.razpravi o vzdr- Lvanju in rekon- Lkciji Sloven- iji, cest na seji Jpubliškega In go- jodarskega zbo- ji smo pogrešali ^|(,5no besedo o i^jlej najcenej- slovenskem jsfaltu, ki so ga ^ sili razmer iz- Jšli na Štajer- jl(em in ki bi go- i[gvo pocenil tudi I gradnjo bodoče hi- [fe ceste; gre nam- reč za šmarski jsfalt (v obliki (lata in trave) in o celjskega (tuf)! ■V Javno tožilstvo iz Celja predlagalo odvzem imunitete za dva odbornika žalske občinske skupščine. Nekdanji podpredsednik in načelnik občinske uprave se nista materialno okoriščala pri gradnji šole v Grižah • Ali sta sklepa zadnjega zbora volivcev v 2alcu in sklep odborniške komisije za od- vzem imunitete odbornikoma Danetu Debiču in Jožetu Pilihu zaključila zadnje poglavje razprtij in političnih intrig? • Jožko Rozman meni, da je sedanji poli- tični aktiv v občini sposoben dosedanje raz- rahljane odnose utrditi, da bi bilo moč začeti z delom in reševanjem drugih, važnejših pro- blemov. Ob tem negira vesti o tem, da bi naj žalsko gospodarstvo stagniralo, kot to nekateri govore. • Reorganizacija občinskih inšpekcijskih slueb po mnenju Staneta Lesjaka ni v zvezi z zadnjimi dogodki v stanovanjskem gospodar- stvu in podjetju »Gradnje Žalec«, temveč te- melji na osnovi vserepubliških stremljenj o centralizaciji teh služb. ■ čeprav še ni uradne potr- ditve vesti, da je »mandatno imunitetna Icomisija zbora delovne skupnosti« odklonila predlog Javnega tožilstva iz Celja o odvzemu imunitete odbornikoma Danetu Debiču, direktorju Stanovanjskega go- spodarstva v Žalcu in Jožetu Pilihu, direktorju gradbene- ga podjetja »Gradnje 2alec«, so nam v Žalcu povedali, da je stališče te komisije odklo- nilno. Svoje mnenje bo ko- misija predložila odbornikom zbora delovne skupn<5sti na ločeni seji, ki bi naj bilo do srede tega meseca. S tem bi naj bilo zaklju- čeno zadnje poglavje žalskih problemov, ki so se nagomi- lali po nekaj mesečnih razpr- tijah med posameznimi vodil- nimi funkcionarji političnih organizacij in občinskega vod- stva. Gre v resnici za stare razprtije, ki pa so v zadnjih mesecih dobile svojstveno ob- liko razračunavanja s pomoč- jo — anonimnih pisem. Ta so »hrabri« avtorji pošiljali na republiške, občinske in med- občinske politične in druge organe ter v njih opozarjali na nekatere »nevzdržne raz- mere« v Žalcu. Nadaljevanje na 6. strani Celje, 8. aprila 1970 — številka 14 — Leto XXIV — Cena 60 par RAZVOJ KMEČKEGA TURIZMA Pred začetkom turistične sezone so člani turističnega Iraštva v Braslovčah imeli redni občni zbor, kjer so pre- gledali dosedanje delo. Ugo- tovili so, da so v zadnjem ob- dobju dosegli lep razvoj In lispeh z dnevom hmeljarjev, ii bo postal tra.dicionaina 'tu- [ristična prireditev v Braslov- Motorne dirke na bras- iovškem jezeru so v zadnjih letih odpadle,.ker površina le- du ni bila dovolj trdna. Več poBomosti so posvetila tudi olepšavi kraja, ki iz leta v leto postaja vse bolj priljub- ljen med turisti. Tako so v l®nsrkem letu kljuto ne naj- boljšemu poletju zabeležili 313 nočitev, trenutno pa imajo na raapolago 25 sob s 41 ležišči Pn ajasebniikih. V nas-lednjem obdobju bodo posvetili največ pozomosici oa^teljnjemu razvoju osred- "ijegu turističnega objekta — jezera, kjer bodo že letos za- čeli graditi kamping, parkir- ni prostor, obnovili bodo oba-.^ lo in nabavili nove čolne. Po- javljajo se potrebe po samo- stojni recepciji, kar bi omo- gočilo boljše sodelovanje s turisti. Največ p>ozomosti bodo po- svefA raOTüju kmečkega tu- rizma m pa sodelovanju go- stinstva in turizma, saj si lo- čenosti pri tako pomembni panogi sploh ne moremo predstavljati. Seveda pa bo v bodočem obdobju potrebno tudi več strpnosti med posa- mezV."i ljudmi, če želijo več- je uspehe, kot so jih imeli do sedaj. Prav zaradi notra- njih razprtij so skoraj leto dni bili brez predsednika, kar se je prav gotovo poznalo tu- di na boljšem delu. Finančno poslovanje društva je bilo uspešno, saj so prište- dili skoraj 40 tisoč din. Vse to pa omogoča razvoj jezera, osrednje hmeljarske priredit- ve, razvoj kmečkega in zim- sikega turizma, izdajo prepo- trebnega prospekta, olepšavo kraja, izboljšavo gostinstva in privabljanje turistov, pa če- prav samo tistih za nekaj po- poldanskih ur. Tudi to je tu- rizem, kjer lahko Turistično društvo veliko naredi. T. V. PODPORA PREDLO- GU Dr. PEČARJA Republiški poslanec in šef ambulante v Rimskih Topli- cah je nedavno ponovno sprožil akcijo, katere namen je dobiti večja sredstva za borbo proti alkoholizmu in ki vsebuje tudi vrsto kon- kretnih predlogov. Svoje pis- mo je med drugim naslovil tudi na svet za adravstvo in socialno skrbstvo pri občin- ski skupščini v Laškem. Svet j<» na zadnji seji predloge dr. Sama Pečarja v celoti podprl in smatra, da je pričakovati večje razaomevanje in podpo- ro tudi s strani širše družbe- ne skupnosti. Kot smo me- deli bo pobuda dr. Pečarja v kratkem prodrla v slovensko skupščino kot F>oslansko vprašanje. ec.— Železničarji se le redko smejijo, njihova odgovornost je prevelika, delo pretežko in osebni dohodki prenizki, da bi se sproščeno nasmejali. Še veliko je strojevodij kot je ERVIN LUŽAR, star 36 let doma iz Rogatca, ki vozijo te stare parne lokomotive. Čas je nekoliko prehitel naše železnice. Pa kljub temu, srečno vsem železničarjem ob njihovem prazniku 15. aprilu. Foto: T. V. FRANCEK FRAKELJ No, mej duš — 2e doslej smo teletino Iskali zaman, z ozirom na nove napovedane cene pa bomo častili samo še zlato tele. TABORTIIKI V SIDU USTANOVITEV ZVEZE TABORNIŠKIH ODREDOV V KOKARJU- v F>etek zvečer bodo celjski taborniki skupaj s taborniki iz Mozirja, Velenja, Šoštanja in Slovenj Gradca odpotovali v Sid, kjer se bodo udeleži- li osrednje proslave ob 25- letnici Sremske fronte. S taborniki v šidu Celjani že neikaj let sodelujejo. Vsa- ko leto izmenjajo po nekaj skupin tabornikov na raznih akcijah, ki postajajo tradici- onalne. Letos bodo slovenski taborniki s celjskega področ- ja organizirati svojo brigado. Istočasno se bodo s sosed- njimi taborniškimi odredi p>o- govorili o pobratenju odredov, ki ga naj bi po predlogu zre- njaninskih tabornikov izvedli I. maja. Celjani temu pred- logu nasprotujejo in predlaga- jo, da bi zvezo taborniških odredov ustanovili med počit- nicami v Kokarju pri Motairju. Takrat bi ob tabornem og- nju po štiridnevnem pohodu po poteh II. grupe odredov od Velike planine do Dobro- velj počastili spomin na usta- novitev I. celjske čete, praz- nik Celja in dneva vstaje. V Šid potuje 82 tabornikov II. grupe odredov Celje, pri- družili pa se jim bodo tudi ta- borniki iz Velenja, Mozirja, Šoštanj« in Slovenj Gradca. teve PREHITEVANJE V KRIŽIŠČU Po Prijateljevi ulici v Celju se je peljal z oseb- nim aviomobilom MIRKO KOROŠEC, 34, iz Celja m v križišču z Ulico Franikolovskjh žrtev nakazal zavijanje v levo. V temi trenutku je pripeljal za njim z osebnim avtoniobiilom ŠTEFAN POTOČNIK, 31, ki ga je v križišču prehiteval. Pri trčenju se je Korošec laže poškodoval. KLJUB ZAVIRANJU - NESREČA Proti Šentjurju se je peljal z osebnim avtomobi- lom VICKO PUSER, 40, iz Dranielj. V Trnovcu je pritekel pred avtomobil petletni J02E URLEU, ki je prej stal v skupini otrok ob cesti. Voaaiik ga je kljub zaviranju zadel. V celjski bolnišnici so ugotovili, da je deček dobil pretres možganov. ZAPELJAL PREVEČ NA LEVO SILVO ŠINKOVEC, 28, iz Ljubljane je vozil iz Celja proti Trojanam in v Ločici zapeljal preveč ria levo v trenutku, ko mu je pripeljal n&sproti s tovornim avto.mobilom ALOJZ TEKAVEC, 37, iz Male Slevice. Trčenje je bilo tako močno, da se je avtomobil Šinko^/ca večkrat prevrnil preko strehe in obstal na boku. Hude poškc»dbe .sta dobila voz- nik in sopotnica v osebnem avtomobilu ANA KO- BALE iz Velenja. TRČENJE V ŽALCU v 2alcu sta na križišču pri banki trčila z oseb. nima avtomobilama ALOJZ VRBOVŠEK, 35, iz Ce- lja in IVANA TERGLAV iz Žalca. Vrbovškov avto- mobil se je prevrnil na bok. Voznik Vrbovšek je dobdl pretres možganov in druge hude telesne po- škodbe. IZTEKLO 14 TON NAFTE Voznik tovornega avt .»mobila-oisteme s' prikolico STEVO MARKESINA iz Zagreba je vozil iz Celja proti Slovenskim Konjicam in se v Vojniku umaknil neznanemu tovornemu avtomobilu na neutrjeno ban. kino. Prikolica se je prevrnila in iz cisterne je ste. Iclo nekaj več kot 14 ton nafte. Skupno škotrebnega iz- pita. NESREČA V ŠKOFJI VASI ZVONKO PAPA, 30, iz Zagreba, )e vozil prc'.i Mariboru, ko ga je na ovinku v škof ji vasi zaneslo na levro stran ceste, kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil ANDREJA KOŠARJA. 35, iz Stran- skih Makol. Pri trčenju so bili laže poškodovani FRANC 2ERJAV, 44, MONIKA KOŠAR, 64. in ZLAT- KA KOŠAR, 9. Škode na vozilih je za 12.000 dinarjev. Z AVTOMOBILOM V LOKOMOTIVO Zvečer je iz Petrovč vozil po kolovozu z oseb- nim avtomobilom p;ONRAO LIPOVŠEK, 44, iz Lev- ca ter zapeljal na nezavarovan železniški prehod v trenutku, ko je iz 2alca pripeljala lokomotim s strojevodjo FRANCEM ROZONČNIKOM, 29, iz Celja. Lj«komctiva je zadela avtomobil in ga rinila. 12 metrov po progi, nato pa odbila na desno stran. Voznik je dobil pretres mo.'.ganov. škode na avto- mobihi je za 18.000 dinarjev. NA POKROV AVTOMOBILA ANTON HUDOT^RNIK, 27, iz Kavč pri Velenju, je vozil proti Šoštanju, ko .ga je pričel prehitevati ADOLF ŠUMLJAK, 29, iz Velenja. Z zadnjim delom je zadel v prednji del Hudourr^iko/ega vozila. Tega je zaneslo na desno stran, kjer je zadel pešca MI- LENO SEŠEL, 17. iz Paške vasi. Sešlovo je vrglo na pokrov avtcm,"b:la-in nato v obcestni jarek. Do- bila je lažji pretres možganov. TRČENJE OSEBNIH AVTOMOBILOV Na križišču Kersnikove ulice in Oblakove v Celju sta trčila voznik avtobusa DAMJAN HAVDEJ, 47, iz Solčave in voznik osebnega avtomobila ALOJZ BREZNIKAR, 30, iz Radeč, ki je pripeljal po ne- prednostni uhoi. BEiEZNIKAR se je laže poškodoval. Na avtomobilih je škode z.i 5.000 dinarjev. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zadnjih sedmih dneh smo zabeležili na cestah širšega celjskega območja 44 prometnh nesreč. Ena cseba je umrla. Trinajst jih je bilo teže, 12 pa laže pjškodovanih. škode na vozilih je za 223.900 dinarjev. c;i:i,jK Jožef Podrižnik in .Marga- reta Velenšek, oba iz Lačje vas-i; Vladimir Dolinšek, Me- dlog in Verica Jovaiiovič, Ba- nja Koviljeva; Vili Marčič in Zlata Polšak, oba iz Celja; Alojz Terbovc in Miroslava Grešak, oba iz Rečice; Ljude- vit Cirgič, Donji škrnik in Pavla Zupančič, Kumrovec; Jožef Debelak in Erna Vese- lak, oba iz Celja; Marijan Hormaii, Petrovče in Ama- lija Podlunšek, Celje; Anton Turinek in Danijela Škorc, oba iz Celja; .Alojz Majcen, Socka in Ljudmila Pušnik, Celje in Marjan Pinter, Kom- pole in Julijana Kobola, Pe. rast. LAŠKO Nestor Pu.ška.š, strojni bru- sač, Djurdjevo in Breda De- želak, šivilja. Laško; Marjan Vrečko, ključavničar in Silva Privšek, tkalka, oba iz Marija Gradca; Franc Barbič, dela- vec, Brege in Darinka Mli- nar, gosp. pomočnica, Rade- če; Emil Sotlar, električar, Radeče in Otilija šikovec, teh. risar, Ljubljana. ŠENTJUR PRI CELJU Mirko Guček, 24, delavec. Loke in Danica Marn, 22, de- lavka, Grosuplje; Avguštin Omerza, 25, rudar. Kameno in Alojzija Jovan, 27, bolni- čarka, Šoštanj; Maksimiljan štrukelj, 28, gasilec, Ljublja^ na in Martina Perčič, 23, de- lavka, Podvin; Vincenc Ži- hi-et, 33, poljedelec, Visoče in Marija Tovornik, 25, polje- delka, Vodice pri Kalobju in Viktor Paščinski, 21, škami- ce in Olga Tovornik, 21, ku- harica, Vodice. 2ALEC Henrik Kompolšek, 32 in Verica Pungaršek, 22, oba iz Celja; Rajko Brumec, 23, Ma- rija Gradec in Silva Jegriš- nik, 23, Liboje; Viljem Gro- bolnik, 27, Zabukovica in Alojzija Kranjc, 25, Velenje in Egon Vočko, 27, Kasaze in IMargareta Piki, 26, Žalec. CELJE Rojenih je bilo 44 dečkov in 25 delci ic. (.ORNJI GRAD 1 deklica LA.ŠKO 2 dečka ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček CELJE Franc Mravljak, 87, Celje; Stanko Vučkovič, 68, Celje; Elizabeta Ocvirk, 71, Celje; Jožef (iajšek, 69, Paridol; Raj- ko Flis, 23, Globoko; Maks Dern.jač, 60, Pečje; Jožef Pere, 48, Bukovžlak; I.gor Ve solalt, 6, Grajska vas; Mar- ko Boz.govšek, 47, Trojno; Lu- cija Stergar, (»8, Raduha; Mihael Vizjak, 64, Pečovje; Stanislav Mužič, 62, Boštanj; Kari Lipovšek, 66, Jankova; Mihael Ulipi, 66, Zvodno; Ivan i^amec, 81, Košnica; Ivan Drolc, 70, Vojnik in Alojzija Bohik, 81, Pristava. GORNJI GRAD Jožtifa Lamprečnik, roj. Aj- nik, 82, preužitkarica, Lenart. LAŠKO Alojz Stare, 64, Veliko Šir- je; Matija škoberne, 77, pre- uZitkar, Velike Grahovše; P'ranöiska Moliorh«, 80 krne- lo val ka, 2igon. SENTJIR PRI CELJU .Ann SlomšeK, krnetovalka, Brezje ob Slomu. ŠMARJE PRI JELŠAH Jožef Vuk, 70, Podsreda; Hudolf Bračun, 61, Veternik, Viktor Luniler, 81, Kozje in Julijana Mohorko, roj. Zdouc, 78, Zahenberc. 2ALEC .Anton slander, 42, Grajska vas; Rozalija 2agar, 56, upo- kojenka, Celje; Franc (iolob, 66, upokojenec, Dobriša vas; Julijana Rakovnik. 61, soc. podpiranka, Dobriša vas; iMi- hael Bogataj, 62, upokojenec, Vransko; Ljudmila Mošnik, roj. Slakan, 42, gospodinja, Pondor; [.adislav liuš, 6, Lat- kova vas; Alojz Debevc, 87, upokojenec, Polzela; Bogomil Rančigaj, 44, poljedelec, Go- milsko in Ana Prekoršek, roj. Stegemann, 80, gospodi- nja, 2alec. PRIREDITVE V APRILU Delavska univerza: V sre- do, a. apnla bo ob 19.3J uri v Narodnem domu predava- nje »Po lepi Španiji«. Pre- daval bo' Jože Kregar iz Lju- bljane m svoja izvajanja spremljal s številnimi bar- vnimi diapozitivi. V četrtek, 23. aprila or- gar.jsira Delavska univerza ustni časopis z modno revi- jo. Prireditev bo oo 19.30 uri v Narodnem domu. Za pre- davanje o Španije in za ustni časopis je vstop prost! Naša beseda 70: V četrtek, 9. aprila bo zaključni na- stop — finale »Naše besede 70« !n sicer ob 18. uri v Slovenskem ljudskem gleda- lišču. Vstopnice lahko dobi- te uro pred pričetkom pri blagajni gledališča. Mladinsko film.sko gleda- lišče: V sredo, 8. aprila bo ob 12. uri predstava za Pe- dagoško gimnazijo in Gostin- sko šolo Celje v kinu Me- tropol. Predvajali bodo film »Živeti svobodno«. Isti film bo tudi za gimnazijo II in izven v soboto, 11. aprila v Metropolu ob 9. uri. Narodni dom: Ob sobotah popoldne je pouk plesnih vaj. V soboto, 11. aprila or- ganizira Tehniška šola matu- rantski ples. Prihodnjo so- boto, to je 11. aprila pa bo v organizaciji občinskega sveta ZKPOS Celje občinska mladinske pevska revija. V ponedeljek, 20. aprila orga- nizira občinski svet ZKPOS Celje koncert APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane. UNION: 8. aprila bo na sporedu še francoski barvni film »Srečni dobitnik«. Od 9. do 15, aprila bodo predvajali ob 16, uri ame- riški barvni film »Knjiga o džungli«. Od 14, do 15. aprila bo ob 18. in 20. uri na sporedu ameriški barvni film »Krva- vi plen«. MKTROI'OL: do 9, aprila nemški barvni film »Helga in Mihael«, Od 10. do 13. aprila ame- riški barvni film »Pižama za dva«. Od 14, do 16. aprila ame- riški film »Krvavi mesec«. DOM: do 9. aprila ameri- ški film »Hladnokr\'ni«. Od 10. do 13. aprila ame- riški barvni film »Taras Bulba«. Od 14. d J 16. aprila fran- cosKi ,11, .. l:.:ii »IkiUdrni jM)ljuhi«. DOBRNA: 11. m 12. aprila ameriški barvni film »Krva- vi j)len«. Predstave so v Unionu ob 16., 18. in 20. uri, prav ta ko v kinu Dom, v Metropo- lu pa ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri. V soboto je predstava v Dobrni ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je na voljo dovolj prostih mest v zdraviliščih, hotelih, gostiščih in pri za- sebnikih. v Rogaški Slatini je na voljo 117 prostih le- žišč. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, hotel Rinka v Solč^avi, dom na Gori Olj- ki, Celjska koča, dome na Svetini, Mozirska koča, ho- tel na Golteh in izletišče Stari grad nad Celjem Fri- derikov razgledni stolp je že odprt. ŽIČNICE IN VLEČNICE Snežne razmere na Golteh so še vedno ugodne; obra- tujejo: gondolska žičnica, se- dežmca in več vlečnic. V hotelu Celeia v Celju imajo vsak dan razen nede- lje in v hotelu Paka v Vele- nju, vsak dan razen pone- deljka, barski program s plesom. Ob sobotah je ples tudi v hotelu na Golteh, v novi restavraciji Pošta v Ro- gaški Slatini, v domu JLA v Celju, pri Mlinarjevem Ja- nezu, v restavraciji Kladi- var, v Kajuhovem domu v Šoštanju pa je glasba za ples vsak dan razen ob torkih. Medtem ko je bila zadnje dni minulega tedna tržnica le- po preskrbljena, je nedeljski sneg spet za nekaj časa zavrl povečevanje zbire. V ponede- ljek je prišlo na trg zelo ma- lo prodajalcev, naslednje dni pa se je {x>ložaj nekoliko i>o- pravil. Jajca so prodajali po 50 para, solato po 5 do 6 di- narjev, regrat po 8 do 10. špi- načo po 10 do 15, radič po 12 do 15, jabolka po 1 do 1,20, suhe, slive pa po 4 dinarje. Kislo zelje se je nekoliko po- dražilo in je zdaj po 3 dinar- je. Čebulo so prodajali po 3.50 ! do 4 dinarje, l^e^^n ^ ! d-iia- KOPALNI BAZENI ! Oba pokrita kopalna J na na Dobrni in v La^u sta odprta vsak dan. DEŽURNA LEKARNI Do sobote 11. aprila a^) ure je dežurna lekarna a ter, Vodnikova 1, od sob dalje pa Nova lekarna, "K šičev trg 11. ' Petek, 10. aprila ob 19 uri Wilde-Anouille-Vincej »Glavno je, da si Ijub?^ — prem.era za premiet| abonma in izven. P.edpi| daja vstopnic je v četrtek j 18.30 do 19.30 ure ter ^ uri pred pričetkom prj stave. Sobota, 11. aprila ob ; uri »(«lavno je, da si ijm tek« za sobotni abonma j izven. Nedelja, 12. aprila ob j uri Juro Kislinger — po jA Ji F. Pimcerja »Pregnani] raja« za II. nedeljski šoli abonma in izven. j Ponedeljek, 13. aprila ^ 17. uri Inkret-Jurčič: »De«! ti brat« Zaključena pre<^ v a za Dan železničarjev, j je že 60. predstava »Desel ga brata«. Torek, 14. aprila ob 19. uri »Glavno je. da si Ijg ček« za torkov abonma i izven. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSB KNJIŽNICE Novak V.: Vuk i Ilrvai Beog-ad 1967. S. II 3265 4r Jugoslovenski narodi pr prvi svetski rat. Beograd 19( S. II 3265/416. Katič R.: Srpska medicin od IX. do XIX. veka. Be grad 1967. S. II. 3265 415. Peričič V.: Josif .Marinki vič. Beograd 1967. S. I 3265 414. Analiza in uspešnost izvi janja vzgojnega ukrepa stroj jega nadzorstva skrbstvene ga organa. Ljubljana 196ä S. II 2912 14. Bitka za Lenjingrad. Bei grad 1967. S. 13335 62. Popel' N. K.: Pred nana je Berlin, Beograd- 196^ S. 13335/65. Sutermeister R. A.: Lju(t i produktivnost. Zagreb 1961 S. 23309/19. Lehrer R. N.: Pojednostav njenje rada. Zagreb 1968. S. 23309 21. OBČNI ZBOR HOKEJSKO DRSALNEGA KLUBA CELJE TRENERJI IN MLADINA * ^ bi hoteli poudariti glav- ^'^čilnosti dela Kokejsko H^^ega kluba v Celju v if^jih dveh lotih — o njih jovorili na rednem zboru s" ^eljo, 5. aprila — potem '"fiiorali zapisati takole: iz- organizacija, vzorna za vzdrževanje objek- strokovno delo v vseh Lgah, skrb za mladino, ^tete ter rekreacije. ^ Iclubu so zlasti v zad- jij, dveh sezonah uveljavili ^10, da naj strokovno de- fvodijo strokovnjaki, to je ^erji in vaditelji. Mddtem so pri umetnostnem drsa- ' ^ in tenisu to delo zaupali i^einom, je delo hokej- j^e sekcije vodil češki tre- jjf. Toda, to je le izhod v sili, so dejali, naslednja skrb mora biti posvečena vzgoji domačih trenerjev. Poleg močno rekreativ- ne dejavnosti, ki velja zlasti za tenis in drsanje, so usp>eš- no razvijali športno stran de- la. Hokejisti so že dve leti zapored republiški prvaki, lep uspeh §o dosegli tudi v in- ter pokalnem tekmovanju, kjer so skupaj z dvema avstrijskimi ekipama na vr- hu lestvice. Izreden prodor pa so napravili umetnostni drsalci, saj so se mladi uvr- stili med najboljše pri nas. Tenis pa je na začetku no- vega vzpona v športnih re- zultatih. Tudi tu je zaledje silno močno. Hokejisti so v sezoni 1968/69 odigrali 29 tekem, la- ni pa že 32. Hvaležna je ugo- tovitev, da je bilanca lanskih hokejskih tekem pozitivna, ker kaže, da je bil naprav- ljen korak naprej. V bodo- če, so rekli na zboru, naj se ekipa vendarle vključi v več domačih tekmovanj, zlasti še, če bo prišlo do reorganiza- cije druge zvezTje lige. Ob zaključku so udeležen- ci zbora čestitali tov; Albertu Kerkošu, ki je prav te dni praznoval 20-letnico sodniške- ga dela v hokeju na ledu, pri volitvah novega upravnega od- bora pa so predsedniško me- sto vnovič zaupali Milanu Božiču. Sicer pa bodo teži- šče dela prenesli v svete po- sameznih sekcij in odborov. V GIMNASTIKI STO TEKMOVALCEV 0 Na občinskem prvenstvu za osnovne šole je pri pi- onirkah in pionirjih zmagala osn. šola I. celjske čete. Med posamezniki je bil najboljši Petek (OS I. celjske čete) 3fl,7 točke, med posamezni- cami pa Klarer 28,0 (OS I. celjske čete). Nastopilo je preko stotekmovalcev iz sed- mih žol. 9 Področno tekmovanje so imeli tudi mladinci in mladinke. I^rd mladincih je zmagala gimnazija pred STŠ, med posameznika pa je bil najboljši Skobeme iz pedago- .š,ke gimnazije. Pri mladin- kah je bila najboljša ekipa Ekonomskega šolskega cen- tra, med posameznicami i>a Meznaričeva iz iste šole. Na republiškem prvenstvu sred- njih šol v Ljubljani bosta na- stopili zmagovalni ekipi. DELOVNA KONFERENCA PARTIZANA GABERJE Celjsko telesno vzgojno j^uštvo Partizan Gaber je je jnelo v soiboto svojo delov- no konferenco. V prisot- (osti predstavnikov vseh. de- tetih oddelkov in treh sek- cij, je tehnični vodja jruštva Konrad Končan ori- sal delo v zadnjih dveh le- Bh. To društvo, ki je praznova- lo letos 80-letnioo obstoja, je T zadnjem obdobju doseglo vidne usp>ehe pri telovadnih nastopih in tekmovanjih ter v športnih sekcijah. Nji- hovi igralci hokeja na travi so že več let najboljši v Slo- veniji in med najboljšimi pri nas v Jugoslaviji. Mnogo slab- ši pa niso odbojkarji. Ob zaključku konferen- ce so sprejeli sklep, da bodo svoje delo nadaljevali in po- izkusili vključiti čimveč mla- dine iz Gaberja, industrij- skega dela (3elja. jki KOVINAR STORE REPUBUŠKI PRVAK § Končano je republiš- ko moštveno prvenstvo za flane in članice. Velik uspeh so dosegle tekmovalke Kovi- narja iz štor, ki so osvojile republiško prvenstvo. Zbrale so 17 točk (13.654 kegljev). Najboljša tekmovalka je bila Sonja Ocvirk, ki je v šestih nastopih povprečno podrla <17,5 kegljev. V zmagovalni ekipi so nastopile: Sonja Ocvirk, Eva Ludvig, Hilda Veber, Dragica Kranjc, Maj- da Urh in Milica Pepper. % Člani KK Celje so v is- tem tekmovanju osvojili 8. mesto mjd 16. ekipami. Po- drli so 53.065 kegljev, v pov- prečju 829. § V nadaljevanju je bilo končano občinsko prvenstvo mladince. Nastopili so v Žalcu. Zmagal je KK Celje 12.878 kegljev pred Kovinar- jem iz Štor, Ingradom, KK Celje II in Žalcem. Med posamezniki je bil najboljši Marjan Orešnik (KK Celje) 3326 kegljev, sledijo Franc Zorko, Branko Orešnik, Sla- vko Pavlič, Milan Lipovšek, Anton Lapuh itd. % Končano je tudi občin- sko prvenstvo za starejše člane. Nastopilo je 12 tek- movalcev, zmagal je Marko- vič (Žalec) 1557 kegljev, sle- dijo Amon 1554, Cokan 1479 itd. # Prijateljski troboj med Kovinarjem štore, Aero in Ingradom 6 x 200 lučajev se je končal z zmago prvega 4890 kegljev. Drugi je AERO 4850 in tretji Ingrad 4740. Med posamezniki je bil naj- boljši Ciril Lubej z 862 keg- Iji- J. LUBEJ PORAZ V SARAJEVU V tem kolu so rokometaši Celja gostovali na vročem ig- rišču v Sarajevu proti tam- kajšnji Bo^. Po pričakova- nju so doživeli poraz s 14:10. Gole za Celje so dosegli: Telič 1, Krelj 1, Niko Mar- kovič 2, Levstik 2, Povalej 2 in Koren 2. Tekma je bila izredno slaba, gostje pa so igrali še neborbeno in so srečanje zasluženo izgubili. Tako so Celjani na lestvici po tem kolu zdrknili na predzadnje mesto z 9. točka- mi. Eno izmed odločilnih te- kem igrajo v soboto v Celju, ko bodo gostili nekoč držav- nega prvaka ekipo Borca iz Banjaluke- Gostje so trenut- no na 6. mestu, v ekipi p» igrata tudi dva odlična ig- ralca: vratar Arslanagič, ki je bil na letošnjem svetov- nem prvenstvu v Franciji proglašen za najboljšega gol- mana sveta, ter dr. Karadža, mojster rokometa. Vsekakor bo tekma izredno razburlji- va in privla?aa, Celjani pa bodo morali vložiti vse sile, če bodo hoteli iztržiti obe dragoceni točki. V obratnem primeru bomo že lahko go- vorili o najhujšem. Igralcem v tem srečanju želimo veli- ko športnih uspehov. Točki bi morali ostati v Celju. teve Dr. Karadža je že vrsto let med najboljšimi roko- metaši v Celju, nekoč pa je bil celo najboljši iia svetu. Leta so tudi pri njem naredila svoje, ven- dar bo z bogatimi izkuš- njami tudi tokrat trd oreh za celjske igralce. Andrej Telič je še vedno najboljši strelec celjske ekipe. Kolikokrat bo pred njegovimi močnimi streli popustil vratar Arslana- gič? KDO 80 PRVAK? v nedeljo se bo pričelo prvenstveno tekmovanje v I. ® II. skupini Celjske nogo- "letne podzveze. Stanje na lestvici v prvi skupini jesen- skega dela tekmovanja je do ^tega mesta zelo izenačeno, 'ako je razlika od prvega do petega mesta samo tri točke. Nedvomno ne moremo reči kdo bo prvak, kajti do za- ključka tekmovanja je še spo- mladansko prvenstvo — 9 kol. Največ možnosti pa imajo Olimp, Dravinja, Brežice, Lju- bno in Vojni k. že v nedeljo se bodo v 10. kolu v I. sku- pini pomerili Žalec-Vojnik, Senovo-Soštanj, Dravinja-Lju- bno, Boč-Olim in Brežice-Ro- gatec. V II. skupini je stanje na lestvici ob zaključku jesen- skega dela tekmovanja pov- sem drugačno. Vodi Polzela s tremi točkami prednosti pred žrečami, Opekarjem, Se- vnico itd. Tu bi lahko Polze- la obdržalo prvo mesto in po- stala prvak. Možnosti za prvo mesto pa imata še Žreče in Opekar. V prvem kolu spo- mladanskega dela tekmova- nja v nedeljo bodo na vrsti sledeča srečanja: Ponikva — Vransko, Zreče — Polzela, Šmarje —- ROD in La.ško — Sevnica. Tekmovanje se bo pričelo tudi v mladinski ligi. Med osmimi ekipami se bodo za najvišja mesta na lestvici po- tegovali ekipe Šmartna, Dra- vinje, Celje-Kladivar A in Olimpa. T. Tavčar ^'tipa TVI) Partizana iz Ljubna, ki uspešno tekmuje , I. skupini Celjske nogometne podzveze, se je tudi potegovala za sam vrh na prvenstveni lestvici. Foto: T. Tavčar KOŠARKARJI STATAJO V I. KOLU PROTI TOLMINU v soboto bodo začeli s tek movanjem košarkarji v I. re- publiški ligi, kjer nastopata tudi dve ekipi s celjskega področja: Elektra iz Šošta- nja in ŽKK Cejje. Slednji startajo v letošnje tekmova- nje z velikimi ambicijami. Mlada ekipa je sposobna kljub zadnjim slabo odigra- nim tekmam doseči zavidljiv uspeh. Prvo tekmo bodo o- digrali 11. aprila v Celju na igrišču gimnazije proti ekipi Tolmina, ki ne bi smela biti preteižak nasprotnik za do- mačine. Celjani bodo tokrat nasto- pili kompletni na čelu z mla- dinskim državnim reprezen- tantom Tonetom Sagadinom, ki je nastopil na kvalifika- cijah za evropsko prvenstvo v Švici. Z njim, Tomšičem, Zupančičem, Božičem in ve- teranom Cepinom ter mladi- mi perspektivnimi igralci la- hko v letošnjem tekmovanju pričakujemo uspeh. teve NA PREGLEDNEM TEKMOVANJU TRŽANU DVE ZMAGI v Ljubljani je bilo prvo letošnje preg-ledno tek- movanje slovenslcih strelcev. Celjan Tržan je p>ožel dve zmagi in to v streljanju s pištolo velikega ka- libra (569 krogov) in z MK oištolo preste izbire (530 krogov). Z MK hitrositrelno pištolo je bil Tržan drugi (568 krogov) POGRAČEVA ODLIČNA PETA V SRS Na Ravnah na Koroškem je bilo republiško brz<)- potezno prvenstvo za ženske, kjer je sodelovalo 20 tekmovalk. Celjanka Lojzka Pongrac (CŠK) je osvo- jila odlično peto mesto. VODIJO: INGRAD, PROSVETA IN PTT — V občinski sindikalni ligi je bilo odigrano tretje kolo, V I. ligi vodi Ingrad pred Cinkarno, v II. Prosfveta pred Železarno in v III. PTI pred Občino. Tekmo- vanje bo končano do konca meseca. S. PER TIN AC MEŽNARIČ IN URŠIČ ODLIČNA Na Voglu je bila letošnja tekstiliada, katere so se udeležili tudi tekmovalci iz Celja. Med mladinci je zmagal Stane Mežnarič (Metka), med starejšdmi člani pa Dominko Uršič (Toper). Med ekipami je Metka osvojila četrto mesto. REPUBLIŠKO PRVENSTVO SREDNJIH SOL — V Ravnah na Koroškem je na republiškem prven- stvu za srednje šole v kategoriji mlajših mladincev Mežnarič (Gimnajsija Celje) zasedel peto mesto, v kombinaciji pa je bil četrti. PIONIRJI IN PIONIRKE NA VOGLU — Za re- publiške naslove so se pionirji in pionirke pome- rili na Voglu. Izletnik je med ekipami pionirk za- sedel odlično tretje mest"). TUDI MARIBORSKI JUDOlSTI KLONILI Celjski judoisui društva IVO REYA gO tudi v tretjem kolu II. republiške lige dosegili lep uspeh. V Mariboru so premagali najprej Mursko Soboto 4:2 (29: 20), da bi pozneje premagali še II. ekipo Maribora 5 : 1 (42 : 10). S to viisoko zmago so cel j. ski judoisti pre/zeli vodstvo na razpredelnici II. re- publiške lige. Najboljš^a celjskega predstavnika smo tokrat imstli v Pešcu. jk SNEG NAPRAVIL PRAVO ZMEDO Nenadno zapadli sneg je napravil v nedeljo pra- vo zmedo med slo^.'^enskimi nogometaši. Tako so odpadle številne tekme. Tudi celjski nogometaši Ceije-Kladivar so zaman odšli v Kidričevo. Tekma je preložena na kasnejši termin. jk V CONSKI LIGI ODPADEL SAMO DERBY — V republiški conski ligi — vzhod — so bile prese- netljivo odigran«) vse tekme, z izjsmo tekme v rah. Tu bi se morala srečati Steklar in Kovinar, štirideset centimeticv snega je opravilo svoje in sodniki so odločili, da ni pogojev za igro. Ostala celjska moštva pa so dosegla sledeče rezultate: Šmartno—Dokležovje 2 : 2, Papimičar (Radeče)— Sever 2:1, Fužinar—Velenje 3 • 2, Celulozsar (Krško) — Peca 0:0. jk ZELO TESEN PORAZ V ZAGREBU Celjske hokejiste na travi pri Partizanu Gaberje spremlja letos izredna smola. Potem, ko se je težko poškodoval najboljši branile«:; Jošt, je moral na orožne vaje še Lednik. Talco pomlajeni pa, so celj- ski igralci v prvem kolu zvezne spomladanske lige izgubili v Zagrebu proti Trešnje-/ki 0:1. jk ŽKK CELJE : KK MARI- BOR 66 13:27 (9:14) v okviru zimske štajerske lige za mladinke je bila v lelovadrÄci IV. osnovne šole v Celju odigra- na prvenstvena tekma med mladinkami ŽKK Ce- lja in KK Maribora 66. Čeprav so Celjanke tekmo izgubile, so prikazale lepo igro, toda zaradi neizkušenosti so tekmo izgubile proti boljšim in iznajdljivejšim mladinkam Maivbora 66, ki imajo za sabo že več let treningov, dočim so Celjanke popolne začetnice. Najboljše pri Celju so bile Lup- še, Pukl in Gospič. KK RUDAR Trbovlje) : ŽKK CELJE 74:,58 (38:32) V soboto so Celjani gostovali v Trbovljah in z Rudarjem odigrali prijateljsko tekmo v okviru pri- prav za prvenstvena tekmovanja, ki se pričnejo že 11. 4. 70. Tud'1 v tem srečanju so bili igralci Ru- darja boljši nasprotnik od Celjanov, ki so igrali močno oslabljeni, saj so igrali brez Toneta Saga- dina, ki se z mladinsko državno reprezentanco na^ haja na tekmovanju y Švici in Tcanašiča. O. HOLZINC-ER CELJE PROMET, PROMFTNl PUlZKRŠKI, KAZNI... Na štirinajsti seji občinske sicupščine je do]>ila prometna problematika v p>oročilu sveta za notra- njo politiiko in splošne zadeve posebno m.e&to. Kaj so o tem rekli odborniki? LEOPOLD SLAPNIK, predsednik sveta za no- tranjo politiko in splošne zadeve (ko je govoril o ugotovitvah posveta s predstavniki občinskih pra- vosodnih ustanov): Posebna poaornost se je p>o- svetila prometnim deliktom. Ugotovili so, da na5e ceste niso usposobljene za, občuten porast prometa in s tem tudi za varnost prometa. Zaradi takšnega stanja na cestah tudi kaznovalna politika nd naj- primernejša. Načelno so sodišča zavzela stališča, da se vinjene voznike kaznuje z neipogojnimi kaanimi. Tudi z izrekom varnostnega ukrepa, odvzema voz- niškega dovoljenja, se prispeva k pravilni kazno- valni politiJd. OLGA VRABIČ, predsednica skupščine: Ali je prav, da pri obravnavanju prometnih nesreč tako zelo poudarjamo cestne pogoje? Kje pa je človeški faktor? MARJAN ASIČ: Po mojem je stanje na cestah tisti pogoj, ki ga moramo upoštevati, kadar obrav- navamo prometne nesreče. Inž. VILI VIDEČNIK: Ali smo v resnici napra- vili vse, da bi bila čim manj nesreč na oestah? Naj opozorim na nepregledne ovinke, razen tega bi bilo veliko bolje, če bi v mnogih primerih znake — nimaš prednosti — zamenjali z znaki — stop. Sic6r pa pri nas poznamo le kazni za por/zročitelje pro- metnih nesreč, ne poznamo pa jih za cestna pod- jetja, ki ne vzdržujejo cest tako kot bi jih morala. Dr. ZVONE LAMOVEC. V tej obravnavi gre tudi za kulturo človeka, ki sedi za krmilom motornega vozila. Razen tega iz prakse ugotavlja,i.n, da So kri- teriji za dajanje vozniških dovoljenj preblagi. In še to, z zapornimi kaznim] ne bomo reševali pro- blema. Povratnikom pa bi morali v glavnem za zme- raj odvzeti vozniško dovoljenje. DRUŽBENI DOGOVOR MARJAN AŠIČ, odbornik: R^d bi vedel, kako je z našim družbenim diogovorom in kako s pod- pisom pogodb o sodelovanju v tej pomembni akciji? OLGA VRA.BIC, predsednica skupščine: O tem bomo posredovali posebna poročilo na eni izmed prihodnjih sej. DAVČNE OLAJŠAVE ZA KVITTE JURE PODRGAJS, odbornik: Rad bi vedel, zakaj niso deležni olajšav pri davkih kmetje iz prve in druge skupine, če vlagajo sredstva v modernizacijo kmetij.stva. Zaenkrat so teh olajšav deležni le kmet- je tretje in četrte davčne skupine. EDO ICLOV.AR, načelnik davčne uprave: Olajšave So možne samo za gospodarstva v tretjem in četr- tem rajonu, ker tako določa zakon in mora~biti zato tudi občnski odlok prilagojen temu zakonu, Po vsem tem so oli^^jšave možne samo za višinske in gorate predele. OLGA VRABIC, predsednica skupščine: Menim, da v teh primerih ne gre za socialne olajšave, am- pak za olajšave zaradi investicijski n vlaganj Zaradi tega bi morali to vprašanje še proučiti, saj so za takš- na vlaganja zainteresirani vsi in ne le kmetje v vi- šinskih predelih. Gre namreč za težnjo po čim večji kmetijski prodzvodnji in s tem za čim bolj pestro založenost na trgu. Glede na to bi morali biti kri- teriji enaki za vse kmete, torej tudi za one v nižin- skih predelih, zlasti še, če vlagajo sredstva v mo- dernizacijo kmetijskega gospodarstva. Predlagam, da to vprašanje prouči svet za družbeni plan in fi- nance. ZAKAJ NI V SVFTU VEČ PRIVATNIH KMETOV JURE PODRGAJS, odbornik: Ali se lahko spre- meni sestav sveta za kmetijstvo pri naši občinski skupščini? Predlagam namreč, da bi moralo biti v njem več predstavnikov zasebnega kmetijstva, zla- sti še, ker je to močneje in v primerjavi z držav, nim sektorjem na našem obmi^ju 1 : 3 v korist privatnega. V tem razmerju bi moral biti tudi s« stavljen svet za kmetijstvo pri skupščini. Razen tega menim, da bi moralo celjsko gozd- no gospodarstvo vlagati več sredstev za obnovo pri- vatnih gozdov. Doslej so na primer pogozdili ko- maj 2 hektara priratnih gozdov. Menim, da bi mo- rali dati več sredstev za obnovo pri-zatnih gozdov tudi zavoljo tega, ker dobivajo iz njih neprimerno več lesa kot iz državnih. JULKO KOŽUH, odbornik in predsednik sveta m kmetijstvo in gozdarstvo: V svetu je enajst čla- nov, med njimi pa štirje privatni kmetovalci. Po občinskem statutu šteje tudi naš svet za kmetijstvo in gozdarstvo enajst članov. Toda, v njem niso za- stopani samo kmetovalci, marveč tudi druge službe, ki sodijo v ta okvir kot veterina, gozdarstvo in podobno. Bolj kot to je pomembno, da bi člani redno hodili na seje sveta. Kar tiče vlaganj za obnovo privatnih gozdov pa naj povem, da naš svet pripravlja posebno poročilo o svojem delu in problematiki in bo tako i^upščina o tem obveščena na ©ni prihodnjih sej. Takrat se bomo lahko konkretno pogavoirili tudi o vprašanjih, ki jdh Je odprl tx>v. Podrgajs. PETLETNE PERSPEKTIVE VELENJSKE OBČINE Nedavno srečanje predsed- nika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča s pred- stavniki občinske skupščine, političnih in gospodarskih or- ganizacij v velenjski občini je odprlo ne samo pogled v se- danje stanje in probleme ša- leške doline, marveč prav ta- ko perspektive. Treba je pri- znati, da so lepe in svetle; načrti za nadaljnji gospodar- ski razvoj kot temelj celot- nega razmaha pa drzni in am- biciozni. Sicer pa, takšni so ljudje v tej dolini; ljudje, ki ne poznajo počitka in miro- vanja, marveč samo nenehno snovanje in delo. Sedanje območje velenjske občine je že v letih po vojni priča izrednega razvoja, veli- kih gospodarskih in socialnih sprememb. Iz zaostalega kmečkega predela so tu zrasli industrijski' giganti, rudnik itd. V občini je zdaj le še pri- bližno 10 odst. kmečkih pre- bivalcev. Močan gospodarski vzpon dokazuje tudi rast ce- lotnega dohodka od 6 mili- jard starih dinarjev v 1955. le- tu do 170 milijard letos in 550 v 1975. letu! V zadnjih de- setih letih se je narodni do- hodek na prebivalca povečal za več kot petkrat; povpreč- ni osebni dohodki na zapo- slenega lani pa so zna.