po nedeljskem porazu, ki ga je Triestina doživela v Torinu, je včeraj spet nadaljevala s svojimi remiji. Na domačih tleh je imela nevarni Juventus. Igrala je neodločeno. Zanjo je to skoraj uspeh. Torino: Torino : Ligurija 3:1. » Venezia: Venezia : Atalanta 1:1. Milano: Milano : Lazio 4:1. Vicenza: Bologna b. : Vicenza 1:0. Firenza: Fiorentina : Bari 1:0. Roma: Ainbrosiana b. : Roma 3:0. Genova: Genova b. : Livorno 5:2. Trieste: Triestina : Juventus 1:1. Vrstni red po teh tekmah je naslednji: Torino in Livorno 16, Genova in Juventus 13, Bologna, Milano. Ambrosiana, Fiorentina in Lazio 12, Roma in Atalanta 10, Bari 9, Liguria in Triestina 8, Ve- nezia 6, Vicenza 5. Tekme v B skupini Pescara: Pescara : Savona 1:0. Pisa: Pi6a : Cremonese 2:1. Busta Arsizio: Pro Patria : Udinese 3:1. Novara; Novara : Siena 5:1. Palermo: Palermo Juv. in Alessandria ni6ta nastopili. Modena: Modena : Fanfulla 6:2. Brescia: Brescia : Mater 2:2. Ancona: Anconitana : Padova 5:0. Napoli: Spezia : Napoli 2:1. Vrstni red: Pro Patria in Spezia 16, Pisa in Anconitana 14, Padova in Brescia 13, Modena in Napoli 12, Alessandria, Cremonese in Novara 10, Fanfulla in Mater 9, Palermo Juv., Pescara in Udi-nese 8, Siena in Savona 7, Alessandria in Palermo še nista odigrala teh tekem. Včerajšnji dvoboj je odločil Hermes v svojo korist Včeraj sta se sestali v dvorani hotela Miklič moštvi zgoraj imenovanih sekcij, v katerih so nastopili naši najboljši igralci. Na turnir je prišlo pogledat »elito« našega table-tenisa okrog 150 gledalcev, od katerih pa so nestrokovnjaki v presojanju igre z belo žogico odšli morda malo razočarani. Pričakovane lepe borbe so skoraj vse izostale zaradi slabe priprave predvsem Korotano-vih igralcev. Po prvem srečanju, ki ga je Korotan odločil v svojo korist z visokim rezultatom 5:1, prav gotovo ni bilo ninogo takih, ki bi pričakovali’v tem revanžu njegov poraz, čeprav se je medtem Hermes znatno okrepil z >novo močjo« — Poženelom. Vendar se zdi, da je prav ta precej pripomogel k včerajšnjemu izidu. Barve Korotana so zastopali: letošnji ljubljanski prvak Bradeško Stanko, Strojnik Aleš in Me- rala R. Njim v bran so se postavili llermežani: Strojnik R. Poženel in Bogataj. Forma, ki so jo pokazali posamezni igralci, bi se dala oceniti takole: Kljub temu da je imel Korotan najboljšo moč v Bradešku, je ta pokazal včeraj več kot podpovprečno znanje. Njegova napadalna igra je to pot skoraj popolnoma odpovedala. Kljub slabi igri v nasprotnikih Bogataju in I ozenelu ni našel resnih nasprotnikov, tem trši oreh pa mu je bil premišljeni obrambni igralec Strojnik R, ki ga je končno prisilil tudi k kapitulaciji. Drugi zastopnik Korotana Strojnik Aleš je tudi pokazal precej nevigranosti, kar ga je stalo poraz od Bogataja in v odločilni igri od Poženela. Premagal je z lahkoto brata Romana. Pri njem nismo bili navajeni gledati takih preprostih napak. Pozna se mu pomanjkanje treninga. Tretji Korotanec Merala R. se prav tako ni zdel po igri dorasel Poženelu in Strojniku R., a Bogataju je z lepo obrambno igro uspelo odvzeti zmago. Od Hermesovih zastopnikov naj omenimo v prvi vrsti Strojnika R., ki mu je, kot smo že omenili uspelo poraziti Merala R. in v najlepši igri dvoboja ljubljanskega prvaka Bradeška Bil je najboljši mož Hermesa. Z dvema zmagama se je izkazal tudi Poženel; največ je klubu gotovo pripomogel z zmago v odločilni partiji nad Strojnikom A. V njegovi igri pa nismo opazili niti malo kondicije, kar mu bo ob boljši pripravi nasprotnikov gotovo v precejšnjo oviro. Tretji Hermežan