^ali 124.000 starih dinarjev. Velenjska občina ima danes okoli 27.400 prebivalcev, čez pet let jih bo imela že 50.000. Tak hiter korak naprej je sprožil neštete probleme. Ne- katere so deloma rešili, dru- ge pa bodo tudi s pomočjo krajevnega samoprispevka, za katerega so se odločili 22. marca. Z njim in prispevki delovnih organizacij bodo re- ševali zlasti šolska vprašanja. potrebe otroškega varstva, kulturnih ustanov, cest, špor- ta itd. V gospodarskem življenju tudi v perspektivnem progra- mu prednjači tovarna gospo- dinjske opreme Gorenje. Tu se stvari razvijajo tako hi- tro, da jim človek komaj sle- di. Medtem ko je bil celotni dohodek lani 63 milijard, se bo letos povzpel na 93, v letu 1975 pa na 600 milijard starih dinarjev. Vendar, tu ni samo Gore- nje tisto, ki kaže pot naprej in ki se močno uveljavlja ne samo na domačem tržišču, temveč prav tako na zahodno- evropskem pa tudi v neka- terih vzhodnih državah. Rud- nik lignita in termoelektrarna sta našla hvaležno pot sode- lovanja. Z izgradnjo tretje fa- ze šoštanjske termoelektrar- ne, s? bo povečal odvzem li- gnitovega prahu od 1.5 j, 2.5 milijona ton letno, p vsem tem ostane za tržišče s! približno 1.5 milijona ton pf^ moga. Tovarna usnja v Šoštanj» se je rešila glavnih težav i! je že na pragu novega r^ maha. Tu gradijo novo lygj^ nico. Novo proizvodno hjq, bo dobila tudi lesna industri ja, da ne omenjamo rudarska ga šolskega centra, ki je pr^, tako p>omemben proizvajale^ in ne samo izobraževalna uj tanova. Dosti težji so problemi n, področju terciarnega gospo, darstva. To še posebej veljj za trgovino, medtem ko im^. ta turizem ter gostinstvo jj redne možnosti za razvoj Svojo perspektivo pa vidi tu! di kmetijski proizvajalec. To pa je pomembno in spodbud, no hkrati. M. Božič PREDVSEM KMETIJSTVO, TRGOVINA IN OBRT • Spre,jet proračun za letošnje leto v žalski obči- ni. Največ sredstev ponovno za šolstvo! • V času .gospodarske reforme sprostitev tisočih delovnih mest. Kako v bodoče? Potrebna bo predvsem pomoč delovnih organizacij! • Združitev obrtnih centrov, sanacija libojskega rudnika, kmetijstvo, trgovina, obrt in stanovanjska iz- gradnja — glavne naloge v prihodnjem obdobju! Smo v obdobju, ko posa- mezne občinske skupščine po temeljitih analizah in pripra- vah sprejemajo proračune za letošnje leto in pregledujejo oceno gospodarjenja v pre- teklem obdobju in dajejo smernice za letošnje. V žalski občini so ugotovili, da so se poprečni osebni dohodki ■ dvi- gnili za 10 odst., medtem ko so bile investicije v letu 1970 manjše kot leto dni prej. Skladi so porasli za 22 odst., število zaposlenih pa za 9 odst. Problem zaposlovanja pa vseeno obstoja, saj je z zaostreno gospodarsko refor- mo bilo samo na žalskem po- dročju sproščenih več kot ti- soč delovnih mest. Pri na- daljnem zaposlovanju bo po- trebna predvsem velika po- moč vseh delovnih organiza- cij. Na vseh ix)dročjih se v le- tošnjem letu predvideva p>o- večanje in to pri osebnih do- hodkih, izvozu in zaposlova- nju itd. Še vedno pa pred- stavljajo poseben problem tr- govina, gostinstvo in obrt, ki v zadnjih letih niso narediU bistvenega premika naprej. Vse tri panoge zaostajajo za razvojem istih panog v repu- bliki. Tako bi morali po mne- nju odbornikov odpreti žal- ske meje in dopustiti konku- renco, ki bi omogočila boljše rezultate in zadovoljstvo ob- čanov. Poseben problem predstav- lja sanacija rudnika Liboje in pa združitev treh obrtnih cen- trov v 2alcu, Preboldu in na Polzeli. Odgovorni ljudje v omenjenih centrih so pokaza- li premalo zdrave ustvarjalno- sti da bi na podlagi našli skupni jezik, ki bi omogočil boljše poslovanje in rezulta- te. Več pozornosti je treba posvetiti obrti in jo usmer- jati tako, da bo enakomerno in po potrebi razporejena po vseh krajih. Zdaj se obrtne delavnice širijo in kopičijo samo v osrednjih krajih, kar vsekakor ni pravilno niti ugo- dno. Razvijati je treba drob- no uslužnostno obrt po kate- ri je veliko popraševanje. Tu - so še kmetijstvo, stanovanj- ska izgradnja, družbene služ- be itd. Proračun, ki so ga sprejeli za letošnje leto, je nekaj več- ji kot 18 milijonov. Za šol- stvo so namenili več kot po- lovico sredstev. Največjo pozornost pa bo treba še posebej posvetiti po- sameznim delovnim organiza- cijam, ki se bodo po konča- nem prvem polletju znašle zaradi novosprejetih in zao- strenih pogojev v težavnem položaju. Na seji so sprejeli tudi več odlokov, med drugim o zazi. dalnih načrtih Griž in Pe. trovč ter oprostili Montano, obrat Liboje plačevanja pri. spevka iz osebnega dohodka. Na naslednji seji, ki bo pred prvomajskimi prazniki pa bo- do razpravljali o problema- tiki javnega reda in miru, 17, aprila pa bo še ločena seja zbora delovne skupnosti o re- zultatih gospodarjenja v prvii treh mesecih letošnjega leta. T. VRABI PAVLIČEVO SEDLO-TUDI AVTOMOBILI? Po sporazumu med SFRJ in republiko Avstrijo o ob- mejnem ter planinskem turi- stičnem prometu sta bila v lanskem letu na področju Gornje Savinjske doline odpr- ta dva mejna prehoda. Pre- hod na Pavličevem sedlu je bil odprt od 1. junija do 31. oktobra, v dnevnem času in prehod na Savinjskem sedlu od 1. junija do 30. septem- bra, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Oba prehoda sta sezonske- ga značaja. Na prehodu na Pavličevem sedlu lahko pre- idejo mejo občani, ki imajo veljavno stalno obmejno pre- pustnico. Na prehodu na Sa- vinjskem sedlu pa je prehod možen z veljavnim potnim li- stom oziroma obmejno pre- pustnico, vendar le v svrhc obiskovanja planinskih vrhov, oziroma planinskih postojank. Promet na obeh mejnii prehodih je bil že v tej sezo- ni kar precejšen. Na obeh prehodih je prestopilo mejo preko 600 naših in avstrij- skih državljanov. 2elja občanov je, da bi se prehod na Pavličevem sedlu odprl za promet z motornim; vozili, zaenkrat je prehod odprt samo za pešce V ko- likor bi prišlo do takšnega sporazuma, bi se število pre- hodov na mejnem prehodu znatno dvignilo, saj bi prehod koristili tudi imetniki obmej nih prepustnic iz notranjosti ob meji z obeh strani. PET PREZIMILIH ZADEV - SADJE NOVICE S TISKOVNE KONFERENCE ZA NOVINARJE »KMETIJCE« Minuli teden je direktor KK Žalec, ing. Veljko Kri- žnik s svojimi sodelavci povabdl na razgovor novi- narje, ki na našem območju »kmetujejo« na straneh Kmečkega glasa. Večera, Dela in Novega tednika ter v oddajah radijske poataje Ljubljana. Novinarska že- tev je obsegala pet snopov novic. Za bralce Novega tednika jih bomo raz vezali po vrstnem redu: DOLGA ZIMA - KONKURENCA HLADILNICI Začetek aprila je in v celjski hladilnici, ki je last štirih proizvajalcev sadja na na našem območju, je še vedjno okoli 275 vagonov pr- vovrstnega sadja, ki nas je kar omamilo s svojim tek zbujajočim vonjem. Pričakovana prodaja ni stekla. Tudi pogodbene stran- ke ne realizirajo svojih na- ročil, kot so v hladilnici piri- čakovali. Podobne razmere so v ostalih slovenskih hla- dilnicah, iKmekod še hujše in kot 90 nas obvestili po vsej državi. Sadje čaka na kupce in poganja lastnike za- log v mrzlične akcije, pa tu- di v obup. Zakaj? Lanskoletna sadna letina (naš Franček Frakelj je v je- seni vzkliknil: Reši nas kuge, vojne in dobre letine) je bila v zadnjih desetletjih vrhim- ska. Trgovine so napolnile svoje hladilnice in skladišča tudi z manj kvalitetnim sad- jem. Potrošniki so napolnili svoje kleti in kmetje po po- vršni oceni še vedno hranijo v Sloveniji okoli 100 vagonov sadja. V preteklih letih je v tem času vse iskalo sadje. Takrat še ni bilo novih hladilnic (v Sloveniji jih je lani zraslo nekaj s skupno zmogljivost- jo 1.000 ton), v zasebnih za- logah pa so jabolka pošla, če niso, so začela vwieti in gni- ti v tem času. Toda letos se je zima močno zavlekla in jabolka so v kolikor toliko dobrih kleteh in skladiščih prezimila kot v hladilnicah. Razmere, kakršne so letos, so redke. Tudi izvoz je obti- čal v slepi ulici, kajti podob- no kot pri nas je na evrop- skem tržišču, kjer dominira- ta Italija in Francija s pre- komernimi zalogami, na vzho- du pa Madžarska in Bolgari- ja. časnikarji v tej razpravi niso samo zapisovali. Gosti- telji so priznali, da jih je konkurentnost dolge zime presenetila, da so huda niha- nja cen v preteklosti in ne- založenost ohranili pri po- trošnikih nezaupanja, da pa je bilo premalo storjenega tudi pri propagiranju, kajti še zdaleč ni res, da bi pri nas bUi siti zdravega in pred- vsem kvalitetnega sadja. Prav Novi tednik je bil, ^ je vprašal, s kolikšnimi koli- činami si je celjska hladilni- ca povečala skrbi z nakupo» sadja izven domačna pod- ročja. Odgovor je bil, da j« v hladilnici četrtina zaloge s sadjem iz Slavonije. Hoteli so imeti polno hladilni<^i ker ponudbe kvalitetnih ja- bolk s strani domačih proiz- vajalcev niso bile zadostni- Pač pa imajo ogromne koli- čine jabolk iz drugih repu^ lik ravno trgovska podjetja ki so pogodbeno vezana ^ odvzem še iz let, ko sloven- ske sadne plantaže še nis" pokrivale potreb. Proizvajalci sadja menij*'' da bi v teh rassmerah moralä priskočiti na pomoč skuf nost in omogočiti, da t)o čudovito sadje le našlo P^ do potrošnika, vodstvo dihiice pa bo tudi samo p^ vzelo široko iniciativo, tudi' neposrednejšo ponudbo ^ pristopnimi cenami, da se f zares zgodi. Res bi bila šK*' da, če se ne bd. Tako lepe?« sadja, kot je v hladilnici, pa ne vidimo v trgovinah; Masukaxia barka je, narav- nost povedano, celjska cin- [jarna m poglavitna stvar za prihodnje obdobje je to, ka- ico jo spraviti spet v normal- ne vode. V zvezi s temi pri- čevanji se je nekaj tednov gern ukvarjala komisija za j2delavo sanacijskega progra- jiia, sestavljena iz strokov- njakov Cinkarne in zunanjih jodelavcev. Obsežen sanacij- s]ci program za Cinkarno je sedaj izdelan ter ga bo danes ^ačel obravnavati svet za pri- marno gospodarstvo v sode- lovanju z upravnim odborom oljčinskega sklada skupnih rezerv gospodarskih organi- zacij. Nadaljnji korak je raz- prava o sanacijskem progra- niu in sprejetje ustreznih sklepov na obeh zborih ob- činske skupščine Celje. Pripravljen sanacijski pro- gram v svojem prvem delu podrobno razčlenjuje pogoje gospodarjenja Cinkarne ob reformi in v poreformnem obdobju s posSbnim ozirom na dejstva, ki so pripeljala celjsko cinkarno mimo nje- nega vpliva v težaven eko- nomski položaj. Tu ne kaže znova načenjati vseh činite- Ijev, ki so povzročili za pre- teklo poslovno leto v Cinkar- ni 12,290.260 dinarjev izgube. O tem smo v prejšnjih šte- vilkah že pisali. Predloženi sanacijski ela- borat zajema ukrepe in pred- loge in sicer v dveh smereh; 1. sanacijski ukrepi znotraj» Cinkarne, torej ukrepi, ki so v okviru notranjih možnosti podjetja. 2. predlogi za so- udeležbo zunanjih faktorjev pri sanaciji Cinkarne Celje. In še tu je potrebno ločiti tiste, ki so več ali manj si- gurni v bližnji prihodnosti in tiste, katere smejo pričako- vati. Ker je na osnovo v meta- lurgiji, to je na proizvodnjo cinka neposredno in posred- no vezanih več cinkarniških obratov in ker so še velike finančne obveznosti v zvezi z najetimi investicijskimi poso- jili, ne bi prišla v poštev opustitev lastne proizvodnje cinka. Nevzdržno bi namreč bilo, da bi preostali obrati prevzeli breme odplačil 87.2 milijona N din. Program za- to predvideva proizvodnjo obrata talilnice z zmanjšano kapaciteto 23.000 ton surove- ga cinka. Ce pa bi v okviru slovenskega razvojnega pro- grama do 1980. leta še želeli obdržati lastno proizvodnjo cinka, potlej bi morali v per- spektivi vložiti nova sredstva v modernizacijo dveh rudni- kov cinkove rude, razen tega pa tudi v posodobljenje teh- nologije pridobivanja cinka. V kolikor do sprejetja take odločitve ne bo prišlo je nuj- no računati s postopno opu- stitvijo proizvodnje in prede- lave cinka v Celju in s pre- usmeritvijo Cinkarne v ke- mijo. Poslovno leto 1970. se je za- čelo za Cinkarno v dokaj te- žavnih okoliščinah. Tako npr. pomanjkanje cinkovih kon- centratov zavira optimalno letno proizvodnjo 23.000 ton surovega cinka. Le-ta bo le- tos znašala le 19.000 ton. Zmanjšanje proizvodnje avto- matsko zmanjšuje pokritje. Vse leto morajo račimati z visokimi cenami koncentra- tov. Z delnim povišanjem ce- ne cinka doma ne morejo kri- ti porasta stroškov za suro- vine. Spričo takšne situacije tudi nekateri sanacijski ukre- pi znotraj Cinkarne še ne bo- do dali učinka v letu 1970, pač pa šele prihodnje leto. Sanacijski elaborat zato za- jema obdobje od 1970 do 1972. leta. V metalurški proizvodnji predvidevajo sanacijski ukre- pi povečanje izkoristka v to- pilnici za 1 "'(i, pri cinkovem belilu za i ''/^ nadalje pove- čanje prodaje žveplene kisli- ne na domačem trgu, boljši asortiman cinkovega prahu, da bi s tem dosegli boljše prodajne "pogoje. Da bi do- se.gli predvidene finančne efekte v metalurgiji, so za to potrebne tudi nekatere do- datne investicije v skupni vrednosti 310.000 dinarjev že v letu 1970. Kemična proizvodnja pred- videva razširitev asortimana organskih barvil in mineral- nih barv. Mimo tega bodo le- tos količinsko povečali pro- izvodnjo več kemičnih izdel- kov, ki jih Cinkarna .že izde- luje in jih je po analizi ko- mercialne službe mložno pla- sirati v večjih količinah. Prav ta proizvodnja je torej naj- bolj perspektivna za bodo- čo usmeritev in je tudi po- vsem razumljivo, da bodo potrebna na tem področju nova investicijska vlaganja. Največ bo potrebno vlagati v razširitev in modernizacijo proizvodnje izdelkov za gra- fično industrijo. Od 1966. le- ta se je tovrstna proizvodnja povečala za petkrat. Razen povečanja kapacitet se pred- videva osvojitev proizvodnje nove kvalitete offset plošč, ki jih narekuje današnji raz- voj offset tehnike v Jugosla- viji. To proizvodnjo je razvi- la Cinkarna sama, z velikim uspehom pa so njihove izdel- ke testirali tudi v drugih dr- žavah. Zato obstajajo realne možnosti in pogoji tudi za iz- voz. Letos naj bi investirali v razširitev kemije 1,861.000 dinarjev prihodnje leto 11,3 milijona in v letu 1972 še 336.000 dinarjev. Cinkarna so- di, da je realizacija investici- je v grafiko prvenstvena smer nadaljnega razvoja podjetja, predvsem še, ker gre za kom- pletno proizvodnjo tiskar- skih potrebščin, vključno tu- di tiskarske barve. Za nove objekte znašajo investicije letos 82,143.500 din in prihodnje leto 81,475.644 dinarjev. Tu so zajeti objek- ti za titanovo belilo, natrijev hidrogensulfid in offset ti- skarske barve. Za titanov di- oksid je finančno urejeno, vtem ko za druge objekte predvidene v sanacijskem programu Cinkarna nima lastnih sredstev. Sanacijski program zastran financiranja med drugim predlaga, da se prekvalifici- ra že odobren investicijski kredit za rekonstrukcijo ob- stoječih obratov (le-ta je bil odobren s strani UO repub- liških skupnih rezerv gospo- darskih organizacij v višini 7,000.000 din) za financiranje investicij, predvidenih s sa- nacijskim programom. Za fi- nanciranje investicij v letu 1971. bo Cinkarna postavila zahtevek pri svoji poslovni banki. Ob vsem tem pa je, kajpak, potrebno upoštevati, da v primeru, če investicije v obstoječe obrate ne bodo realizirane, predvide^ii učin- ki sanacije ne bodo doseženi (obseg proizvodnje, kakovost, asortiman itd.). Cinkarna v sanacijskem programu nakazuje tudi po- trebo i>o korekciji osebnih dohodkov zaposlenih, ker ob- staja resna nevarnost, da ne bo moč zadržati potrebne de- lovne sile. S popravkom oseb- nih dohodkov za 10 odstot- kov je nujno računati prihod- nje leto. Racionalizacija or- ganizacije deia v vzdrževal- nih obratih in raznih sploš- nih službah bo vplivala na zmanjšanje števila zaposlenih. Tako se je v marcu letos število zaposlenih znižalo na 2.030, vtem ko bo v drugi polovici leta stanje 1.887 za- poslenih. V strukturi zapo- slenih pa bo nujno izboljšati število kadrov ekonomske smeri. Zastran nekaterih zunanjih faktorjev, ki jih upošteva sa- nacijski program, naj omeni- mo, da gre tu za dve osnov- ni zahtevi, ki jih je zvezni vladi posredovalo tudi Po- slovno združenje