Bogataj je z lepimi udarci prinesel klubu zmago nad Strojnikom A., vendar se nam njegovo igračkanje proti Merah R-, kjer je vodil v tretjem setu 17:8, in igro izgubil, ni zdelo na mestu. O podrobnih izidih naj govore številke. Poženel : Merala 2:0, Strojnik R. : Merala 0:2, Bogataj : Bradeško 1:2, Strojnik R. : Merala 2:0, Poženel : Bradeško 1:2, Bogataj : Strojnik A. 2:0, Strojnik R. : Bradeško 2:1, Bogataj : Merala 1:2; po tej igri je bilo stanje‘4:4, v odločilni igri je Poženel premagal Strojnika A. 2:0 (21:17, 21:9). S tem je skupno stanje še vedno precej v korist Korotana 9:6! Odločilno tretje srečanje obotn biti silno zanimivo, saj se bodo igralci gotovo bolje pripravili! Istočasno, ko so se odigrale borbe obeh prvih moštev, je drugo moštvo Korotana zasluženo porazilo drugo moštvo Hermesa s 5:1! Vse kaže, da ko bo Korotan uredil svoje vrste in s treningom vrnil igralcem rutino in kondicijo, kakor tudi, ko bo Hermes dobro pripravil svoje najboljše, da se nam bo v odločilni borbi prikazal ta lepi šport na vse drugačni višini! Hrvaška : Slovaška 5:2 V sobo# sta table-teniški predstavnici Hrvaške in Slovaške odigrali mednarodno tekmo. Tekma je ie bila v Zagrebu Na otvoritvi so bili med odličniki tudi slovaški poslanik pri hrvaški vladi in hrvaški športni vodja Zebič. Za hrvaške barve so igrali Črnič, Vogrinec in Dolinar Oba prva sta dala še dosti dobro igro, dočim je Dolinar igral nadvse pričakovanje dobro. Od Slovakov pa je bil najboljši mladi Božota, s katerim je imel celo Dolinar precej opravka. To mednarodno srečanje se je končalo z rezultatom 5:2 Lanski srečanji pa sta "n n tan ;• V Za"rebu so zmagali domačini kar z 9:0, v Bratislavi pa 60 morali domačini tudi Kloniti, in to 6 prav takšnim rezultatom kot 60 vveraj igrali v Zagrebu, Zagre*tki nogomet Gradjanski : Hašk 3:2. To je bila najvažnejša tekma v sporedu včeraj odigranih tekem, slo ie 7a Ljubljana /i olvtiar Ponedeljek, 14. decembra: Spiridion, škof; Ni-kazij, škof in mučenec: Evtropija, devica in mučenica; Heron, mučenec; Druz, mučenec. Lunina sprememba: Prvi krajec 14. decembra ob 18.47. Herschel napoveduje nestanovitno vreme, 6neg. fthfostila Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9: mr, Ramor, Miklošičeva 20. mr. Murmaver R., Sv. Petra cesta 78. Razdeljevanje racioniranih živil Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racioniranimi živili in pekovske obrate, da bo pričenši s 15. t. m. oddajal nakazila za vsa racionirana živila za mesce januar 1943-XXI v Gosposki ulici 12-1 po sledečem abecednem redu: torek 15, od A—C, sreda 16 od D—J, četrtek 17. K, petek 18, od L—M, sobota 19, od-N—P, ponedeljek 21, od R do Š, torek 2?Bod T—Ž, ponedeljek 28. in torek 29. decembra peki. Katehetsko društvo bo imelo v ponedeljek 28. decembra 1942 svoj redni letni občni zbor ob 5 popoldne v društvenem prostoru v stolnem župnišču s sledečim sporedom: 1. volitve predsednika. 2. poročila odbornikov. 8. slučajnosti. — Člani Katehetskega društva vabljeni! — Odbor. Državna ženska obrtna šola na tehniški srednji šoli v Ljubljani prične s poukom 15. decembra ob 8. Navedenga dne naj se zberejo učenke v učilnicah ženske obrtne šole (vhod Gorupova ulica 10, pritličje, desno), Križanske moške kongr^ganiste vabimo, da se v obilnem številu udeleže zadušnega opravila, ki bo za pokojnega bivšega družbenega vod it e-lja-mueenika p. Norberta Klementa v tor k ob pol sedmih zjutraj v križanski cerkvi. Šobra tj e, molimo zanj in darujmo za njegov dušni blagor sv, obhajilo! Najdena je bila denarnica. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v upravi našega lista, Kopitarjeva ulica. jonsko gledali&fip DRAMA: Ponedeljek 14. decembra: Zaprto. Torek, 15. decembra ob 16.30 »Primer dr. Mirna«. Red Torek Sreda, 16, decembra ob 16.30: »Gradbenik Solnes«. Reti A. Četrtek, 17. decembra ob 16.30: »Oče«. Premiera. Red Premierski. Petek, 18. decembra ob 15: »Večno mlada Saloma«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. OPERA: Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. Torek, 15. decembra ob 16: »Slepa miš«. Red B. Sreda, 16. decembra ob 16: »Thais«. Red Sreda. Četrtek, 17. decembra ob 16: »Gasparone«. Opereta. Red Četrtek. ' Petek, 18 decembra ob 17.30: Vokalni in instru* metalni koncert v korist Združenja gledaliških igralcev. t Dejak Tone Ribnica, 14. decembra. Na pokopališču v Hrovači pri Ribnici so se včeraj popoldne spet zbrali Ribničani in okoličani, da se poslove od človeka, katerega je božja poslanka vzela k sebi, da bo živel boljše življenje. V grob so položili 22 letnega posestniškega sina Dejaka Toneta iz Spodnjih Laz. Volja božja je bila, da ga je Gospod poklica! k Sebi in da leži v domači rodni grudi. Delakova družina je izgubila s Tonetom prid* nega člana, fantje pa dobrega prijatelja in družabnika. Tone je bil vzoren katoliški fant, poln idealizma in volje do dela. Hudo prizadeti družini in sorodnikom izrekamo ob izgubi iskreno sožalje! prvenstvo Zagreba. Hašk je moral nastopiti s tremi rezervami. Obe moštvi sta predvedli lepo igro. Ferraria : Zet 3:0, Konkordija : Železničar 1:0. Odločilni gol je padel šele v zadnjih minutah. Vrst-']!■ prvenstvo Zagreba je zdaj tak: Konkor- ela 6vojo otožno peseni. Grofica Diana de Linieres je iz6to-pila pri glavnih vratih*in poklicala nosilnico. Medtem ko je čakala, je na njeno uho prispel drobni in šibki glas deklice, ki je prepevala. Ker je imela vedno sočutno 6rce za vse trpeče ljudi, 6e je približala nesrečni beračici in jo pozorno motrila. Ta tako lepa deklica je prebudila v njej običajne misli, ki so izvirale in se spet povračale na isto točko: na njeno hčerko! »Uboga deklica, nič ne vidite?« Luiza se je zdrznila ob tem sladkem glasu, 6e obrnila proti grofici in odgovorila : »Gospa, 6lepa 6em.« »Oh, kakšna nesreča!« Ta sočustvovalni glas je dirnil siroto. Ekiumela je, da 6e ta gospa zanima zanjo in spet je vzniknilo novo upanje ... upanje, da bo pobegnila iz zlobnih rok stare beračice... in če ne bi tedaj stara rrochardova stopila iz krčme, bi se zna* biti to upanje spremenilo v stvarnost in se isti večer bi 6lepa sirota počivala v gostoljubnem domu, v dobrem varstvu in tudi dobro oskrbovana. Toda starka je videla, da se je odlična gospa približala slepemu dekletu in zato se je na vso moč podvizala, ker se je nadejala dobrega dohodka. Grofica je začela izpraševati Luizo. ‘Imate družino... imate mater?« Slepa deklica je začutila, da ji je kri planila v glavo silneje kakor kdaj koli. Le ena beseda, ena sama beseda, in že bi se ji dobro godilo. Njena usta so se ze odprla, da bi izustila tisto besedico, ko 6ta jo dva železna prsta prijela za roko tako močno, da jo je zabolelo. Frochardova je prišla ravno o pravem času in m hotela prepustiti besede Luizi. »Moja dobra gospa, gotovo je, da ima uboga mala svojo mater... saj je najmanjša izmed šestih otrok.« »Ah, vi ste njena mati?... Zdi se mi, da je revica zelo slaba.« »Mraz je, draga gospa, in miloščina, ki jo dajejo mimoidoči, nam bo dala možnost, da 6e bomo okrepčali in ogreli, ko bomo doma, mar ne?« Obrnila se je proti slepi deklici in jo se bolj stisnila za roko. Revica, ki je komaj potlačila krik od bolečine, ki ji je bil že na jeziku, je povesila glavo in oogovorila: > Da ... da.;.!« Diana, ki je bila zmedena in ni mogla razumeti sočutja, ki jo je prijelo ob pogledu na deklico, je potegnila iz torbice zlatnik in ga vtaknila v Luizino roko ter rekla: >Dajte ga materi, draga... in molite zame.« i »Bom, moja dobra gospa!« j Cerkev je bila že prazna, na trgu pa je bilo že polno kočij, ki 60 se srečavale. Grofica de Linieres je skočila v 6vojo nosilnico in dala 6vojemu strežaju Hen-rikin naslov, katerega ji je bil dal Roger. Obljubila je namreč svojemu nečaku, da bo po možnosti prišla pogledat deklico in besedo je hotela držati. Na trgu, ki je bil že prazen, je starka vzela deklici novec, potem jo pa potegnila znova na pot. Revica ni imela več moči, toda železna 6tarkina roka jo je spravila pokonci in znova je morala na pot svojega trpljenja, medtem ko 6e je njen medli glas izgubljal v daljavi. * Peter je bil ob prihodu lepe gospe zraven in v njegovem plemenitem srcu 60 vstali novi upi. Toda zagleda! je 6taro Frochardovo, ki je pridrvela kakor sokol nad 6vojo žrtev in takoj razumel, da je vsako upanje za revico padlo v vodo. Ko sta obe ženski začeli stopati, jima j‘e sledil, dokler ga krepka roka ni prijela za ramo. Obrnil se je in se znašel pred 6voiim bratom. Obraz starejšega Frocharda je bil mrk, oči pa so se bliskale in niso obetale nič dobrega. »Govoriti moram s teboj.« Tega razvratneža, tega zablodlega pijanca, tega mladeniča, ki je videl v ženski le predmet zabave in ugodja, je ob pogledu na Luizo prevzel čuden občutek ugodja. V njegovih očeh je še vedno gorela podoba 6lepe deklice. In poslej je bila 6tara lahko prepričana, da se nihče več ne bo lotil reševanja sirote. Peter je obstal in boječe pričakoval, kaj bo brat hudega ukrenil. In res mu je Jakob, ki ga je srepo zrl v oči, z odrezanimi besedami dejal: »Nočem, da bi ti zasledoval Luizo!« Ubogemu šepavcu se je zazdelo, da se je nebo poveznilo nanj. Znova je slišal glas svojega brata, ki je ponavljal: »Nočem več, da bi ti zasledoval Luizo.,. Nočem, da bi ti še kdaj mislil nanjo... To ni grižljaj zate!« Tedaj pa 6e je nesrečnik postavil po robu te| krivici in tej krvoločnosti, odločno pogledal brata v lice in mu dejal, Luizo Vedno in vselei ljLibil gospodično Jakob je zardel, pograbil z močnima rokama ubogo šibko telesce, ga treščil na tla in ga zverinsko premlatil. Ko pa je videl, da se mu brat ne upa več upirati in odgovarjati, da bo še vedno ljubti Luizo, in ko sta bili mati in Linza že daleč proč, je še enkrat brcnil nesrečnika, ki se je bil komaj postavil na noge, potem pa stopil za ženskama. _ Peter je nekaj časa skoro brezumen leza! na deh. potem pa se je znašel in se takoj pobral I ravi, da ne bo smel nič več hodili za Luizo... da ne bo smel več misliti na Luizo... Dve debeli solzi sta pritekli iz o?i nesrečnika, ki je šepajoč odkrevljal proti vogalu stebrišča, koder je bil odložil svo|o torbico. Kmalu nato se je oglasil skozi molk belih cest tresoč glas: »Brusim nože... škarje, brusirti...