proizvajal- cev svinca in cinka. Gre za to, da naj cena kovine in izdelkov na bazi Kovine va- rira enako kot svetovna ce- na, ter da se upoštevajo pre- delovalni stroški na nivoju svetovnih Nadal-nji predlog obstaja za povečanje izvozne premije, ki bi močno omilila sedanjo situacijo, nadalje pa si prizadevajo tudi za odlog investicijskih odplačil za že opravljene investicije. F. K. DRAGI ALI POCENI POGREBI? Pogrebno podjetje Celje je te dni predlagalo, naj bi zvi- šali delež stroškov pogreb- nine, ki ga plačuje socialno zavarovanje. Najvišji prispe- vek je namreč 550 ND, stroš- ki najenostavnejšega pogre- ba pa so v Celju 840 ND. V drugih mestih prispevajo k pogrebom od 900 do 1000 novih dinarjev. Ce bi zvišali pogrebnino tudi v Celju, bi bilo, tako pravijo, pogrebe ve- liko laže pripraviti- Morda je to res, gotovo pa je, da bi takšno izboljšanje lahko uvedli tudi brez zvišanja stroškov. CELJSKA KLAVNICA ŠE LETOS S POLNO ZMOGLJIVOSTJO Na Hudinji s povečano hi- trostjo dograjujejo prizidek k celjski klavnici, ki bo pred- vidoma končana do konca le- ta, katere vrednost bo ob po- višanih cenah z opremo vred veljala približno toliko, kot vsa investicija dosedaj. Sa- mo v modernih strojih za predelavo bo za okoli 4 mili- jone dinarjev vrednosti. Ko bo prizidek končan, bodo vanj preselili proizvodnjo mesne predelave, ki je zaen- krat še vedno v Cretu. Tako ne bodo dosegli samo boljšo kvaliteto izdelkov n znižali notranje stroške transporta, marveč povečali obseg pre- delave na 2.000 ton. Tako bo f^&ljska klavnica dobila ob- seg za 7.000 ton mesa, kar bo zadostovalo za potrošnjo sedmih občin celjskega ob- močja in treh občin v Zasav- ju. Jasno je, da je ob pogovo- ru nanesla beseda tudi na od- kup živine za tako velike zmogljivosti. V klavnici se zavedajo, kot tudi v KK Ža- lec, da je živine premalo, da bo treba vzpodbuditi živino- rejce k večji proizvodnji. V to smer je zastavljen tudi najnovejši družbeni dogovor o živinorejski proizvodnji, odkupu, predelavi in prodaji mesa, ki obeta občutne po- dražitve, kar je močno nepo- pularna plat dogovora. (O tem bo treba čim prej več zaoisati v posebnem prispev- ku.) so organizacije, ki proizvaja- jo hmelj na to skupnost pre- nesle vrsto pristojnosti. Skup- nost brez kakršnega koli ad- ministrativnega aparata, je kraj za dogovore med proiz- vajalci hmelja o naslednjih zadevah: o prodajnih pK>gojih in cenah pridelka, o proviziji pri preprodaji in v proces vključenih partnerjev, o teh- ničnih pogojih prodaje, o do- ločanju kvalitetnih razredov in o skupni prodaji pridelka. ŠMARSKI OBRAT KK V PRISILNI UPRAVI Od zime sem je v dokaj nevšečnem smislu dozorelo še nekaj. Po zdioižitvi kom- binata Šmarje z KK Žalec so službe KK po temeljitih pregledih ugotovile precej večjo izgubo šmarskega ob- rata, kot je bila vidna ob priključitvi. Zguba, ki se je nabirala 10 let in bila na razne načine prikrivana, zna- ša milijon in 800.000 dinar- jev, dasiravno je enota »Vi- tal« iz Mestinja izkazovala celo 400.000 poslovnega dobič- ka. To in pa prepričanje, da je obrat ob temeljitih sana- cijskih ukrepih lahko po- slovno pozitiven, je navedlo delavski svet KK Žalec, da je minuli teden sprejel sklep o prisilni upravi nad obratom všrp^-ski občini. S tem ukre- pom izpolnjuje kombinat tu- di pričakovanje večine kme- tov s tega območja, da bo po priključitvi ustvarjen predvsem red v tem obratu. OBRAT V RADLJAH SE JE PRIKLJUČIL KK ŽALEC Po nekaterih nevšečnih no- vicah še ena dobra. Pred kratkim se je kmetij- ski obrat Radlje ob Dravi priključil kmetijskemu kom- binatu Žalec. Obrat je znan po kvalitetni hmelj ski proiz- vodnji in pridelavi kvalitet- nega semena. Toliko za tokrat. Kar lep šop, mar ne? JURE KRASOVEC DOZORELA IDEJA O POSLOVNI SKUPNO- STI ZA HMELJ Poslovna skupnost za kmalu priključila še preosta- hnielj je bila nedavno usta- la pešica, ki je ostala zaen- "^ovljena. Petindvajsetim usta- krat izven tega združenja, 'kovnim članom se bo bržčas Na kratko naj povemo, da KAJ JE Z ELEKTRIČNIM TOKOM V SPODNJEM DELU OBREŽJA , PRI ZIDANEM MOSTU Prebivalci Spodnjega dela Obrežja so v 1. 1946 na lastne stroške, brez vsakršne pomoči ali dota- cije zgradili električni vod v približni dolžini 4 km. Ker so bila ta dela izvršena prva leta po osvoboditvi, je razumljivo, da takratni material in tudi delo ni odgovarjalo sedanjim predpisom, posebno še, ko je tok obremenjen še z mnogimi električninii stroji, ki jih takrat še poznali nismo. Od tega je že 24 let. Razumljivo je tudi še to, da se po tolikih letih tudi ^li nič popravljalo, pač elektro uslužbenci redno pobirajo števnino. Nič ni čudnega, če se ob viharju drogovi ma- jejo, da ob snegu ne govorimo. Tudi drogovi so že dotrajani in nekateri že sami padajo na tla. Občani so se že večkrat obrnili s prošnjo na merodajna mesta, a ostalo je, žal, le pri obljubah. Električni tok je ob gotovih urah tako slab, da .ie delujejo razni gospodinjski aparati, radio, tele- vizor, pralni stroj in drugo. Zato se obračamo javno na odgvome, to je na ELEKTRO Trbovlje, da bi naj to zadevo uredüi v najkrajšem času. Prebivalci Spodnjega Obrežja RADI POMAGAMO, TODA ... Na pismo tovariša Antona Brinovška iz Gorenja- šmartno ob Pakl, ki je bilo objavljeno v Novem tedniku dne 25. februarja, to je v 3. številki, dajem naslednji odgwor: Dne 6. 2. 1970 je tov. Anton Brinovšek pozabil v vlaku št. 5917, ki vozi na relaciji Velenje—Celje zvezek. Okrog 16. ure je prišel na žel-Bzniško postajo Šmartno ob Paki in me prosil, naj telefoniram v Celje, da bi poslali s prihodnjim vlakom zvezek nazaj! Ker tvJiga dne nismo imeli telefonske zveze, v času, ko je tov. Brinovšek prišel na postajo in za- hteval vrnitev zvezka, sem mu pojasnil, naj se obr- ne na urad za najdene p»redmete pri železniški po- staji Celje in ga tam dvigne proti podpisu, ker je bil takrat zvezek že v uradu za najdene predmete in ga lahko Pa je prišlo kmalu troje različnih komisij in inšpekcij, ki so pregledale poslovanje — vendar niso odkrile nobenih malverzacij. Tedanji podpred- sednik skupščine občine Vlado (]k)rišek je predlagal, da Daneta Debiča izključijo iz ZK, vendar predlog ni bil osvojen. Ob tem naj omenimo, da je Dane Debič nekdanji aktivni član NOB, član združenja slovenskih književni- kov in znan družbenopolitični delavec. O zapletu med sekretarjem in direktorjem je bilo mnogo • raz- prav na raznih ravneh. Končno je A. Delak predložil ostavko na svoj polo^j političnega se- kretarja, vendar je niso spre- jeli. Do novega zapleta je prišlo na občinski konferenci ZK, ko je A. Delak prisotne opozoril, da je bila pri volitvah novega članstva konference goljufija, saj so bili izvoljeni enoglasno, on pa je volil — proti. Nastal je škandal. Pozneje so povedali, da je bil njegov glasovalni listek neveljaven, ker je baje na list- ku prečrtal preveč predlaganih. Po izvolitvi novega F>olitičnega vodstva, saj so osvežili skoraj vsa vodstva političnih organiza- cij z novimi ljudmi, je kazalo, da bo končno zavladal mir. Tu- di vodstvo občine, razen pred- sednika, je bilo novo. Toda, ko- maj so se vodstva dodobra kon- solidirala, že je v javnost prile- tela parola na račun posamez- nih funkcionarjev. Pozneje je tem parolam sledilo več ano- nimnih pisem. Ce se izognemo posameznim alarmantnim vestem in se usta- vimo le ob nekaterih najhujših, potem ne moremo mimo tiste, po kateri bi se naj Vlado Gori- šek, nekdanji podpredsednik skupščine, zdaj politični sekre- tar občinskega komiteja in Sta- ne Lesjak, načelnik za splošne zadeve v občinski upravi — ma- terialno okoriščala pri gradnji šole v Grižah. Vlado Gorišek je bil namreč predsednik sklada za izgradnjo šol, v katerega so se stekala s samoprispevkom ob- čanov in delovnih organizacij zbrana sredstva. Druga taka »močna vest« pa je bila naslov- ljena na račun Daneta Debiča, ki bi naj sam raznim občanom p>od pretvezo, da so borci, odo- braval zmanjšanje plačila komu- nalnega prispevka. Končno se je vmešalo javno tožilstvo iz Celja, ki je od UJV zahtevalo, naj izvrši poizvedbe. Po poizvedbah je Javno tožilstvo predlagalo, naj odbornikoma Debiču in Pilihu odvzamejo od- borniško imuniteto, da bi lahko uvedli kazenski postopek. »Po- znam odklonilno stališče komi- sije in se z njim strinjam,« pra- vi Jožko Rozman, predsednik občinske skupščine. »Že v pred- logu tožilstva je povedano, da se naša odbornika sama nista okoriščala. Dane Debič je rav- nal po družbenem dogovoru, Pi- lih pa FK) splošni praksi.« Zakaj gre? Čeprav je bil pred- log tožilstva poslan »strogo za- upno«, smo v Žalcu uspeli do- biti v roke primerek. Namestni- ca javnega tožilca Vida Kosi nam je sicer odklonila, da bi o tej zadevi karkoli povedala, zato smo primorani v skrčeni obliki citirati nekatere po našem mne- nju zanimive misli in dejstva iz tega predloga: »Med poizvedba- mi je bilo ugotovljeno, da Gori- šek in Lesjak nista odtujevala materiala od griške šole za grad- njo svojih hiš, zato ni osnove za kazenski pregon. Ostaja pa vprašanje moralne plati Gori- ška, ki je na račun Združenja zveze borcev dobil potrdilo o svoji udeležbi in bil s tem opro- ščen skoraj v celoti plačila ko- munalnega prispevka. Glede ko- munalnega prispevka bi naj od- ločila občinska skupščina — za vse enako, ne pa da je D. Debič sam nekatere delno, druge pa v celoti oproščal tega prispev- ka. če gre res in le za borce, potem naj bo to po načelu, da za vse enako. Kajti dvomimo, da je le deset borcev v Žalcu ... Poleg tega pa je vprašanje ude- ležbe V. Goriška, ki je bil takrat star dobrih 13 let. . . Potem govore o delu Staneta Lesjaka, ki je opravljal funkcijo načelnika za splošne zadeve in tajnika občine istočasno. Sodi- jo, da je to dvoje dela težko re- šiti z delom ene osebe, če pa je, potem je eno delovno mesto odveč . .. Podrobneje obravnavajo tudi dejavnost direktorja Jožeta Pi- liha. Temu očitajo, da je »kre- ditiral« gradnjo stanovanjskih hiš Gorišku in Lesjaku, ter da je zadrževal plačilo računov. Po- leg tega omenjajo, da je Gori- šek, kot tedanji predsednik skla- da za izgradnjo šol sklenil jkd- godbo za gradnjo šole v Grižah s podjetjem Gradnje brez nate- čaja »pod ključ«, pozneje pa je priznal na aneks doplačilo pod- jetju, ker je to »pri načrtovanju pozabilo v načrte in stroške vne- sti dvojne strope . ..« Prizadeti seveda zanikajo ob- tožbe. Zadnji zbor volivcev v Žalcu pa je potrdil, da je bila dosedanja politika v pomoči Sta- novanjskega gospodarstva bor- cem dobra in bi jo naj nadalje- vali. Ker je komisija zavzela odklonilno stališče, da bi se od- bornika pojavila pred sodiščem je vprašanje, kako in kdo bo dokončno ovrgel očitke. Ob tem ne gre zanikati aktualnosti misli Antona Delaka, nekdanjega žu- pana v Žalcu, poslanca in zdaj člana častnega razsodišča pri CK ZKS, ki med drugim meni: »Osnovni problem je v tem, da so bile storjene napake, za katere pa zdaj nihče ne mara odgovarjati. Iz političnih razlo- gov bi morali ne samo podpreti predlog Javnega tožilstva, tem- več celo zahtevati, da osumljena stopita pred sodnike. S tem bi ovrgli vsa sumničenja. Zakaj jav- nosti ne povedo, kdo vse so tisti »borci«, ki so bili bonificirani? Ostaja odprto vprašanje tudi ob tem, kako bi ravnali, če bi šlo za »navadne« občane . ..« Janez Sever ADOLF VIDENŠEK »Dolfi, lepo prosim veži me na . ..« »Razumem, vežem.« Telefonska centrala. V Ko- vinotehni. Ozka soba. Na eni strani Emica, telefonistka, ki sem jo p>o mnogih letih srečal in ugotovil, da sva skupaj »glan- cala« osnovnošolske klopi, na drugi strani Adolf Videnšek, tudi telefonist. Pogovarjava se. Devet let je že zaposlen v Kovihotehni kot telefonist. Najprej je bil sam in dela preveliko. Na dan je treba poiskati na tisoče zvez. Zdaj sta dva, delo se je nekoliko sprostilo, vendar telefonski pogovori se večajo iz dneva v dan. Napor se približuje prejšnjemu. Pogovarjava se med delom, ki ga vestno in rutini rano upravlja. »Končal sem večerno gim- nazijo, potem pa vpisal prav- no fakulteto v Ljubljani in končal prvo stopnjo. Zdaj sem pravnik. Delam diferen- cialne izpite in vpisal bom tretji letnik. V prostem času pomagam pri gradnji lastne hiše, hi bo popolnoma goto- va letos, se igram z otroki, poleti pa kopam. Najlažje štu- diram zvečer, ko sem spočit. Po povratku iz službe poči- vam, zvečer pa v miru študi- ram. Preko magnetofona. Li- terature je dovolj. Rad imam ta poklic. Življenjski je. Če ne bom našel ustrezne zapo- slitve bom ostal to, kar sem. Pri nas je še premalo razu- mevanja za ta poklic, da bi ga upravljali ljudje, kot smo mi. To dela že več ljudi v Jugoslaviji, tujini, pri nas gre nekoliko težje. Treba je pre- biti konvecionalne okvire.« Potem sva se pogovarjala o pomoči. Vsakršni. Za njega takšna pomoč, kot jo dajemo Kozjanskemu ni pravilna ali vsaj dolgotrajna. »Kdor dobi kruh ga poje in je potem zo- pet lačen. Rešitev, je v tem, da jim damo in omogočimo delo. Postaviti se morajo na lastne noge. To je rešitev za njih in vse nas.« Njihova Zveza slepih je v zadnjih letih ogromno nare- dila. Trenutno so vsi njeni člani na celjskem področju zaposleni, problem so samo še stanovanja in pa davki kmetov. Le-tem pomagajo preko posredovanja po po- sameznih občinah. Nekje us- pejo, drugje ne. Z zakonom to ni določeno, pomoči in ra- zumevanja pa so potrebni. »Sicer pa me privlači samo hiša in študij. Že itak mora pravnik vložiti veliko napora, da dojame vse, mi slepi pa moramo še toliko več. Z vo- ljo se da marsikaj doseči.« Zdaj pripavlja izpit iz rim- skega prava. V majskem roku ga bo delal. V Adolfu Videčniku je ne- verjetna življenjska moč. Le- po je to! T. VRABL REPUBLIŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST IZPOLNJUJE SVOJE NALOGE IN DOKAJ USPEŠNO ODPRAVLJA RAZLIKE V MATERIALNEM POLOŽAJU IZOBRAŽEVANJA Na predlog dipl. injj. Veljka Križnika odgovarja danes oa vjirašanja predsednik izvršnega odbora republiške izobraže. valne skupnosti LUDVIK ZAJC. Ing. Veljko Križnik, di- rektor žalskega kmetijske- ga kombinata vas je pred- lagal za današnji intervju, da bi odgovorili predvsem na vprašanje »kdaj bo ko- nec razlik, ki dajejo neraz- vitim področjem v Slove- niji slabše možnosti za šo- lanje otrok in uveljavlja- nje talentov«? »Najbrž naša generacija ne bo doč&kala tega, da bi bile prav vse razlike med razvitimi in manj razvitimi področji v Slo- veniji odpravljene. Pozitivno pa Je. da smo se v Sloveniji odlo- čili preiti od spoznanja, da ima- mo tudi pri nas manj razvita področja, k pKJStopnemu odprav- ljanju teh razlik. Skupščina SR Sloveruje je letos zelo jasno za- stavila nalogo odgovornim orga- nom, da začno vsak na svojem področju z odločnejšimi ukrepi Za hitrejši razvoj manj razvitih področij. V tem okviru bomo rudi hitreje odpravljali razilike pri možnostih za šolanje otrok .'n uveljavljanje talentov.« Kakšna je vloga republi- ške izobraževalne skupno- sti pri odpravljanju teh razlik in ali jo v seda- njem sistemu izpolnju.je? »Republišica izobraževalna sknp- nost, po mojem mnenju, v se- danjem sistemu izpolnjuje svoje naloge in dokaj uspešno odprav- lja razlike v materialnem polo- žaju izobraževanja na Sloven- skem. Doslej je odpravila ne- upravičene razlike v material- nem položaju prosvetnih delav- cev med posameznimi občinami. S povečanjem sredstev za mate- rialne izdatke je začela vplivati tudi na hitrejšo modernizacijo pouka; s svojo štinendijsko po. litiko pa omogoča šolanje \r3ako leto večjemu številu nadarjenih mladih ljudi z razvitih področij in tako v^dno uspešneje prepre- čuje izg-ubiianje talentov. Rezul- tati te politike pa bodo vsako leto vidnejši.« Ali menite, da ho sploh kdaj mogoče doseči za vse učence enake po.goje Šola- nja? »Ce s svojim vprašanjem mi- slite na povsem enake pogoje šolanja za vse učence, potem menim, da tega nikoli ne bo. Konec koncev bodo tudi v mno- go bolj bogati družbi, kot je se- daj naša, nekateri učenci .še ved- no imeli boljše učitelje od dru- gih, večje ali manjše razumeva- nje pri starših, pa tudi sicer bodo imeli nekaj prednosti še dolgo tistfi učenci, ki bodo ži- veli v večjih gospodarskih in knl- tumih središčih ali v njihovi ne- posredni bližini. V absolutno enakost in absolutno pravičnost ne verjamem.« I>i nam lahko povedali, koliko imamo v Sloveniji takih občin, ki svojega os- novega šolstva ne m(»rejo financirali same, oziroma kolikšen je letni delež republiške Izobraževalne skupnosti? »Zdaj štejemo v Sloveniji 33 takih občin, ki svojega osnovne- ga Šolstva ne morejo financirati same. Tem prispeva republiška izobraževalna skupnost 44 od- stotkov vseh p>otrebnih sredstev. Pri tem prejemajo nekatere ob^ čine le nekaj nad 10 odstotkov potrebnin sr^stev od republiške izobraževalne skupnosti, druge pa skoraj vsa poitrebna sredst va.« V nekaterih (neravitili) občinah c^jskega območja je pogosto slišati pripom- be, da RIS za njhovo .šol- stvo »nima pravega razu- mevanja«. Je to res? Kaj je v sedanjem sistemu mor- da narobe? »Republiška izobraževalna skupnost zagotavlja vsem obči- nam oziroma temeljnim izobra- ževalnim skupnostim enak mi- nmialni standard za izobraževal- ; no dejavnos*:. Zato tudi spre- jema enotne osnove meril za fi- | nanciranje izobraževanja, kar | pomeni, da tretira vsa področja enakopravno. Zato ni nobenega razloga za »svetobolje« pozamez- nih občm oz. temeljnih izobra- ževalnih skupnosti, niti na celj- skem n-ti na kateremkoli dru- gem območju. Seveda pa ne sa- mo za izobraževanje, ampak tudi za vse druge dejavnosti, vključ- no z gospodarstvom, primanjku- je in bo najbrž še dolgo pri- manjkovalo sredstev za vse, kar si želimo in kar bi bilo tudi ko- ristno in potrebno.