« Uspešno delo »Podpornih oddelkov GIL-a« v Genovi Nov dokaz, kako enodušno in vzajemno zna italijanski narod odgovarjati na angleške letalske napade Genova, 14. decembra, s. Po zadnjih letalskih napadih, s katerimi 60 Angleži 6treeli svojo jezo nad genovsko civilno prebivalstvo, 60 nastopili v sporazumu z oblastmi »Podporni oddelki GIL-a* s svojim zelo pomembnim delovanjem. Takšni oddelki so obstojali že prej pri vseh poveljstvih tamkajšnjega GIL-a. »Podporni oddelki GIL-a, v katerih so sami fašisti-prostovoljci, so 6e izkazali zelo navdušene pri podpiranju (istih, ki 60 bili prizadeti po letalskih napadih in pri odstranjaniu razvalin. Te dni 6o bili 6talno na delu. Njihovo udejstvovanje se je uspešno postavilo ob 6tran celotnim ukrepom, ki jih je Zveza bojevniških fašijev takoj izvedla na vseh področjih, da bi rešila razna pereča vprašanja. Takoj 60 uredili prenočišča, urade za začasno izselitev, prebivalstva in prostore, kjer nudijo ljudem zdravniško pomoč. Vse to se je zgodilo v sporazumu 6 prefekturo in po prizadevanju Zveze bojevniških fašijev, ki prizadetim družinam nudijo takojšno in učinkovito pomoč, se zanima za vsakega posameznika in kar najhitreje skuša pomagati, kjer je pomoč nujno pogrebna. Vs. 6loji so poklicani, da dajejo svoj prispevek pri tem delu s pomočjo Zveze fašijev in v sporazumu z upravnimi oblastvi, in temu klicu so se tudi vsi odzvali. Glavni tajnik se je razgovarjal z vsemi zdravniki, ki 60 vpisani v zdravniškem seznamu, ter jim dal primerna navodila, da bi bila v potrebi zajamčena najuspešnejša pomoč. V preteklih dneh so se lotili posebnih ukrepov za šolsko mladino in otroke. Zvezno poveljstvo GIL-a je v sporazumu s šolskim nadzorstvom uredilo šole v krajih, ki 60 jih izpraznili, veliko skupino otrok tistih, ki 60 bili po bombardiranjih prizadeti, pa so poslali v Ferraro, kjer 60 številne družine izrazile željo, da bi jih sprejele in jim nudile gostoljubje do konca vojne. Več drugih skupin otrok pa 60 sprejeli v GIL-u in pri družinah bližnjih okrajev. Zvezni uradi delujejo stalno podnevi in ponoči, tako da lahko vsak dobi takojšnjo pomoč v Domu fašijev. Višji uradniki se vrstijo pri delu, pomagajo pa jim tovariši, ki 60 se prostovoljno priglasili, da bi 6e tako zagotovilo stalno vneto delovanje, ki v dejanju dokazuje, s kako enodušnim poletom vzajemnosti zna narod odgovarjati na sovražnikove napade. Presenetljiv govor sina angleškega ministra za Indijo po nemškem radiu na svoje rojake v domovini: Amerika bi rada pohrustala Nemčijo za predjed, Anglijo pa za dodatek Iz Berlina poročajo: Sin angleškega ministra za Indijo, Amery, ki se je mudil v južni Franciji, je pred kratkim prišel v Nemčijo. Tu je večkrat po nemškem radiu govoril svojim rojakom v domovini. V svojem zadnjem govoru je zlasti nastopil proti naziranju, da se morajo Angleži boriti za »vzpostavitev ravnotežja med evropskimi državami«-. »S spletkami, denarjem in slednjič celo z vojno se je 6icer posrečilo,« je dejal Amery, »držati Evropo v takšnem 6tanju, ki je precej podobno ravnotežju, čeprav ne čisto enako, zakaj to, kar 60 Angleži dosegli, je bilo stanje medsebojnega nezaupanja med raznimi evropskimi narodi. Ko pa 60 ti narodi spoznali, da jim groze ali da se jim prilizujejo, da bi jih pridobili kot prijatelje ali sovražnike za politično igro, so jih začeli sovražiti, in posledica tega je bila, da so 6e lepega dne narodi strnili, da pobijejo tistega, ki je vladal na račun njihove needinosti.« Amery je potem govoril o številnih človeških žrtvah in o revščini, ki jo je takšna angleška politika prinesla v Evropo, medtem ko so na drugi strani gotovi ljudje kopičili premoženje, ko 60 dobavljali potrebne stvari ne samo za angleško, pač pa tudi za številne evropske vojske. Judovsko med- Od kdaj pozdravljamo zastave Danes je že povsod na 6vetu v navadi, da pozdravljajo državno zastavo in zastave vojaških oddelkov, malo pa je znano, kdaj ©e je ta navada tlVeljavila. Napoleon Bonaparte je kot »Prvi konzul francoske republike« (1709—1804) priredil v Parizu na »Plače de 1’Etoile« veliko parado, pri kateri 60 v sprevodu nosili številne zastave tistih vojaških oddelkov, ki so se bili pravkar vrnili z bojišč. »Ko so nesli V6e razcefrane bojne zastave,« piše nek očividec, »neme priče številnih zmag, mimo ogromnih množic ljudstva, se je Napoleon od ganotja nehote odkril in potem ves čas gologlav gledal veličastni in ganljivi sprevod. Od tedaj, pravijo, je v navadi, pozdravljati zastave. Pozneje so kmalu tudi 6 posebnimi zakonskimi določbami odredili, da je zastavam, bodisi državnim ali vojaškim, treba izkazovati primerno čast in jih pozdravljati. In ta navada velja dane6 še bolj kakor ia je veljala v prvih časih. Uvedli so tudi stroge azni za tiste, ki ne bi hoteli pozdravljati zastav, zlasti bojnih. narodna klika je z angleško pomočjo dobila oblast nad vso Evropo, »dokler niso največji evropski narodi očistili pretežnega dela evropske celine.« Amery je potem govoril še o Amerikancih, ki so Evropejce pognali v vojno in pustili Anglijo, da se je dve leti sama vojskovala. To 60 6torili »v praznem in zločinskem upanju, da bosta ta Amerika in njen prijatelj Stalin dobila na krožnik kot predjed Nemčijo, za priboljšek h kosilu pa Anglijo.« Na koncu svojega govora se Amery obrača na 6voje rojake s prošnjo, naj vendar spoznajo svojo zmoto. »Človek nerad prizna,« je dejal, »da je butec, a v tem spoznanju je tudi največja korajža, ki jo človek more pokazati.« C' ki Angleški lord napoveduje dolgo vojno Lisbona, 11. dec. s. Lord Cranborne je imel v Londonu govor, v katerem je dejal, da »ni nobene razpoke v sovražnikovi morali, kar vse daje povoda za pričakovanje, da bo vojna dolga.« V Podstdamu pri Beri in n je zaradi srčne kapi umrl drugi sin bivšega nemškega cesarja knez Eitel Friderik Pruski. Star je bil 60 let. Madžarska je izdala nove bankovce po 20 pengo, ki nosijo datum dne 15. januarja 1941. Silen požar je uničil največji kino v Riimuniji v Bukarešti, katerega g*silci niso mogli pogasiti in cenijo škodo na več deset milijonov levov. Na bojišču v Severni Afriki je našel smrt podpolkovnik Cia us baron Hardenberg, poveljnik nekega nemškega polka, oklepnih grenadirjev. Odlikovan je bil z viteškim kri-žom reda železnega križa. Zaradi pomanjkanja delovne sile se Avstralija bori z velikimi težavami. Čeprav so sprejeli na delo ženske, vendar mnogo obratov ne more delovati v redu. Po poročilih iz Cambere bodo morali na delo ponekod sprejeti tudi slepce, ker moške delovne sile preveč primanjkuje. I’o čudežnem naključju se je rešila smrti skupina brazilskih časnikarjev, ki se je vračala z obiska v Angliji. Na poti v Newyorlj je bila njihova ladja torpedirana, a se ni potopila. HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH JiJlJlJSJ « O I ^REDU- EDV.-TRf^ ^ 141. »A tako,« je rekel Petronij. »Apostol Peteri Proli temu dokazu ni ugovora. Dovoli samo še vprašanje, ali si že kristjan?« »Ne še. Pavel pojde z mano v Antium, da mi razloži Kristusov nauk, potem bom sprejel krst. Ni res, kar si dejal ti, da so kristjani sovražniki življenja Na stotisoče jih je v Rimu, v Italiji, v Aziji, v Grčiji. Kristjani so v vseh slojih, celo v cesarski palači. Ta nauk si bo osvoj!l ves svet in samo on ga lahko prenovi. Ne skomlguj, zakaj čez mesec ali leto dni bi se utegnil spreobrniti še ti.