« Kolikor smo obveščeni, bo žalski temeljni izobra- ževalni skupnosti zmanjka- lo blizu 800 tisoč din. Bo manjkijaj krila republi- ka? »Žalska temeljna izobraževalna skupnost je letos v nekoliko tež- jem položaju zaradi tega, ker jo je prizadelo določilo pogojev dodeljevanje posebnih dopobail- nih sredstev, ki izključuje iz si- stema dopolnjevanja vse tiste te- meljne izobraževalne skupnosti, kjer bi republiška posebna do- polnilna sredstva predstavljala manj kot 10 odstotkov vseh po- trebnih sredstev za izobraževa- nje. Tako nastaja pnmankljaj. o katerem govorite v vprašanju. 3 predstavniki občinske skupščine in temeiljne izobraževalne skup nosti je dogovorjeno, da bo re- publiška izobraževalna skupnost posebej preučila tak položaj žal- ske temeljne izobraževalne skup- nosti in ta dogovor nameravamo tudi upoštevati.« Za vaše odgovore se van> zahvaljujemo, hkrati pa vas prosimo, da nam pove- ste, koga predlagate za iiaš intervju? »Predlagam tovariša Leopolda Kreseta, predsednika o'podarske zbornice SR Slovenije, in želim, da bi odgovoril na vprašanje: kako bo slovensko gospodarstvo vplivalo na zmanjševanje eko- nomskih razlik med posamezni- mi področji v Sloveniji, saj so te razhke vzrok tudi ostalim, ta'^o na področju izobraževanja tudi dragih družbenih služb? DRAGO HRIBAl^ MLADO DRUŠTVO S STARO TRADICIJO TRNOVEUSKA »ZARJA« MED NAJBOLJ DELAVNIMI V CELJSKI OBČINI Začetki prosvetnega društva Zarja iz Trnovelj, ki sodi goto- vo med najbolj prizadevna in delavna ne le v celjski občini, ampak tudi zunaj nje, segajo že v leto 1932, ko so imeli tu igral- sko skupino, ki je v glavnem gostovala. Takoj po osvoboditvi pa so v Trnovljah ustanovili Zar- jo in njen prvi predsednik je bil Ivan Majerič. Danes ima dru- štvo 250 podpornih in rednih članov, od tega jih aktivno de- luje od 30 do 40. Kot na začetku je tudi zdaj v ospredju predvsem gledališka dejavnost, razen tega ima dru- štvo še klub in knjižnico, ukvar- ja pa se tudi z organizacijo naj- različnejših drugih prireditev, med katerimi gotovo ni na zad- njem mestu celjski karneval, če- prav pogoji za delo še nikoli niso bili kdo ve kako rožnati, so se vsaj v zadnjih letih nekoliko izboljšali. Dom, s katerim raz- polagajo, je bil pred vojno pred- viden za tovarno pnevmatike, med vojno pa je bila v njem žaga, ko pa ga je prevzelo dru- štvo, praktično sploh ni bil za rabo. Domačini, povečini mladi ljudje, so zavihali rokave in pri- čeli prostovoljno delati. Les so z razumevanjem prispevali ne- kateri okoliški prebivalci, vse drugo so opravile roke. V zad- njih dveh letih je društvo sicer dobilo 16 tisoč din za ureditev notranjih prostorov in 30 tisoč din za adaptacijo stanovanja. Kot pravijo, še marsikaj manj- ka, zlasti pa je pretesen oder, medtem ko dvorarfa s 130 sedeži zadostuje za potrebe tega oko- liša. Ker tako na oder ni mo- goče postaviti kakšne igre z šte- vilnejšo zasedbo, že 12 let upri- zarjajo predstave 'na prostem, najmnožičnejša pa je bila upri- zoritev Mlinarjevega Janeza, v kateri je nastopilo kar 110 čla- nov. Zarja, za katere vsestransko dejavnost imajo največ zaslug Štefan Zvižej, Ferenc Prime, Zvone Agrež in Milan Sevšek, je v zadnjem času zlasti pomladila svojo gledališko skupino, v ka- teri so zastopani tako srednje- šolci kot delavci, manj pa je kmečke mladine. Letno pripravi- jo Vsaj 3 premiere, uprizorili so več kot 50 dramskih tekstov, sodelovali na vseh medobčinskih revijah, dvakrat na republiški dramski reviji in se uvrstili med deset najboljših skupin v Slo- veniji. Ob vsem tem velja do- dati, da goji prosvetno društvo Zarja čisti amaterizem, saj ne režiserji ne igralci doslej za svo- je delo oziroma nastoi>e niso dobili niti pare". Letošnja sezona, v katero je treba šteti tudi pripravo karne- vala, za katero je bilo potrebno 3 mesece časa, je bila komaj uspešna, za.ključili pa jo bodo s premiero Večnih lovišč M. Ste- fanca (na prostem). V društvu si tudi prizadevajo, da bi asfal- tirali igrišče za odbojko, košar- ko in kotalkališče, saj se zave- dajo, da bi s tem mladino še bolj pritegnili. Kolikšna je vo- lja do dela in predanost ama- terskemu kulturnemu udejstvo- vanju, najlepše ilustrira poda- tek, da so za predstavo igre Pod svobodnim soncem približno 200 kvadratnih metrov kulis pri- pravili kar sami, prav tako pa so sami sestavili tudi tribuno za 600 ljudi, ki jim jo je z razu- mevanjem posodila celjska Ob- nova. Sodelovanje med društvom in krajevnimi organizacijami je. kot pravijo, odlično in tesno, žal pa jim te organizacije zara- di pomanjkanja denarja ne mo- rejo nuditi kakšne večje pomoči. Tudi nekatera podjetja so Zarjo doslej tako ali drugače podprla, to pa velja še posebej za Obno- vo. Ker dobiva društvo letno le 5 tisoč din dotacije (na podlagi točkovnega sistema), je prisilje- no ostala sredstva ustvariti sa- mo (letno od 30 do 40 tisoč din). Seveda porabijo ves denar za vzdrževanje zgradbe in za dru- ge materialne stroške (prevozi itd.), pri čemer si tudi zaman prizadevajo, da bi obnovili že povsem zastarel knjižni fond. Kljub ne najbolj ugodnim raz- meram pa so pri Zarji trdno prepričani, da bodo imeli, ko bo čas za to, med prvimi v svojem klubu vsaj barvni televizor (kot so imeli tretjega v Trnovljah sploh). dhr RAZSTAVA POLDETA OBLAKA V petek so v celjskem Likov- nem salonu odprli razstavo sli- karskin del Poldeta Oblaka. Av- tor je študiral na Akademiji li- kovnih umetnosti pri prof. An- tonu Gojmiru Kosu v Ljubljani, podiplomski študij pa nadalje- val na Akademiji likovniih umet- nosti v Münchnu (pri profesor- jih Erichu Gletteju in Georgu Meistermannu). Polde Oblak je doslej razstav- ljal v Kranju, Ljubljani, Beogra- du, Kostanjevici, kar štirikrat v Münchnu, dalje v Ziirichu, St. Gallenu in Grazu dhr MLADINA IN ZVEZA KOMUNISTOV PREMALO MLADIH V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA v ponedeljek popoldne je bUa v Celju seja občiiis.ke konference ZKS, Ha kateri sO v osrednji toč- ki drievnega reda obravnavali nekatere probleme mladine in naloge zveze komunistov do nji- hovega reševanja. Kot podlaga Za razpravo ;e služil referat pred- sednika komisije za delo z mla- dino in mladimi komunisti pri občinskem komiteju ZKS Sta- neta Seničarja in pa teze, ki so jih vsem udeležencem posredo- vali že pred tem. Ker je bila seja občinske kon- ference v času, ko je naš-:- re- dakcija že zaključena, na tem mestu ne moremo posredoviti poteica razprave, pač pa bomo povzetke objavili v prihodnji 3.te- vilki. Komisija za delo z mlaaino in mladimi komunisti se ja svojega dela lotila zelo vestno in teme- ll-.o ter v strnjeni obliki razčle- nila «sa tista vprašanja ki vzne- mirjajo današnjo mlado gene- racijo. Gre zlasti za ugotovitev, da s krltiičnimi očmi spremlja mnoge negativne pojave v na- šem samoupravljanju, kjer je tu- di zelo slabo zastopa.na. Po po- datkili komisije je na primer v samoupravnih organih v dvajse- tih celjskih delovnih organizaci- jah. ki štejejo skupno 772 čla- nov, samo 107 mladincev in od teh le 47 članov ZK. So delovne organizacije, v katerih tvorijo mladi celo tretjino delovnega ko- lektiva, pri tem pa niso organizi- rani niti v ZA-IS, nitd nimajo vpli- va na samoupravne odločitve. Naloga zveze komunisitov oziro- ma njenih članov bi bila, mladi- ni dokazati, da je tudi sama so- odgovorna za reševanje obs^^oje- čil protislovij. Treba se bo bolj zavzemati za idejno oblikovanje mlade generacije, jo usmerjati k družbenim nalogam, ji odpreti možnosti za delovno in strokov- no afirmacijo, ji omogočiti uspo- sabljanje itd. Na seji, ki ji je prisostvoval tudi predsednik republiške kon- ference 2MS Mi»^ja Gorjup, so po daljši razpravi sprejeli skle- pe in stališča, v katerih oprede- ljujejo naloge Zveze komunistov do reševanja ključnih problemov. ZK, je med drugim rečeno, se mara zavedati, da nam samo večja politična aktivnost mladi- ne zagotavlja kontinuiran razvoj naše družbe. Zavzemati se mora za načrtno samoupravno, idejno, politično in družl:>en.D ekonom- sko usposabljanje mladine. Spo- sobnim mladim ljudem je treba omogv>öiti prevzemanje odgovor- nih strokovnih in drullh dolž- nosti tako v proizvodnji kot v samotipravljanju Urediti bo tre- ba problem pripravništva, ker lahko pomeni prvi korak k re- ševanju neprimerne kadrovske politike in sistem kre^iitiranja, pri čemer gre za višino štipendij, upoštevanje socialnih kriterijev, stimulacijo kvalitetnih učnih re- zultatov itd. Za oblikovanje idej- nega profila mladine bo treba razvijati svobodne aktivnosti. Zveza komunisitov je dolžna nu- diti vsesitransko pomoč mladin- skim. aktivom v delovnih organi- zacijah in kraijevnih skupnostih, kar pomeni, da mora gmotno in akcijsko podpreti proces reorga- nizacije ZMS. UČITEUEVANJE IN NARODNOSTNI BOJI IZ ZilPUŠČINE FRANCA VOOLARJA Lani umrli upokojeni Šolski upravitelj Franc Voglar Je 1955. leta napisal »Nekaj spominov iz mojega življenja«, ki jih bomo v nekoliko skrajšani in prlre.je- ni obliki ob.javili v današnji in priliodnjih številkah. * Rojen sem bil 16. majs 1879 v Leskovcu pri Krškem. Starši so bMi delavci brez posestva, če. prav so bili njihovi starši dobri pcsestniki. Po očetovi strani je bilo preveč citrok, da bi moj oče kot najmlajši kaj podedoval. Mas- terin oče Pa je zapravil veliko posestvo. Kot mi je pravila, je v eni noči zapil in zak\'artal ko- nje. Moj oče in mati sta bila pri- dna in varčna in sta si v nekaj letih ustvarila prijeten dom z vrtom, njivo in vmogradom. Naj- več sta delala v graščini Tumski grad, ki je bil last grofa Ervina Auersiperga, nemškega pesnika Anastazija Grüna, ki mu je bil naš Prešeren učitelj. Iz svojih otroških let se žitvo sponiinjam, kako sem se po do- mačem travniku igral vojake, žandarje in razbojnike, kako sem bil vesel prvih škornjev, kako sem hodil s sitarši večkrat že ob štirih zjutraj delat na polje, že v zgodnji mladosti me je vleklo v tuje kraje, ta želja pa se je S'topnjevala potsebej v zrelih le- tih, ko sem prepotoval precej- šen del Evrope ter sem bil v Aziji in Afriki. Kmalu po dopolnjenem šestem letu sem pričel hoditi v osnovno šolo v domačem kraju, kjer so me vzgajali in učili dobri učite- lji. že v drugem razredu smo se učili nemščine. Iz tretjega razre- da sem prestopil v meščansko šolo v Krškem; med učitelji so bili: ravnatelj Lapajne, avtor več knjig in znan posojitoičar, ür. Romih, župan krškega mesta in Bezilaj. Edina tedanja meščan- ska šola na Kranjskem je imela večino predmeto.v v nemškem jeziku — zaradi razmer in men- da po zahtevi krškega meščana Hočevarja, ki je dal dz svoje.ga denarja sezidati prekrasno šolo za tiste čase. Velikansko premo- ženje Si je pridobil pri regula- ciji! Save; ustanovil je tudi ne- kakšen štipendijski sklad za učence. Učenec — nagirajene«". je prejemal 91 goldinarjev, kar je bila zelo lepa vsota. Ko je Ho- čevar umrl, je štipendije razde- ljevala nje;g:orva žena. Jaz te šti- pendije nisem bil deležen, ker se je oče, ki Je bil pn Hočevar- ju vrtnar, z nje.govo vodovo spri. Ob koncu tretjega razreda se mi je zgodila nesreča. Pri kopa- nju v Savi, ko smo meräli, kdo delj vrže kamen, sem zgrabil precej težek kamen, ki mi je spolzel iz roke in udaril pred menoj sedečega součenca v gla- vo, da se je onesvesitil. šele po nekaj dnevih sem se vrnil zopet v šolo, kjer me je ravnatelj La- pajne sprejel z zaušnico in me ozmerjal z ubijalcem. Moij ne- srečni sošolec je seveda okreval. NA UCirELJIŠČU V LJUBLJA- NI Z dobrmi spričevalom sem odšel v Ljubljano, da bi naredil sprejemni izpit na učiteljišču. 'J'oda takoj so me odslovili, ker sem imel zaradi tistega dogodka iz vedenja oceno »nicht entspre- chend« — nezadostno. Ponavljal sem tretji razred v Krškem z zelo mešanimi občutki, še pose- bej, ker so se mi rogaili, da sem gnal osla v Ljubljano. Leta 1895 sem šel zopet poskušait, svojo srečo v Ljubljano. S sprejemnim izpitom je šlo lahko; bil sem vesel in srečen, da so me spre- jeli na učiteljišče, toliko bolj, ker je bil oče proti temu, da bi dalje študiral, ampak je hotel, da bi postal pek. Ce ne bi imel tako dobre matere, ne bi nikoli postal učitelj. Z njo sva šla celo peš do Zidanega mosta, da sva se od tu odpenjala v Ljubljano k stricu, ki me je vzel v oskr- bo. Mati mi je v poznejših letih oanenila, da je takrat, ko sva pešačila do Zidanega mosta, za- radi prehudega napora splavila. Kaj vse zmore zlato materinsko srce! V Ljubljani me je imel stric rad, njegova žena pa me je so- vražila. Ko sva nekoč prišla do- bre voilje domov, naju je nagna- la z metlo, češ da je imela do- slej enega pijanca, zdaj pa inxa dva. Moral sem oditi in se pre- seliti v tedanji »Sonnwendhoff« pod ljubljanskim gradom, kjer sem se preživljal z državno šti- pendijo in instrukcijami. Na uči- teljišču so mi šli vsd predmeti razen petja zelo lahko. V prvem četrtletju sem dobil zaradi sla- bega posluha kar pet nezadost- nih ocen. Vsak prosti ča,s sem izkoristil in posedal pri klavir- ju, toda vse ni nič pomagalo, češki učitelj petja Soikol mi je pečatil nezadostne ocene in bal sem se, da bom o božiču dobil »Consilium Abeundi« in zaradi petja moral zapustiti učiteljišče, kar bi se bilo prav gotovo tudi zgodilo, da tega učitelja niso ne- nadoma (ker je poljubil črno- oko četrtošolko) premestili v Koper. Na njegovo mesto je pri- šel Slovenec Dekleva, s katerim sva se prav dobro razumela. Imel je potrpljenje z menoj in mi rekel: »V štirih letih bova posluh že toliko izurila, da bo- ste poučevali petje z violino in klavirjem.« Kasneje sem poučeval petje brez truda in me je nadučitelj Armin Gradišnik ob hospitaci.ii celo pohvailil. Na učiteljišču pa smo se učili tudi orgljanja. Vsak učenec je moral ob koncu četr- tega letnika orgljati v cerkvi pri šolarskih mašah. Ko sem bil jaz na vrsti, sem ga pošteno polo- mil; profesor Dekleva me je po- rinil s sedeža in sam prijel za crglje. Imeli smo zelo dobre profe- sorje za jezike, matematiko in pedagogiko. Pri profesorju Fant- ku smo se naučili mnogo slo- venščine. Bil je zelo strog. Ne- koč me je vprašal, naj povem kaj o Valentinu Vodniku. Ker sem napačno naglasil priimek (Vodnik namesto Vodnik) sem dobil nezadostno. Bolj slabi so bili vadniški učitelji. Bili so sta- rejši po letih, metodiki in jeziku. Pri hospitacijah v Gerkmanovem razredu smo dobesedno slišali: »Ti Pepi, v drugi pruki, boš zdaj mi pa prerajtal, koliko itd.« Do- bil je priimek Pruka. Tretji m četrti razred sta imela Sima in Mayerja; bila sta dobra uči- telja. Sima je bil zelo strog. Ko mu je neki učenec pri konferen- ci po hospitaciji rekel: »Vi ste ■lekli« itd., ga je ostro zavmü: »Sie« sagt man einem Schuster- buben« — »Vi« rečemo čevljar- skemu vajencu, mene se pa ogo- vori: »Sie Herr übungschulleh. rer« — »Vi gospod vadniški učitelj«. Tedanje ljubljansko učiteljišče nam je dalo vsestransko napred- no in narodnostno vzgojo. Zapu- stili smo ga v zavesti, da smo v vsem zelo dobro podkovani. Ponosno smo zastopali svoj po- klic, večkrat na trdih tleh in težkih razmerah. V izvenšolskem času smo se shajali v svojem krožku, ki je imel tudi svoj pev. ski zbor. Jaz sem prav rad za- hajal v deželni Kranjski zbor poslušat deželne poslance. S po- zornosujo sera sledil razpravam in z zanimanjem zlasti dr. Tav- Č3riu, ki se je preklal s kleri- kalci in nemškimi veleposestni- ki. (Se nadaljuje) BRATEC IN SESTRICA Zdüj ju ne vidim več, toda še pred kratkim in lani sem ju opazoval vsako jutro m vsakič sem se z njima vred vese- lil življenju, sreče, tista prave, jci jo lahko oočuti samo otrok. Bila sta prisrčna in četudi se mi je mudilo na delo, sem obstal in ju gledal. Morda se je komu to početje zdelo smeš- no; toda otroci niso nikoli takšni, da bi Jim bilo škoda posvetiti vsaj malo časa, vsaj be^en pogled. Vsako takšno drobceno bitje je svet zase, ki lahko veliko pove in če drugo ne te' vsaj za kratek čas pre- vzame v mislih. Nikoli ju nisem videl z mamico niti 3 očkom. Toda, gotovo sta imela oba star- ša. Vedno sta namreč prihajala oh istem času, nikoli zamujala in vedno tako dobre volje kot da se n^dar nista srečala z ža- lostjo. Sodim, da sta bila bratec in sestrica, čeprao tega zagotovo ne vem. Zdelo se mi je, da sta si bila podobna. Fantek je bil kakšno leto, največ dve starejsi, de- klica pa drobna punčka, živo srebro, z lasmi spetimi v kratke kitke in velikimi črnimi očmi^ Po navadi ie nosila tudi perdijo. Nikoli ni hodila počasi, vedno je skakljala, bila vesela, živahna. Njuna pot do otroškega vrtca, ki sta ga obiskovala vsake jutro, je vodila mimo širokega, in ne preveč^visokega zidu. Ne- koč je bila tu pusts' ograja Zdaj ni več tukŠ7ia. Ker so ji odrezali vrhove, so od- pili pogled tudi na gredice onstran 7ije. In prav ta ograja je tista, ki je vsako jutro zvabila nase našo drobno punčko. Bila je -le premajhna, da bi se sama vzpe- la nanjo. In tedaj je bil tu bratec, ki je najprej odložil torbo na tla in potem s ic.