« Petronij se je tej misli nasmehnil, tedaj pa je prišla Eu-nika in umolknila sta Sedli so za mizo, obstopili so jih godci s citrami >n začela se je vesela gostija 142 Ko sta Petronij in Euniica odšla, je Vinicij v knjižnici napisal ligiji pismo, ki je pravilo »Ko boš, o boginja, odprla zale oči, naj Ti to pismo reče dobro jutro. Zato Ti pišem nocoj, dasi Te bom jutri vidpl Danes je zame dan veselja in zato sem dal nagrado sužnjem. Jutri jim bom povedal, naj se Tebi zahvalijo za prostost, da bodo poveličevali Tvoje ime. Zato se pa sam izročam v sužnost Tebi in sreči. Cesar pojde pojutrišnjem v Antium in moram ga spremljati Naj bo preklet on in njegova pot. Toda če želiš, da naj ne grem, mi napiši samo besedo. Pozdravljam Te, o boginja, in objemam Tvoje noge Ne srdi se, da Ti pravim boginja, toda za zdaj še ne znam drugače Pozdravljam Te iz Tvoje bodoče hiše in iz vse duše « r Amerika bo imela prihodnje leto samo 65 milijonov funtov 'čaja na razpolago, kar pomeni, da se bo morala civilna potrata skrčiti za 35%, ker je odpadel dovoz čaja iz Birme in Holandske Indije. V Bolgariji so uvedli euoten delovni čas za vse javne urade. Med osemurnim delovnim časom imajo 30 minut odmora, pri 7 urnem za 15 minut. Če se pa delovni čas zmanjša, se plače ne smejo odtegniti. V deželi piramid Kakšna je mesečna noč 4& pri piramidah v resn ci »Ne, spoštovana gospa, verjemite mi, to so zoprni ljudje. Živijo kakor kiti, pu^favniško in daleč od sveta. Kopljejo nepotrebne jame, v katere sem neprestano padal. Pred jame pa postavljajo napise, ki niso razsvetljeni ponoči, tako da sem se udari! ob dro- gove, ko sem splezal iz jame. Egiptovska vlada jih uporablja kakor svinje za iskanje gomoljk. Včasih najdejo tucat skarabejev ali celo košček mumije: takoj pride uradnik in zapleni plgn za egiptovski muzej. Toda vsak teh krtov misli, da bo ravno on in nihče drugi našel novega Tut-ank-amona, njegov sosed pa ničesar. Dokler rijejo samo en meter globoko, naj že bo, kajti pesek je čisto mehek. Toda naenkrat sem padel tri metre globoko in ravno na križ; to strahovito boli. Klical sem na pomoč, nakar je pritekel nek resen mož znanosti. Kalz izjemo zadnjega stavka je Vaš opis malo romantičen.« »Pokazali ste odličen in kritičen okus, milostljiva gospa,« sem jo pohvalil, »prav ta zadnji stavek sem prepisal iz vodnika za tujce. V arabski puščavi Shellal. •Ueglak! — Reglak!« Ko postanejo tla brez poti, začne klicati voditelj karavane in mi ponavljamo enoglasno za njim: »Reglakl — Reglak! — (Noge! — Noge!«) Kamelo, ki z vzvišeno odsotnostjo zija v prazno, je treba opozoriti, naj dviga svoje noge čez kamne. »Reglak! — Reglak!« Pet ur dolgo je to edina beseda v popolni tišini in samoti. Bi-šarini, ki nas vodijo, so molčeči, previdni in zadržani ljudje. Šotori iz plaht, kjer čakajo nanje njihove žene, so še osem dni |x>ti daleč v kamenitih puščavskih dolinah pri revnih studencih, ki dajejo dovolj vode za ljudi in kamele ter premalo, da bi mogla obrodili zelenica. Bišarini so neprestano na potu med svojimi šotori in med Nilovim Kataraktom pri Assuanu, vodijo na jesen znamenite bele kamele, ki jih sami redijo (pred kratkim so jih kupili Italijani celo čredo in so jih odpeljali v Tripolis), prevažajo lesen premog od Rdečega morja v nubijsko Nilovo delto in od tam črno bomb liže vino za svoje obleke, ki so kakor srajce in prinašajo srebrne prstane, ki si jih njihove žene obesijo skozi desno nosnico. Ti črni fantje so lepi in mišičasti; vsak ima za pasom v nožnici iz kačje kože dolg nož Njihove žene so krepke, visoke in vitke; delajo malo in porabijo pol dneva zato, da spletajo svoje kodraste lase v veliko število tenkih močnih kitic, ki jih imajo nabrane okoli glave in ki morajo biti