žavo dvignil sestrico. Tako sta nadalje- vala pot, on Tla pločnikii, sestrica na ogra- ji. Če je pritekel mimo knza, sta se usta- vila in občudovala. Tu in tam sta pri- sluhnila tudi ptičjemu petju pa čeprav samo skrivnostnemu pogovoru vrabcev. Ves svet je bil njun, in živa narava del njunega življenja. Tako sta hodila vsak po svoji poti, Se ustavljala, gledala in pogovorila, če je bilo treba. Najbolj prisrčna sta bila na koncu ie poti. Ograja je bila previsoka, da bi se- ttrica skočila sama na tla. In spet je bil bratec, ki ji je pomagal. Ponovno je po- ložil torbo na tla, dvignil rokci in ju pri- jel. In potem jo ie po navadi še stisnil k sebi in zavrtel v krogu. To je bil pri- zor, ki ga ne vidiš vsak dan, in še danes SI želim, da bi ju srečal takšna, kol sta bila takrat. Potem sta se prijela za rokci in slekla skupaj do vrtca, vesela, živahna in sreč- na... še danes ju pogrešam. Spet bi ju rad videl in gledal. Morda sta odrasla, mogo- če prihajata ob drugi uri. . Kdo ve? M. BOŽIČ NAŠE PRVOAPRILSKE Novemu tedniku se ne pripeti vsako leto, da bi njegova prva številka v aprilu zagledala luč sveta ravno prvega aprila. Je kaj čudnega, če smo to prilož- nost kar izdatno izrabili? Kako smo vas hoteli naapriliti? Nekatere so bile dovolj debele, da se je skoznje videlo. Tako na primer slika na prvi strani sploh ne predstavlja komika Boba Hopa, marveč Reda Skeltna, ki pa za Celje najbrž nikoli še slišal ni. Precej zapletena "je tista s posojilom za cesto Ho- če—Leveč, kajti omenjeni visoki gost Pieter Lieftinck je bil res nedavno v Jugoslaviji, vendar o štajerskem odsteku ceste Hoče—Leveč ni bilo posebej govora. Na tretji strani je prvoaprilska uokvirjena. Celjski rokometaši in ljubitelji tega športa gotovo obžalujejo, da je novica le prvoaprilska šala. Na naših resnih straneh smo ostali tradicionalno resni, zato pa smo jih toliko več nasuli na dopisni — sredinski strani. Tako v tej številki ponovno »razdru- žujemo« v prvoaprilski številki »združene« celjske gostince. Sofija Loren, pogosta gostja Jugoslavije, si je glede rane na želodcu »premislila« in je torej ni bilo v Rogaško Slatino. Tudi cesta čez Podvolovjek iz Gor- njesavinjske doline na Gorenjsko je prvoaprilska de- lovna zmaga, kakršno je tudi trgovinsko izobilje v Drami j ah. »Pohorski bar« v Konjicah je mogoč le po delih; pijača v katerih od gostiln, striptiz pa indivi- dualno doma ob spremljavi radia ali glasbe s plošč. Tisti pa, ki nimajo upanja na domač striptiz, imajo morda več šans za občudovanje rokohitrskih spretnosti svojih žena z valjarji, metlišči ali čem podobnim. Prvoaprilsko zbirko smo zaključili na zadnji strani z dvojčkoma. Oni na levi in oni na desni je Mile, naš dopisnik iz Šentjerneja, ki je kar solo prijokal na svet, tako kot večina Zemljanov. TURISTIČNE PRIREDITVE Po programu, ki ga je iz- dala celjska turistična zveza, ki pa ni dokončen, bodo v le- tošnji glavni turistični sezoni v Celju vsaj štiri večje prire- ditve. Tako bodo od 5. do 7. junija v Narodnem domu tra- dicionalne gostinsko turistič- ne prireditve, 20. julija oper- no gostovanje, od 5. do 8. septembra velika cvetlična razstava (v Medlogu) ter od 26. septembra do 4. oktobra tretji sejem obrti. TUDI DRUGE PRIREDITVE Kot lani, tako bo drsališče v celjskem mestnem parku letos na voljo za druge dru- žabne, kulturne in podobne prireditve. Olepševalno in tu- ristično društvo predvideva, da bi bilo na tem objektu gostovanje ljubljanske ope- re, prav tako pa velika prire- ditev za nastop ansamblov in pevcev zabavnih melodij. Tu- di zsključek tradicionalnih gostinsko turističnih priredi- tev bo v celjskem parku. MALI INTERVJU Vprašuje: Drago Hribar Odgovarja: Danica Rošer Je dijakinja pedagoške gi- mnazije, ki ima akoraj vso šolo do svojega poklica še pred seboj. Kljub temu je resna in svoje odločitve ne bi hotela spremeniti. Zakaj ste se odločili za pedagoško gimnazijo? »Pred- vsem zato, ker me delo z otroki že od nekdaj veseli.« — Vam dela učenje kakšne težave? »Ne, treba se je pač učiti.« — Kakšen je po vaše dober prosvetni delavec? »Imeti mora predvsem do- bršno mero potrpljenja in se ne sme razburiti za vsako malenkost.« — Ce bi se zdaj- le zaposlili, bi bili z osebnim dohodkom zadovoljni? »Vse- kakor bi bila zadovoljna, si- cer pa bodo plače nekoč go- tovo še boljše.« — Imate v okolju, kjer živite, vse, kar si želite? »V glavnem imam, kar si želim in sem tudi s tem kar zadovoljna.« — In kaj si želite? »Predvsem, da bi šlo v šoli vse po sreči in da bi čimprej prišla do svo- jega poklica.« — Bi bili raje v mestu kot na deželi? »Niti ne.« —Zakaj ne? »Mislim, da se ne bi mogla vživeti, ker živim vseskozi na deželi. In če po pravici povem, imam mesta dovolj že, ko hodim v šolo.« 6.000 DIN ZA KOZJANSKO IZ LIBELE člani celjskega kolektiva Libele so ponovno pokazali svojo visoko zavest in soli- darnost. V prid prebivalcem Kozjanskega so zlfrali 5891,15 Ndin. Za ta denar so naba- vili v Tovarni odej Skofja vas odeje in jih predali te dni centralnem štabu RK v Celju. Pobuda sindikalne organi- silstva v omenjenem kraju, ganizacij je bila v celotnem kolektivu sprejeta in skoraj vsak član kolektiva je da- roval vsaj 5 Ndin. J. KUZMA UPOKOJENCI ZBORUJEJO v teh dneh potekajo v ce- ljski občini zbori podružnic društva upokojencev. Do 10. maja bodo take zbore opra- vili še v poverjeništvih. 2e iz teh dveh podatkov je raz- vidno, da je organizacija upokojencev zelo razvejana- Poverjeništva, ki delujejo v krajevnih skupnostih, so svoje območje razdelila še na ulice in s tem zagotovila, da je v aktivno delo društva za- jet skoraj vsak upokojenec. Medtem ko na terenu raz- pravljajo o društvenem de- lu in o položaju ter življenju upokojencev, pa občinsko vodstvo pripravlja vse po- trebno za razpravo o gradnji doma upokojencev v Celju. Dokončno odločitev o grad- nji tega objekta bo namreč občinska skupščina izrekla še v aprilu. PARKIRNI PROSTORI v delu je pKDsebna študija o ureditvi prometa v celjskem mestu, hkrati s tem pa tudi načrti o ureditvi več parkir- nih prostorov. Eden med nji- mi je predviden tudi na se- danji tržnici. Pravijo, da to tu prostor za okoli 130 vozil. Pomembna bo tudi ure- ditev parkirnih prostorov ob glavnih vpadnicah v mesto. Le-ti naj bi bili rezervirani samo za težka tovorna vozi- la, ki si zdaj iščejo v mestu tudi mirne ulice, da lahko prekinejo dolgo in naporno vožnjo- Pri urejanju parkir- nih prostorov za tovornjake naj bi sodelovala s finančni- mi sredstvi tudi transportna podjetja. USPEL VEČER SATIRE v Celju so letos prvoapril- ske norčije in potegavščine lepo zaključih z gostovanjem najboljših slovenskih satiri- kov. V veliki dvorani Narod- nega doma je na večer prve- ga aprila Delavska univerza iz Celja organizirala gostova- nje Toneta Fomezzija-Tofa, Evgena Juriča in Žarka Peta- na, ki so več kot uro zaba- vali polno dvorano občinst- va. Prireditev je lepo uspela, sodeč po udeležbi kaže, da Celjani radi prisluhnejo tu- di domislicam na — svoj ra- čun. js OBČNI ZBOR ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Minuli teden je bil v Celju občni zbor slovenskega zdra- vniškega društva. Jubilejnega — 25. občnega zbora — so se udeležili številni zdravniki iz vse Slovenije, ki so v me- stu ob Savinji ostali dva dni. Občni zbor so namreč razde- lili v dva dela — društvenega in strokovnega, v katerem so obravnavali zanimive teme s svojega profesionalnega po- dročja. Potem, ko so ocenili delo svojega društva, so v razpravi načeli vrsto, za zdaj še neurejenih vprašanj s po- dročja zdravstva. Opozorili so na neurejene odnose med zdravstveno službo in finan- cerjem te dejavnosti, na odli- ve mladih, pa tudi že izkuše- nih zdravstvenih strokovnja- kov v tujino, na nujnost po ohranitvi temeljnih specializa- cij itd. Izrekli so se tudi pro- ti legalizaciji privatne zdrav- niške prakse, ker bi to one- mogočilo uresničevanje stališč o enotnem in enakem zdrav- stvenem varstvu za vse pre- bivalce. Ob tej priložnosti so sklenili posredovati slovenski javnosti odločno zahtevo za gradnjo novih prostorov me- dicinske fakultete, ki že de- setletja dela v notranjih zgradbah. I. B. ŽELEZNIČARJI ZA SVOJ DAN v počastitev 15. aprila, dne- va železničarjev, je tudi ko- lektiv celjskega železniškega vozlišča pripravil več tekmo- vanj, prireditev in proslav. Tako bo že jutri popoldne ob 15.30 na igrišču pri Skalni kleti nogometna tekma med sindikalnima ekipama želez- ničarjev in tovarne EMO. Na- slednji dan, v petek, 10. t. m. bo v konferenčni sobi celj- ske železniške postaje šahov- sko tekmovanje med železni- čarji ter ekipami Ingrada, Iz- letnika in JLA. Turnir se bo pričel ob 17. uri. V soboto, 11. aprila ob 10. bo medsek- cijsko kegljaško tekmovanje v Selcah. V nedeljo, 12. t. m. bo ob 10.30 komemoracija pred spominsko ploščo na ce- ljski postaji, pol ure zatem pa se bo pred postajo začel promenadni koncert godbe na pihala. Zaključne prireditve bodo v ponedeljek, 13. aprila s tem, da si bodo popoldne ob 17. ogledali v celjskem gle- dali.šču predstavo »Deseti brat«, zvečer pa se sešli na družabnem večeru v domu JLA. 47.000 DRSALCt V minuli drsalni sezJ na celjskem umetnem^ šču zabeležili 115 {jj? dni. To je bila doslej ša drsalna sezona. ^ času je drsališče obj, skoraj 47 tisoč djj^ predvsem mladih Xu,}. številka je rekordna' je prejšna znašala 45.9o^ RUŠENJE HIŠ V VRTNI ULIQ v Vrtni ulici so že ^ podirati nekatera posiq ki se morajo odstraniti jj di gradenj dveh trgo,, hiš- Prav zaradi tega na tem območju začela prva dela za položitev iq skega zbiralnika številijj ki bo v strugi Koprivg Ureditev nove tržnice tem območju in obrtij centra pa je zaenkrat še' loga bodočnosti. VRNILI BOli OBISK Dne 18. in 19. aprila n rava pevski zbor iz Dob( ba vrniti obisk pevskemu ru iz Polzele, ki je tain stoval lansko leto. Gostje do imeli na Polzeli svoj i cert, udeležili se bodo občinske pevske revije v tovljah. TAV PRENOVLJEN TRGOVINA Trgovsko podjetje Savi ski magazin Žalec je v rižljah odprlo na novo p urejeno trgovino s tehniä blagom, galanterijo itd. Ti vina se je povečala za i 120 m- in je ena najvci s tehničnim blagom na t področju. TAV< SEDEMDESET LE GASILSKE ORGANIZACIJE Letos bo gasilsko dra^ v Braslovčah pripravilo | prireditev ob 70 letnici I zacije in ostalih političnih Ob tej priložnosti bodo bavili tudi nov gasilski af' ASFALT DO ZABAVIŠČNEGA PROSTORA Do letošnjega prazn i Dneva hmeljarjev bodo ' faltirali cesto do osrednj' Zapis »Končnp P* objavljen v zadnji ^^ ' je vzbudil pozornost i občinskega sindikal^^ Kako je moglo P ci]e ne da bi bili o' razmišljali. No, pa ' mogoče, so dodali ^ vrstice. Začetek je bil v ^ ga. Torej so priP^, vendarle zalegli. KO^ je dala kritika na skega olepševalne^ društva. Prav! No, ja, povsem ^ä^ega prostora. Tako ob slabem vremenu '"^op. Sredstva bodo wall Krajevna skup- r,j.yristično društvo in Ljlti kombinat Žalec. ^ bo tudi letos 9. T. V. SLIKE NA LADILNIKIH ^ Horvat — Jaki je za- jjpred nekaj meseci pre- iti peč v Rečici ob Sa- kateri bi žgali emajl. ^ajliranih delih so nje- , risbe. Gre za p>ovezavo Gorenjem in Jakijem, j naj na hladilnike in p proizvode Gorenja na- 'svoja dela. Vrednost iz- jv se tako poveča. Baje ! sklenjena pogodba za ^jo. -ez lEGA ZA IZVOZ noeapadli sneg, ki je petil tudi vremenoslov- •e najbolj prizadel obča- 'v hribovskih predelih, ije Savinjska in Zadrečka i sta zopet v globokem i Promet je bil zelo o- )čen na ces-ti čez Crni- iorej na Kranjsko v k^a- tomje Savinjske doline, lieti so bili delavci in p, ker so se težko pre- ido spluženih cestišč in »a. ' -ez ŽE 45.000 ponedeljek dopoldne so üe naprave na Golteh löjale 44.891 potnika, e na to, da je novoza- t sneg povečal podlago, 'je na Golteh 180 cm L bo zimska sezona za pjo godna še dolgo v je. V teh dneh bo na 4 od obratovanja sem i tisoči obiskovalec. -ez ITNA VODA GABERKAH s Gaberke nad Šoštanjem te eksploatacijskem po- ta rudnika. Tako je na in delu vasi že zmanjka- iiiie vode. Ker pa celot- »si, v sušnem obdobju, tojkuje vode, so se va- ■ odločili, da bodo zgra/. ^tralni vodovod, ki bi ^'as oskrboval z vodo. stva za gradnjo vodovoda "fispeval rudnik lignitä,, I pa tudi vaščan!, saj opravili vsa fizična dela izkopu in zasipu. Od- ^ izgradnjo vodovoda ima kar precej dela; uredili so zadeve v zvezi z zemljišči, kjer bo potekal glarai vod. Vaščani so uvideli potrebo po pitni vodi in tako odsto- pili zemljišča brez kakršne- koli odškodnine, seveda, če bodo dela opravljena v času, ko še n: posevkov. V kolikor bo vse potekalo po predvidenem načrtu, bo voda po novem vodovodu stekla do sleherne hiše že v letošnjem poletju, s čemer se bo vaščanom uresničila do]goletna želja. VLADO VIDENŠEK TRILETNA ZAMUDA Pred dnevi so v šoli v BreTah nad Laškim dokonč- no uredili sanitarije, ki so bile tri leta po adaptaciji šo- le zaklenjene in neuporabne. Otroci so vsa tri leta hodili v poljsko stranišče za šolo, zasilno zgrajeno nalašč zato. Vodstvo šole je izvajalca del stalno opozarjalo, naj odstra- ni napako, vendar se je to zgodilo šele po treh letih. P. K. GRADNJA PARKETA Celotni dohodek trgovine v šentjurski občini naj bi se letos povišal za približno 11 odstotkov in bi tako znašal 22,699.000 dinarjev. K temu bo gotovo pripomogla predvide- na gradnja Markčta v Šent- jurju. Zgradili b: ga kot pri- ključek k samopostrežni tr- govini. V prostorih, ki bi jih tako sprostili v obstoječi zgradbi, bi prodajal: tehnič- ne izdelke. ZDRAVSTVENA POSTAJA DA ALI NE v začetku tega leta je bilo v Šentjurju precej gotovo, da bodo končno le pričeli z gradnjo nove zdravstvene postaje. Sredstva bi naj s pomočjo občinske skupščine zbrale delovne organizacije. Zdravniki delajo v zelo tež- kih pogojih zaradi neustrez- nih prostorov in tako niti ne morejo zadovoljivo uporablja- ti vseh tehničnih pripomoč- kov. čakalnice so urejene kar na hodniku. Tudi sanita- rije niso najboljše. Upanje na novo zdravstve- no postajo pa je v teh dneh nekoliko manjše, saj grad- nje ni v programu za leto 1970, ker ni bilo mogoče za- gotoviti potrebnih sredstev. ZA STANOVANJA BORCEV Na zadnji seji občinske skupščine je bila na dnev- nem redu tudi informacija o kreditiranju stanovanjske gradnje borcev — kmetov. V pred dvema letoma usta- novljenem skladu £e je zbra- lo 356.000 din, ki so jih raz- delili 51 prosilcem za popra- vilo stanovanjskih hiš, lani ustanovljeni sklad za upora- bo sredstev za gradnjo, na- kup in adaptacijo stanovanj pa je imel 2,510.000 din, ki so jih razdelili med 160 bor- c'^v. Za obnovo hiš je prejelo posojilo 122 borcev, za novo- gradnjo 30 in za nakup sta- novanj 8 borcev. Tudi vsa letošnja sredstva je sklad že razdelil p.osilcem in tako upajo, da bodo stanovanjske probleme v doglednem času vendarle rešili. dlir 73 KMETIJ Dosedaj so v Slovenskih Konjicah popolnoma uredili eno kmetijo za tržno proiz- vodnjo. Predvidevajo, da mo- rajo kalkulacije nove proiz- vodnje pokriti Investicije v najdalj petih letih. Posamez- na preureditev potrebuje od 40.000 do 70.000 dinarjev. Le- tos naj bi preuredili 12 kme- tij, do leta 1970 pa 73. Tako so predvideli v programu. V naslednjih petih loitih po- trebujejo 3,940.000 dinarjev. VIŠJA PRODAJNA VREDNOST v Kmetijski zadrugi v Slo- venskih Konjicah so izraču- nali, da je bila lani pro- dajna vrednost pitane živine okrog 2,647.000 dinarjev, le- tos pa bo porasla na 3,465.000 dinarjev. Tako bi se naj vsa- ko leto prodajna vrednost po- višala na približno 630.000 di- narjev. POZIV Ob praznovanju 25-letnice osvoboditve se tudi inl- cijativni sekretarijat »VOS« za Slovenijo pripravlja, da: 1. dobi točen seznam vseh aktivnih udeležencev nekdanje varnostne obveščevalne službe (»VOS«) in tudi njihovih sodelavcev in 2. formira sedanjo domioilno republiško vo-dstvo ter pokrajinske in nižje forume ter rekonsti-uira takrat- ne, medvojne. Vse to v svrho zbiranja zgodovinskih materijalov in sedanjega stanja teh zaslužnih kadrov. Glede na to, da tnicijativnii sekretarijat ne razpolaga • z naslovi članov \ OS prosimo, da pošljete SMoj na- slov do 20. aprila li>70 na naslov: Združeno železni- ško transportno podjetje, Ljubljana, M. Pijadejeva 93 — za VOS. Dodatna pojasnila lahk-> dobite preko telefona št. 313-044 interna 24-44 vsak dan, razen v ponedeljkih in sobotah od 9—13. ure. INICIJATIVNI SEKRETARIJAT 'trehot, fc lista, člani ' Celju, ^legra- ^ni, so ^ to je '■ebimiz •öseöne- ^eaiogi fc temu celj- ■^ičnepa ■^di to, da so se domenili za sestanek. (Datum, da so se odločili prav za april, jih doslej 'še ni motil! Opomba pisca.). Lepo je, so si rekli sami pri sebi, da gredo na obisk tudi v vse lokale do- slej ločenih podjetij. Tudi to je soli- darnost. Ko pa so brali naprej, so zadevo razvozi jati. Ne, to pa ne drži, je dejal eden iz- med njih, da bi se zedinili za novega direktorja integriranega podjetja. Nak, to ne drži. To je prsoaprilska! Pa še res je. da je bila to le prvo- aprilska... • an Cesta Maribor — Ljubljana je iz dneva v dan bolj za- sedena z motornim»: vozili, število prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami, težkimi poškodbami ljudi in razbitimi avtomobili neprestano narašča. Eden izmed glavnih vzro- kov je prav gotovo mešani promet na tej naši glavni pro- metni žiM. Kljub poostrenim ukrepom miličnikov je na cesti, ki vodi skozi žalsko občino vedno več nesreč. Ugo- tovili so, da je na relaciji Doberteša vas — Leveč na kilo- meter ceste največ prometnih nesreč. Takšno stanje ne- dvomno zahteva mnogo hujše ukrepe, kot so bili doseda- nji. Zato so se v Žalcu odločili in pričeli razpravljat»! o iz- ločitvi kolesarjev, vpreg in traktorjev s ceste I. reda na obvozne poti. Kaj menijo o tem občani žalske občine? ROZALIJA PARADIŽ, kole- sarka iz Liboj: »Odkrito po- vedano se že sedaj vozim po cesti, ki jo predvidevajo za obvoznico. Zakaj? Na glavni cesti je toliko prometa, da si ne upam nanjo. Najhuje pa je ob sobotah, ko vse drvi, mi kolesarji pa lahko* samo gledamo, da nas ne bo kdo povozil.