brezpogojno vse enako velike. ’i\ko ima vsaka uš enako stanovanje. Bišarini so posebne vrste ljudje, niti Arabci niti črnci, ampak zmes obojega. Svojih prastarih navad se drže z brezkompromisno strogostjo, še vedno molijo — čeprav so po imenu Mohamedanci — k svojim majhnim lesenim hišnim bogovom, še vedno zaničujejo zidane koče in žive v svojih šotorih, ki so napravljeni iz plaht ali iz kož. Edino, kar zahtevajo od svojega »stanovanja«, je varstvo pred soncem. Kdor hoče potovati skozi deželo Bišarinov napravi prav, da jih vzame kot vodiiike in da si najame njihove kamele. Bišarini ne cenijo »uicev, od katerih nimajo koristi. Vaditelj ustavi karavano s kretnjo roke: eas je --a jesti. Meri tem ko mi Evropejci jemljemo iz svojih torb na sedlu meso, bel kruh in steklenice s prečiščeno vodo, se Bišarini drže svojih mehurjev za vodo iz kozje kože in v velikih kosih lomijo svoje sivkaste in neslane mlince. Kamele si same tod poiščejo krmo na redkem grmičju. Pasejo se prosto. Nahajamo se v suhi kameniti dolini med gričevjem iz granita in škriljevca. V puščavi redko dežuje. Na tem kraju je podel dež pred tremi leti. Kadar pa gre, gre zares: z neba lije voda m trga globoke in široke klance v preperelo kamenje. Take do^ne služijo potem za ceste. Edina označka teh sotesk so ostanki zogljene’ega kanielinega gnoja ob taboriščih Bišarinov. Nooi so mrzle in prav tako uporno črno in ja'o telo prenaša vročino, prav tako občutljivo za mraz. Kakor hitro zdrkne toplota pod petnajst stopinj, si že z- kuri tabo-rišni ogenj. »l|eh,h-h-lt'b!< Kamele spet pokleknejo. Godrnjaje krulijo in se reže s svojimi dolgimi rumenimi zobmi. Nato jim pritrdijo mehove z vodo in jezdeci jih zajašejo. Opotekaje se dvignejo visoke živali pokonci in počasi korakajo v gosjem redu naprej. V puščavi ne potujete hitro, kajti kamela nerada teče in kadar teče, teče zelo kratko progo. Trideset kilometrov na dan je že dolga pot. Povprečne ne prepotujete niti toliko. Toda kljub počasnemu potovanju arabska' puščava ni enolična. Pesek se menjava s skalami, in skale neprestano menjajo svoje oblike ter svojo barvo. Tu vidite gladek urn granit, nato rdeči apnenec, mnogo kremenastih skal, ki se srebrno svetlikajo, nato kose mlečnega alabastra in med njimi kresilne kamne in rjavo rdeči kršeč. Med kamenjem često leže zelena in rumena jabolka kolokvint. ’lo je svojevrsten sadež, čigar sivo stebelce se komaj drži puščavskih tal in ki vseeno uspe pritegnit' močo iz suhega puščavskega zraka. Tenek, tanin vsebujoč sad-;* ni užiten. Niti kamela se ga ne pritakne. Vendar pa cenijo ta sadež kot strojilno sredstvo za mehurje za vodo iz kozjega usnja. -Skromen sok nezrelega sadeža služi tudi za tekočino proti ušem »Reglak! — Reglak!« Kakor ti i.o pridemo na kako višino, vidimo v čistem ozra?ji> vse nkainenelo morje valov gričevja tako jasn i da je mogoče na več kilometrov daleč razločiti vsako skalo in vsak prepad. »Reglak! — Reglak!« Počasi se »puščajo kamele v neko drugo dolino. V prijetnem zibanju njihovega koraka sem na visokem «*dlu zadremal z nogami, prekrižanimi na komelinem vratu in .-eni v polspanju mrmral: »Reglak! — Reglakl« ?« I indtkn tiskarno » Ljubljani: Jo*e Kramarlf - Izdajatelji In*. Sodja - Uredniki Mirit« Javornik - Hokopisov ne »racamo - »Atfl*ea'kt dom. uhaja ob d«>w*ntkih otv 1» - M« sečna naročnina II lir. ta inozemstvo 15 lir - Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6 lil - Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana - Feleton itet M. *0-«1 drf «« trt - Podružnica Novo mesto