« TONE ČULK, kolesar iz Pe- trovč: »Takšen ukrep je nuj- no potreben. Na kolesa več- krat sedejo penzionisti, ki pa niso najbolj sposobni za vož- njo po tako prometni cesti. Predlagam, da bi izločili tudi šolsko mladino s ceste I. re- da. Glede kolesarjev pa to- bliže nam je po tej cesti, ven- dar osebno ne bom jezen, saj bo bog že kje roko ven mo- lil tudi na obvoznici.« FRANC DOŠLER, kolesar iz Šempetra: »Ne vozim se veli- ko s kolesom, vendar mislim, da je ukrep zelo pameten, še bolje bi bilo, če bi lahko ure- dili varno kolesarsko stezo. Sicer pa 1. 1946. pri gradnji te ceste nismo računali na tolikšen promet kot je se- daj.« PAVEL KRAMPERŠEK, vo- znik avtomobila pri Aeru Ce- lje: »Mislim, da je ukrep zelo pameten in da bi lahko zago tovili večjo varnost na cest za vse udeležence prometa Pogoj pa je, da uredijo za ko lesarje v redu steze ali ob vozne poti, saj jih je nemo goče poslati na nekakšne ko lovoze. Drugače pa je to nuj no.« FRANC OCEPEK, miličnik postaje milice Žalec: »Ob še- sti uri zjutraj je na cesti takšno stanje, da se lahko človek samo prestraši. Cesta je tako polna, da ne veš ne kod ne kam. Vozišče je iz- redno ozko. Promet je ovi- ran zaradi počasnejših udele- žencev, ki so tako v stalrri nevarnosti. Vem, da bo težko izvesti takšen ukrep, vendar je za dobro občanov nujno potreben.« Mnenj je še več. Izbrali smo ljudi, ki so se pripeljali mimo nas na kolesu. Kljub temu, da bi bil takšen ukrep težak za vse, so bili prepričani, da je za njihovo varnost to najbolje. Raje nekoliko kilometrov več in priti zdrav na cilj, kot pa ga nikoli ne doseči. M.S. T. V. # Verjamete ali ne, ampak od Zagreba do Maribora premeče kurjač na lokomotivi od deset do dvanajst ton premoga. Torej, približno v petih urah. # Poleti je strahovito toplo na lokomotivi. Znoj premoči telo od peta do glave..Pozimi je pri peči toplo, vendar zunaj zmrzuje. Strojevodja in kurjač pa morata stalno opazovati progo. # Najstarejša lokomotiva celjskega železniškega vozlišča ima 67 let in še vedno ni odšla v zasluženi pokoj. Potrebujejo jo še, ker novih ni. Ena takšna lokomotiva prevozi med svojo normalno življenjsko dobo približno tri in pol milijone kilometrov, tudi, če vsak dan vozi samo med Celjem in Velenjem. # Tako kot redko vidiš aktivne miličnike z očali je debel železničar pra- va redkost. Ste se kdaj vprašali zakaj? Večkrat gledamo filme o vese- lih potovanj ill na prekoocenskili ladjah. Vidimo potnike v frakih ob steklenicah šampanjca, nato pa nam kamere za trenutek pred- stavijo življenje v F>odpalubju: znojne strojnike, črne kurjače, ki pijejo litre in litre vode. Tedaj obsojamo potnike. Vendar nekaj podobnega doživ- ljamo tudi mi in to vsak dan, čeprav se ne vozimo z ladjami. Sedemo v mehki sedež I. raz- reda ali v »bife vagon« in uživa- mo v vožnji. Le redko kdo med nami pa pomisli, koliko ljudi v takšnin trenutkih skrbi za našo vamots!;. Ponoči lahko vidimo skozi okno neprenehno utripa- nje najrazličnejših signalov ob progi, na postajah čujemo udar- janje ob kolesa, človeka z rdečo kapo in dvignjeno tablico. Na stotine jih je, ki ti omogočijo da se varno pripelješ iz Celja do Zagreba. To so naši železničarji. Vemo, da obstojajo in jemljemo to kot nekaj pov^m normalnega. Toda v tistih trenutkih smo odvisni od vsakega, ki mu lahko rečemo železničar. Nihče med njimi ne sme zatajiti niti za trenutek. Kdor dela, greši, radi rečemo. Železničarji delajo, vendar ne smejo grešiti. * Ko mi je urednik naložil, da Se peljem z lokomotivo, sem se razveselil, saj je vsaiko novo spo- 2manje koristno. Toda čimbolj se je bližalo tisto usodno jutro, ko sem moral stoputi med strojevod- jo in kurjača, me je veselcst za- puščala. Kaj če se zaletimo, kaj, če raznese kctel? Ob 4.20 zjutraj je bilo na celj- ski železniški postaji prav tako živahno, kot popoldne. Sicer ne na peronu, zato pa tembolj n>ed tirnicami. Možje v delovnih ob- lekah .so hiteli sem in tja, lo- komitve so se premikale, oblaki isker so švigali v temno nebo. »Dajmo fantje, dajmo!« .se je neprestano ponavljal klic člove- ka, ki je preko zvočnika vodil delovno skupino za formiranje kompozicij dolgega tovornega vlaka. »Greva še- midva.« se je odločil Ivan Zelenšek, vodja kurilniške podružnice, ki bi me naj sprem- ljal na lokomotivi. Samega me verjetno niso hoteii pustiti. Saj veste, človek je vedno neroden. In še dobro da nisem bil sam. Na srari parni lokomotivi, ki bi naj popeljala prvi jutranji potniški vlak proti Velenju sem se pozdravil s strojevodjo An- tonom Sopolšekom in kurjačem Konradom Vodenikorn. Slonela sta vsak na svojii strani velikan- skega stroja in čaka;la znak zii odhod. Vedel sem, da ta trenu- tek še n mata časa za pot;ovor. Znak za odhod. Sopolšek je pritisnil na veliki vavod in stioj se je pričel premikati. Kazalec na brzinomeru — za katere pra- vijo, da so točnejši kot v avto- mobilih — se je v trenutku pov- zpel na številko 20. še malo in Urzell smo s hitrostjo 60 kilo- metrov. Nesrečno siem gledal okoli sebe, saj nisem vedel kje se naj primem, da ne bi poteg- nil Za kakšen vavod ali obroček in povzročil oslarijo. Pred vsakim cestnim preho- dom je lokomotiva nagajivo za- prskala. Trdno sem se držal za vraia, ki so jih prej dobro za- taknili in ves nesrečen premiš- ljeval ali sedim na dir jaj očem konju. Tako je treslo in preme- tavalo, da sem bil prepričan. Ja je nekaj narobe. Nato pa .se je Sopolšek obrndl k meni in se na- smehnil" »Tako, sedaj pa gremo.« Strojevodja je od 62. leta, ko je naredil enoletno šolo. »Služba je težka, ker imamo zelo malo prostega časa. En sam dan na v.ialiih petnajsit dni. Za nas ni ne praznikov, ne nedelj. Nič ne rečem, če bi bila tudi plača temu primerna. Pa še v stalni nevarnosti si. Ce bi ^edaj raznesle kotel nas lahko zberejo le še po koščkih, seveda, če bi ne Gdlefeli predaleč.« Iskreno sem si želel, da se to ne bi zgodilo. Medtem je Vode- nik odprl vrata požrešne peči in zagrabil za lopato. 2iajela me je neznosna vročina, še posebej, ko sem se sklonil do peči prav tako kot on, ki moraiv petih urah na- metat.i v žrelo peči tnidi po dvaj- set ten premoga. »V tem času je lepo. Torej po- mladi in jeseni. Le zima in po- letje nas dajeta. Tu se ni težko prehladiU,« je dejal in si obri- sal znojno čelo »Odprto,« je zaklical SopolšKu, ko je v daljavi zagledal zeleno luč si.^nala. Strojevodja in kur. jač vsak na svoji strani okenca opazujeta progo zaradi svetlob- ni>i SDoročil. Tako predstavljata dobro naučeno ekijo. Vrnila sta se k okencem. V Polzeli sva z Zelenškom pre- stopila na drugo lokomotivo k strojevodji Ivanu Ranšekii in kurjaču Alojzu Hamerju. Ran- šek je strojevodja že 22 let. Tam blizu Žalca sem ga pocukal za rokav in rekel, da bi tudi sam rad malo zapiskal. Do\^olil je. Pctegn'j sem in namesto lepega piska se Je začulo neko zateglo tuljenje. V trenutku sem odmak- nil roko. )^Ja, človek mora imeti prak- so.« je dejal Ranšek in na pre- hodu v Medlogu veselo zapiskal. V Celju sem ju zapus.tLl. Ob- stal sem in gledal te velike stro- je, ki jih bodo v nazslednjib le- tih z,3menjale električne loko- motive. Poslovili se bomo od njih, ki so prevozile na milijone kiU-metrav, toda strojevodje, nji- hovi asistenti, progovni delavci In vsi tisii, ki nss varujejo, ko smo na vlaku, bodo še ostali, če- prav jim ne kaže, da bodo kaj bolje zaslužili. »želessiica ti pride v kri,« mi je še zaupa.l črni kurjač, brez obrvi in trepalnic. Bližina peči iz dneva v dan MILAN SENICAR Prizor, ki se ni spremenil že petdeset let. Bo tako tudi čez deset let? Strojopremna delavca Štefan Gajšek in Vlado Grobin »hranita« lokomoti vo. Tudi to je dokaz, kako daleč je še popolna modernizacija naših železnic Takšnih lyotork bi radi imeli še več. Neprestana modernizacija nam bo za- gotovila, da bo čas starih parnih lokomotiv minil. Vendar, potreben ,ie čas. Mehčalec perila oiroma sredstvo za oplemenitenje pe- rila, so uvedli v ZDA že pred 15. leti. V Evropi se je prvič pojavil leta 1963 in se je za- radi praktične uporabe hitro razširil. Najmočneje so se uveljavili artikli: Silan (HEN- KEL), Lenor (PROCTER- 3AMBLE) in Confort (UNI- [£VER). Pri nas pa so se ta sredstva pojavila leta 1968 in ieveda njihov razvoj še nada- Na našem tržišču obstajajo »slednji artikU: MEKSI — »Saponia« — Osi- ek. DAmL — »Zlatorog« — Ma- ibor. BOHOR — »Albus« — Novi 5ad. PINIS — »Labud« — Za- Teb. Wöschweich — uvoz Da je perilo zanesljivo in neoporečno oprano, je za go- spodinjo že samoumevna za- hteva, vendar pa vsaka gospo- dinja želi, da je njeno perilo mehkega, prijetnega otipa, le- pega izgleda in svežega vo- nja. Vse te lastnosti pa lahko dosežemo le takrat, če je pe- rilo obdelano z mehčalnim strojem. Ta sredstva so embalirana predvsem v plastičnih stekle- nicah. Pokrovček na stekleni- ci služi istočasno kot merica, navodilo za uporabo pa je na- vedeno na embalaži. Mehčalna sredstva spadajo v skupino površinsko-aktivnih organskih substanc, ki imajo zelo dobro dispergirno in emulgirno delovanje. Delova- nje mehčalca je na odsorpciji kaition aktivne kvarterne amonijeve soli. Tvorijo se po- zitivno nabiti kationi, ki se nabijejo na negativno nabito I>ovršino tekstilnih vlaken in tvorijo tanko filmsko plast. Tako odsorbirani film vidno menja lastnosti materiala, vlakna postanejo s to obdela- vo gladkejša. Substantivnost je odvisna od vrste in količine kationak- tivne vezi, od pH raztopine — medija, temperature izpiralne vode, časa delovanja ter pred- vsem od vrste tkanine. Glede na obširno lastnost, sposobnost reakcije in mož- nost uporabe mehčalnega sredstva, pa moramo vedeti naslednje bistvenosti. Paziti moramo, da dozira- mo mehčalno sredstvo vedno v zadnjo izpiralno vodo pri strojnem in ročnem pranju, ker se pri naslednjem izpira- nju učinek mehčalnega sred- stva že skoraj popolnoma iz- gubi. Prav tako moramo paziti, da je perilo pred dodajanjem mehčalca dobro izprano, ker sicer anionaktivna komponen- ta, ki se nahaja v neizpranem perilu kot ostanek pralnega sredstva, uničuje kationaktiv- no komponento — mehčalec. Perilo mora biti tudi dobro oprano, ker je neprijetna last- nost mehčalca v tem, da pig- mentno umazanijo, ki se za- radi slabega učinka pranja nahaja v floti ali na perilu, privlači na tekstilna vlakna, kjer trdno oprijemajoča ostane. Mnogi proizvajalci gospo- dinjskih pralnih strojev paz- ljivo zasledujejo zgoraj ome- njeni razvoj oskrbe perila in ufK)števajo potrebe gospodinj, tako pri sami konstrukciji pralnega stroja, kot tudi pri vključitvi programov. Tako imamo na tržišču su- peravtomatske stroje, ki ima- jo dodaten program — impre- gniranje perila (mehčanje, škrobljenje). Poleg dozirne posode, ki ima prekat za doziranje pral- nega sredstva za predpranje in prekat za glavno pranje, je še dodaten prekat za dodaja- nje mehčalnega ali škrobilne- ga sredstva. V ta prekat damo ustrezajočo količino mehčal- ca, vendar pa moramo paziti, da nimamo v njem ostankov pralnega sredstva, ki uniči njegov učinek. Pri zadnjem izpiranju vodni curek avtomatsko dozira mehčalno sredstvo v izpiralno vodo. Adsorpcija-vezanje mehčal- nega sredstva na površino tkanine, narašča pri različni vrsti tkanin po naslednjem vrstnem redu; najmanjša je pri poliakrilnitrilu, sledijo po- liester, poliamid, acetat, bom- baž, viskoza. Največja adsorp- cija je pri volni. Iz tega sle- di, da bomo uporabljali meh- čalno sredstvo pretežno za obdelavo frotirja, volnenih iz- delkov, plenic, sintetičnih ple- tenin in za osebno perilo. Z mehčalnim sredstvom obdela- na tkanina iz bombaža ali volne dobi mehak, svilen otip površine, lep lesk in elastičen efekt. Pri mehčanju bombažnih ali volnenih artiklov, ne sme- mo količine mehčalnega sred- stva predozirati, ker ima bombažno oz. volneno vlakno dobro sposobnost vpijanja in dosežemo v tem slučaju obratni učinek, to je, cunjasto tkanino. Uporabno vrednost določimo najbolje in najeno- stavneje z otipom površine. Tkanine, ki so obdelane z mehčalnim sredstvom, so bolj hidrofobne in lažje oddajajo vlago; s tem pa je sušenje hi- trejše in ugodnejše. Kakor otipa, tako tudi ob- čutka pri nošenju obdelanih tkanin, ne moremo meriti z fizikalno kemijskimi metoda- mi. Kljub temu pa lahko lo- čimo npr. srajco, robček, po- steljno perilo itd. od neobde- lanega perila posebno, če upo- rabljamo starejši že večkrat oprani kos perila. Tudi fro- tirke, ki so večkrat obdelane z mehčalcem, dajejo vtis kot da so nove, plenice na občut- ljivi dojenčkovi koži, pa pre- prečujejo razpokano, trdo kožo. Tkanine iz sintetičnih vla- ken tudi bolj odbijajo umaza- nijo. Mehčalec učinkuje na perilo kot mazilo, zato ga laž- je likamo, vendar pa ne na- stopi lepljenje. Ta učinek je posebno pomemben v pralni- cah, kjer dobimo manj zguba- no perilo iz sušilnic in ga zato na valjih bolje in hitreje zli- kamo. Perilo dobi velikokrat po daljšem ležanju neprijeten, zatohel vonj (posebno v bol- nišnicah in hotelih). Z upora- bo mehčalca, ki je prijetno parfumiran, se tej nevšečno- sti izognemo, ker ga dozira- mo v zadnjo izpiralno vodo in perilo obdrži dalj časa prije- ten vonj. Ker imajo mehčal- na sredstva tudi desinfekcij- sko delovanje, preprečujejo tvorbo plesni, ki p>ovzroča ta neprijeten vonj. Pri mnogih artiklih iz sin- tetičnih vlaken (orlon, dralon, perlon itd.), je znan in nepri- jeten pojav, posebno v toplem in suhem prostoru, nastanek statične elektrike. To opazi- mo predvsem pri osebnem perilu, ko se npr. kombineže oprijemajo nogavic in zaradi električnosti šelestijo. .Ce te artikle obdelamo z mehčal- cem, reduciramo površinski upor sintetičnih vlaken in zmanjšamo znano šelestenje in oprijemanje tkanine. Pri sintetičnih artiklih lah- ko količino mehčalca nekoli- ko predoziramo, ker s tem samo povečamo antistatični učinek. Poleg mehčalcev, ki so tre- nutno na tržišču, pa namera- vajo proizvajalci izdelati še tipe mehčalcev, ki bodo ime- li poleg že omenjenih lastno- sti še bakteriostatične lastno- sti. Namenjeni bodo za široko območje, ne bodo toksični in bodo primerni predvsem za bolnišnice. Proizvajalci stre- mijo tudi za tem, da bi se- stavili kombinacijo prašek- mehčalec, vendar zaenkrat še niso dani tehnični pogoji za ta razvoj. MARIJA HIRŠELJ Sovjetski genet al Grigoren- ko je že osem mesecev v no- n.aiici garadi političnih razlo- gov Iz njegovega dnevnika je razvidno, da bo Grigoren- ko znorel kvečjemu takrat, ko ga bodo do konca »po- zdravili« ... y Moskvi sta hkrati zbolela predsednik vr- hovnega sovjeta Podgorni in premier Kosigin. Prvi bi mo- 7 al obiskati Japonsko, drugi Pa bi moral sprejeti odpo- slanca japonskega premiera Sata, Poročajo še o nekaterih drugih boleznih v visokih krogih ... Po arabskih urad- nih poročilih sodeč, Izraelci izgubljajo v zračnih bitkah čedalje več letal, če bi 7ia- tanko seštevali izraelske izgu- be letal v zadnjih letih — iz arabskiTT virov — bi m.orali biti Izraelci danes brez Letal in bi upravičeno lahko zahte- vah phant07ne od ZDA . . . Vgrabljanje letal je zdaj po- stalo resnično »svetovni šport'(^ Začeli so ga na zahod- ni polobli, potem se je raz- širil v Evropo,- zdaj pa ga uganjajo tudi na Daljnem vzhodu. Najnovejša ugrabi- tev: nekaj japonskih študen- tov je ugrabilo japonsko jxU- niško letalo in ga po nekaj dnev »varno:< ^pripeljalo v Se- verno Korejo... V Pekingu se še vedno kakor jara kača vlečejo pogajanja med SZ m Kitajsko. Ta pogajanja so ta- ko tajna, da ni znano,, kako potekajo in kje potekajo. Znano je samo to, da pote- kajo. Upa.jmo. da bomo ^''Je- deh vsaj to. kdaj sg bodo nehala... Na Severnem Ir- skem so se spet začeli mla- titi. Poveljstvo britanskih čet je sporočHo. da bodo vojaki streljali, če bo kdo še metal bencinske bombe. Tajna Ir- ska republikanska armada (IRA) je izjavila, da bo ugra- bila nekaj britanskih voja- kov. če bodo ustrelili kakega irskega rodoljuba, bo tudi IRA ustrelila po enega bri- tanskega vojaka. Za obe stra- ni je torej poskrbljeno .. . Kubanski voditelj Fidel Ca- stro je postavil na preizkuš- njo »čast revolucije«, če bo- do na Kubi do 15. julija jm- delali deset milijonov ton sladkorja, bo čast rešena, če Pa jih ne bodo — na to no- ben kubanski revolucionar ne sme pomisliti. . Naš vsakdanji kruh Zakaj se osnovna živila ne smejo podražiti, drugo blago pa se lahko? - Ali morajo pridelo- valci živil, ki imajo najnižjo življenjsko raven, nositi glavno breme za boljše življenje drugih delovnih ljudi? Neprijetno je zagovarjati zviševanje cen kateregakoli blaga ^zlasti še tako imenova- nih osnovnih živil — kruha, mleka, mesa, olja, sladkorja — čemur sindikati najbolj nasprotujejo. Kmetovalci bi gotovo bili najbolj zadovoljni, če bi cene blaga bile še vedno take, kot so jih določili družbeni orga- ni ob uvedbi gospodarske reforme leta 1965. Ker pa so cene mnogih nekmetijskih proizvodov in storitev nepred- vidoma porastle, tudi oni ne morejo proizvajati po starih cenah. Ne zahtevajo in ne želijo pa nič več kot le to, da bi cene njihovih pridelkov in izdelkov rastle enako kot cene industrijskih proizvo- dov, raznih storitev, družbe- nih prispevkov in podobnega. Kadar postavimo stvari ta- ko, pa moramo povedati re- snico vsem tistim, ki bi radi jedli poceni kruh, meso in druga živila. Predsednik neke občinske skupščine v Sloveniji — ne bom ga imenoval, kajti v občini je veliko več delavcev kot kmetovalcev in bi hiu lahko zamerih — je na ne- kem posvetovanju vprašal, ali naj imajo tisti, ki pridelujejo živila, najnižji življenjski standard zato, da bi imeli vsi drugi delovni ljudje viš- jega. Povprečni dohodki kmetij- skih delavcev in kmetov so vsa leta veliko nižji kot dru- gih delavcev. Vzlic temu sta se tekstil in obutev lahko lam podražila za 8 do 10 %, mleko ali kruh pa se ne bi smela podražiti za toliko ves čas od začetka reforme. V začetku tega leta so v Mari- boru zvišali plačilo za odvoz smeti za okrog 60 % in neka- tere družine v večjih, starih stanovanjih — to so pred- vsem delavci z nižjimi oseb- nimi dohodki — morajo pla- čati vsak mesec 4 do 8 din več kot lani. Ob predlogu za nove cene ni bilo nobenih javnih razprav. V začetku leta ao tudi frizerji zvišali cene svojih storitev. Striže- nje je za en dinar dražje kot lani. Tudi brez razprav. Gradnja stanovanj se je po podatkih SGP Pionir v No- vem mestu podražila v petih letih za več kot 100 %. Pra- vijo, da zaradi višjih cen gradbenega materiala, obrtnih storitev in komunalnih daja- tev. Toliko so višji tudi stro- ški popravila hiš. Stanovanja pa potrebujemo vsi, delavci in kmetje. Ali je cena zemlje, iz kate- re delajo opeko, lahko bolj porastla kot cena polj, na katerih pridelujejo pšenico za kruh ali krmo za molzni- ce? Ali so toliko porastli osebni prejemki delavcev? Zakaj potem ne bi smeli po- rasti tudi dohodki pridelo- valcev živil? Dodajmo še eno primerja- vo! Če dvočlanska delavska družina porabi dnevno kilo- gram kruha in liter mleka, bi pri zvišani ceni pri vsa- kem za 10 par — takšni so sedanji, moramo priznati, skromni predlogi — porabila za nakup vsak mesec le šest din več kot zdaj. S tem se mnogi ne strinjajo. Ko mo- rajo plačati toliko več za odvoz smeti, pa molčijo. De- lavske družine izdajo veliko več tudi pri pri nakupu draž- jih čevljev, obleke, za prevoz z avtobusom in železnico in še marsikje. Zagovorniki nji- hovega standarda pa o tem nočejo veliko razpravljati, ko da je vse to opravičeno. Le naš vsakdanji kruh mora bi- ti poceni. Ali to ne zveni kot preveč obrabljena parola ali celo pe- sek v oči? .lože Petek TELEGRAMI KAIRO — Vodja palestinske os- vobodilne organizacije Arafat je povedal, da je za odnose med pa- lestinskim gibanjem in SZ značil- no »medsebojno razumevanje«, za odnose z LR Kitajsko pa »popolna in večna p<^pora« Kitajske pale stinskemu gibanju. TOKIO — Ugrabljeno japonsko potniško letalo boeing 727, ki so ga 1. aprila ugrabili japonski študenti, oboroženi s sabljami in noži, se je po petih dneh vrnilo v Tokio. PHNOM PENH — Kamboški princ Sihanuk, ki so ga nedavno strmoglavili, je sporočil, da se bo kmalu pridružil gverilcem ljud- skega odporniškega gibanja. Vpra- šanje je, kako ga bodo ti spreje- li, saj je znano, da je Sihanuk lefa in leta divje preganjal tako ime novane »rdeče Khmere«. HONGKONG — Kitajski premier Cu En Laj je prispel na obisk v Severno Korejo. Njegov obisk po meni, da so se zboljšali odnosi med Pekingom in Pjon^jangom. ki so se močno skalili med kul- turno revolucijo na Kitajskem. SAIGON — v Južnem Vietnamu je čutiti okrepljeno delavnost bor- cev FNO, ki z raketami napadajo številna ameriška oporišča. Ameri- ške izgube so začele spet naraščati. MOSKVA — V zadnjem času iz Moskve spet napadajo Albanijo. Tednik »Novoje vremja« piše, da je Albanija postala mostišče kitaj- ske politike in vojske v Evropi in na Balkanu. Tednik omenja šest oporišč z raketami srednjega do- sega. WASHINGTON — Pentagon Je obtožil kapetana Ernesta Medino kot glavnega odgovornega za mno- žični pokol civilistov v južnoviet- namski vasi My Lal. ISLAMABAD — Bivši pakistan- ski zunanji minister Bhutto je za las ušel smrti, ko je bil izveden proti njemu atentat. Toda po neka- terih poročilih so bili ubiti en po- licist in dva njegova spremljeval- ca. Ranjenih je bilo 61 oseb. PRAGA — Po izključitvi Jožefa Smrkovskega iz partije je več to- varniških delavcev prostovoljno iz- stopilo iz KPČ in vrnilo svoje par- tij.ske izkaznice. GOSTJE OB OBLETNICI — Ob 25-letnici osvoboditve Madžarske so se v Budim, pešti zbrali voditelji socialističnih držav. Na sliki, ki .je bila posneta na sprejemu ministrskega sveta Madžarske, so od leve proti desni prvi sekretar KPC Gustav Husak, generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev in poljski premier Jožef Cyrankiewicz. ' Telefoto: Vfi tedenski zunanjepolitični pregled Prejšnji teden smo v tem stolpcu na kratko opisali po ložaj v Latinski .\meriki. kar zadeva tako imc-iovano »me stno gverilo« oziroma skoraj vsakdanje ugrabitve in izsi- ljevanja. Samo vprašarje ča sa je bilo, kdaj bo padla pr- va žrtev. Negotovosti ni vtč. V Guatemali je padla prva žrtev: zahodnnnemški ve- leposlanik v Guatemali Kari von Spreti, ki so ga nernanci ugrabili v torek 31- marca- Malo pred njegovo ugrabi- tvijo sta bila ugrabljena gua tenialski zunanji minister in neki ameriški diplomat. V obeh primerih so ugrabite- lji zahtevali od vlade, naj iz pus'.i določeno število polit:č nih zapornikov. Vlada je u- stregla njihovi zahtevi in oba moža sta Lila izpuščena. Pri zahodnonemškem vele- poslaniku sc se stvari zaplet le. Guatemalska v"a:la .je zavr- nila zahtevo ugrabiteljev, da mora zanj izpus iti 17 pol tič- nlh zapornikov. Nato so u.g- rabitelji povečali zahtevo: 22 političnih zapornikov in 700 tisoč dolarjev odkupni ne. Podaljšali so ultimat za 48 ur in zagrozili, da bodo diplomata zagotovo usmr ili. če to pot vlada ne bo ugo- dila njihovi zahtevi. . Medtem je v Guatemala) prispel posebni odposlanec bonske vlade Wilhelm H ppe, a tudi z drugih strani so za- čeli pritiskati na guatemal- sko vlado, naj popusti. ZR Nemčija je sporočila, da je pripravljena plačati 700 tisoč dolarjev odkupnine. Rotila je guatemalske oblasti, naj popustijo. To pot ni bilo popuščanja- Zahodnonemški kancler Willy Brandt, ki .je medtem prispel na uradni obisk v 7Ä).\, ,ie v imenu človečnosti pozval ljudstvo (iuatemal »naj pozabi na notranja po- litična nesoglasja in pomaga zavarovati življenje nedolž- nega diplomata«. Vse .je bilo zaman. Ugrabi telji so, ko ,je potekel rok, telefonsko obvestili policijo, kje bo našla truplo ubitega veleposlanika. Našli so sa v zapuščeni hiši v predme.st- ju Guatema'a Cütyja. ll.;tre Ijen je bil v sence in v roki je držal naočnike. Umor von Spretija je po- sebno ORorčil zabodnonem- ško javno mnenj-^ ki se spra- šuje, zakaj je guaten-a'skd vlada popustila, ko jp bilo treba rešiti gu itema'skeg i zunanjega ministra in ameri- ške.ga diplomata. Zastavl.ja se tudi vprašanje varnost' di- p'omatov ne samo v Ciua- temali, amiak tutli v števil nih drugih državah l atinske Amerike. To je osrednje vprašanje pri vseh teh ugrabitvah, ni s.lja in ropih v velemestu LA. To je zdaj postalo dokaj učinkovito politično orožjt — za desnico in za levico, Toda prav tako kakor ugrab IJanje letal so 'u li ugrabitvt diplomatov naperjene proii mednarodnemu redu in so. delovanju, proti tistemu si. stemu, ki vzdržuje kolikoi tolflio civilizirane odnost med narodi in državami. Ce se bo tak način po!iti?nesa boja — in nik,-;er nimamo za gotovila, da bo ostal samo političen — razpasel, bo predvsem škodoval med narodnemu sodelovanju ZRN utegne zdaj prekiniti di- plomatske odnose z Gu» temalo, s tem pa b« Ubiti talec verjetno odpadla tudi zahod nonemška gospodarska po- moč. Večina takih akcij ne- dvomno opozarja na obupen položaj v Latinski Ameriki toda škoda, ki jo povzro- čajo, je neprimerno večja od koristi takega »opozorila«. Nekateri politični opazo valci v Moskvi trdijo, da b" v Kremlju prišlo do spi< memb. Pri tem se op rajo na nekaj vidnih znamenj Predsednik vrhovnega sovj< ta Podgorni ne bo obiska! Japonske, ker je zbolel. Zb"^ lel je tudi premier Kos p« in zato ni mogel sprejeti od poslanca japonskega premi* ra Sata Hidrati v Moskvi šf nič ne vedo o plenumu CK ki bi bil moral bili že marci in bi bil moral razpravljaj o kritičnem stanju v kmetij stvu. Slišati je tudi ostr< kiitik- n- račun sovjetskega gospodarstva in »kremljolo gi« opozarjajo, da je bij® take kritike sl šati tudi ^ pred padcem Nikite Ilrušco- va. Vse to pa so nezaneslji- va znamenja. Drži, da J^ stanje gospodarstva neu.?«"*, no. Drži tudi, da se bije boJ med tistimi, ki bi radi stanje popra i'i z odločnej' šim uvajanjem material spolbujanja, in tistimi, l^j menijo, da se da to doseč' s prepričevan ji m oziroma ® propagando. Toda ta dileiH'' bo ostala, čet di bi se ^ Kremlju kaj spremnilf Za zdaj ni nobrnih dokazo^ ki bi govorili v prid tej mnevi- tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ ZA CESTE IVI AN JK A DENAR- J.-l — Prejšnji četrtek sb v repub- liški skupščini obravnavali letošnji finančni načrt republiškega cestne- ga sklada ter merila za izdelavo programa vzdrževanja in rekon- strukcijo cest v obdobju 1971-75. V Sloveniji pride en avtomobil že na vsakih 14 ljudi, ceste pa niso uspo- sobljene za tako skokovito narašča- nje prometa. Denarja je premalo celo za vzdrževanje cest in se po- nekod asfaltirane ceste spreminjajo v razrit makadam, zlasti na štajer- skem. Zato v Sloveniji predlagajo, da bi podražili nafto ter povečali cestne takse za težka motorna vozi- la. Tovornjak namreč povzroči na cesti toliko škode kot 30.000 oseb- nih avtomobilov. S to podražitvijo bi dobili več denarja za ceste, hkra- ti pa le-te tudi razbremenili, ker bi mnogo tovora preusmerili na želez- nice Vendar pa zvezni izvršni svet temu predlogu najbrž ne bo naklo- njen, ker skuša omejevati težnje po podražitvah. Znova pa se ob vsem tem postavlja zahteva, naj bi od zveznega prometnega davka na gorivo več ostalo republikam za ceste. m GOSPODAIISKI ODNOSI S Tli JI NO — Zvezni izvršni svet Je proučil gradivo zveznega zavoda za gospodarsko planiranje o gospo- darskih odnosih s tujino v nasled- njih petih letih. V tem obdobju naj bi zlasti uravnovesili tekočo plačil- no bilanco in ustvarili večje deviz- ne rezerve. Izvoz naj bi naraščal hitreje kot proizvodnja in uvoz. Treba bo tudi doseči smotrnejšo regionalno usmerjenost naše zu- nanje trgovinske izmenjave, v kate- ri naj bi se zlasti povečal delež držav v razvoju. ■ GOSPODARSKA GIBANJA V I. ČETRTLETJU — V prvih mese cih letošnjega leta smo iz naše dr- žave izvozili za 4780 milijonov di- narjev blaga oziroma za 34 odstot- kov več kot v istem lanskem ob- dobju. Uvozili smo za 6580 milijo- nov dinarjev ali za 7 odstotkov več kot v lanskih prvih treh mesecih. Življenjski stroški pa so se v pr- vih treh letošnjih mesecih povečali Kako priti do boljših cest? za 2 odstotka, predvsem zaradi po- dražitve nekaterih živil. ■ PRAVICE NAŠIH DELAVCEV V TUJINI — Zvezni izvršni svet je obravnaval informacijo zveznega sveta za delo in zveznega zavoda za socialno zavarovanje o problemih v zvezi z zaposlovanjem naših de- lavcev v tujini. Ugotovil je, da naši delavci na tujem še vedno ne mo- rejo uveljaviti mnogih syojih pra- vic, ki izhajajo iz sklenjenih med- državnih pogodb. Zvezni izvršni svet je zato naročil pristojnim or- ganom, da neutegoma poskrbijo za večjo kadrovsko in strokovno uspo- sobitev ustreznih služb, ki morajo biti na razpolago tem delavcem. m JEDRSKA ELEKTRARNA V SLO\ENIJI — Elektroinštitut »Mi- lan Vidmar« iz Ljubljane in Insti- tut za elektrogospodarstvo v Za- grebu sta izdelala študijo o mož- nem razvoju elektroenergetike. Ugo- tovila sta, da bo v Sloveniji do le- ta 1980 zmanjkalo elektrike, če ne bomo zgradili nuklearne elektrar- ne, ki bi jo bilo smotrno zgraditi že do leta 1975. Glede na gradbene stroške ozirom.a ceno proizvedene kilovatne ure bi bila najcenejša nu- klearna elektrarna, sledi ji termo- elektrarna in šele nato hidroelek- trarna. m KR.^JEVNA SAMOUPRAVA — V Sloveniji delujejo 1004 krajev- ne skupnosti, ki so lani porabile za svojo dejavnost povprečno po 324 tisoč dinarjev iz občinskih vdrov in po 215 tisoč dinarjev lastnega denarja. H PONOVNA OBRAVNAVA ZO- PER HRKACA — Vrhovno sodišče Srbije je razveljavilo razsodbo o- krožnega sodišča v Beogradu, ki je vrnilo okrožnemu sodišču v ponov- no obravnavo, obtoženemu Hrkaču pa je podaljšalo pripor. Kot smo že poročali, je sodišče prišlo do ne- katerih novih podatkov m POMLADANSKA SETEV KA- SNI — V Vojvodini so do konca marca zorali 411 tisoč hektarov zemlje, namesto milijon hektarov, kolikor je predvidenih zemljišč za pomladansko setev. Pomladanska dela ovifa dež in tudi sneg. m UVOZ DROBNE MEHANIZA- CIJE — Po sklepu zveznega izvrš- nega sveta bomo letos uvozili za 4 milijone dolarjev drobne kmetijske mehanizacije, oziroma za milijon dolarjev več kot lani. rRHLE NADE MLADIH DEKLET? MOJCA MAVRie IZ KOCENOVE ULICE V CELJU PRIKRAJŠALA DELAVKE, KI SO BILE ZAPOSLENE .^JJENI OBRTI? KAJ JE S »TEHNOKOPOM« IN POZNEJŠIM «DEL-PREVENTOM«, KJER BI NAJ BILO ZAPOSLENO OKROG 100 DEKLET? • Ali je škandal z zaposlitvijo mladih deklet pri novo ustanovljeni ekonomski enoti »Del - prevent«, katerega matično podjetje bi naj bilo podjetje »Krim« iz Ljubljane le »pasja bombica« gli resnična goljufija? • Zakonca Mavrič trdita, da so težave le trenutnega značaja, v resnici pa gre za približno jOO novih delovnih mest. V petek je Mavričevia flcsla potrebne dokumente za registracijo pod- jetja na sodišče. • Koliko je resnice v trditvi več deset de- |(|et, da so že doslej pri Mavričevi delale tudi pO več mesecev in vendar niso prejele niti di- narja plačila. Nekatere med njimi pa sramotne zneske tudi v obliki raznih oblačil? Kmalu po novem letu smo naleteli na prvo nevsakdanjo 2godbo dekleta, ki naj bi bi- lo zaposleno pri neki obrtni- ci več mesecev, vendar za opravljeno delo dekle ni dobilo plačila. Nato smo za- sledili zgodbo dekleta, ki bi naj bilo sprejeto v uk, ven- dar je bil ta razveljavljen, ker delodajalec ni imel do- voljenja za to zaposlitev. Ko smo pozneje zadevo začeli spremljati, smo največ in- formacij dobil: pri občinskih inšpekcijskih službah v Ce- lju, kjer so nas z zadevo podrobneje seznanili, šlo je za osupljivo zgodbo, za kate- ro bi človek menil, da je nI m.ogoče srečiti pri nas. Mojca Mavrič, doma iz Ko- cenove ulice št. 2 je imela dovoljenje za opravljanje obr- ti podobne dejavnosti. Slo je za izdelavo izdelkov iz ra- znih odpadnih materialov. Inšpektorji skupščine občine Celje so ugotovil:, da si je Mojca Mavrič to obrt dokaj svobodno predstavljala. Zapo- slovala je tudi mladoletnice, ki bi se rade izučile šiviljske stroke, čeprav tega ni sme- la. Poleg tega ni v redu plačevala zaposlenih. Toda ist: inšpektorji so na Mavričevo postali še bolj po- zorni, ko so zasledili, da je v zvezi z ustanavljanjem ne- kega podjetja Tehnokop. To naj bi bila v resnici le celjska ekonomska enota s sedežem v njenem stanovanju v Koce- novi ulici. Kmalu so ugoto- vili, da je industrija šivalnin strojev Bagat prodala pod- jetju Tehnokop v Celju, (ki pa ni bilo nikoli registrirano pr: Gospodarskem sodišču v Celju) skoraj 50 novih šival- nih strojev na kredit. Kmalu je iz Ajdovščine prišla tudi prva večja pošiljka teksona za predelavo. Čeprav stanovanje Mavričeve ne ustreza predpi- som o poslovnih prostorih, je lastnica stroje spravila v stanovanje, kjer je bil tudi prispeli tekson. Toda inšpek«. tor jem ni uspelo lastnici do- kazati, da b: bili stroji v uporabi. Kmalu zatem, ko so inšpek- torji poklicali na pomoč in- špekcijske službe v Ljubljani, kjer b: naj bil pravi sedež podjetja Tehnokop, so se po Celju razširile vesti o drugem podjetju, tokrat »Del-pre- vent«, ki naj bi bila eko- nomska enota ljubljanskega podjetja Krim, ki se ukvar- ja s prevozništvom in oprav- ljanjem drugih uslug. Delav- nica tega podjetja naj b: bi- la v dvorani gasilskega do- ma v Drešinji vasi (občina Žalec). Istočasno so na Zavodu za zaposlovanje v Celju postali pozorni na vesti, da neko podjetje v Celju zaposluje ljudi, vendar pri njih ni bilo prijavljenih novih delovnih mest. Regrutiranje se je zve- čine opravljalo preko poznan- stev in tečajnic šivalnega te- čaja pri firmi Bagat. V Dreš- nji vasi so v resnici strokov- njaki začeli montirati šivalne stroje, medtem ko so na njih mlada dekleta preizkušala svoje sposobnost: v šivanju. Ker so bile tudi inšpekcijske službe v ZaJcu opozorjene na čudno dejavnost in delo pod- jetja, ki ga v resnici ni, saj ni bilo nikjer registrirano (čeprav so iste službe v Žal- cu izdale dovoljenje za op- ravljanje dejavnosti) je na- stal preplah, V Celju pa so na razna vrata začela trkati mlada dekleta z isto zgodbo: Dela- le smo, plače pa nismo dobi- le. Pomagajte nam. Nato smo ugotovili, da gre za Tehno- kop, oziroma Del-prevent. De- kleta so povedala, da jih je bilo približno 100, ki so dobi- le obljubljeno zaposlitev, za- tem, ko so prinesle zdravni- ška spričevala (celo od gine- kologov) in opravile test pri tehničnem direktorju Ivanu Mavriču. Ta je na osnovi ne- ke kvazi strokovnosti oprav- ljal »psihološke teste«, da bi ugotovil delovne sposobnosti deklet. Ko smo preverjali. kdo vse je v »strokovnem vodstvu« na novo ustanovljene ekonomske enote, smo ugo- tovili, da poleg obeh zakon- cev Mavrič, ki sta imela naj- višje položaje dela še troje »tehnikov«. To naj bi bili Toni Križan in Rajko Ribezi, oba doma iz štor ter Kladnik Franc, doma iz Celja. Koli- kor smo doslej ugotovili niti eden izmed »tehnikov« mno- gokrat ni videl tehniške šole znotraj, kaj šele, da bi kdaj- koli tamkaj prejel diplomo. Dekleta so povedala, da bi naj ti trije bili nekakšni delo- vodje. Ko smo obiskali »up- ravne prostore« Del-preventa v Kocenovi ulici, smo ugo- tovili, da gre za provizorič- no stanovanjsko sobo, spre- menjeno v nekakšno pisarno, kjer so trenutno »poslovali« omenjeni trije tehniki, če- prav so v začetku odklonili, da bi dajali kakršnekoli iz- jave v zvezi s podjetjem, so pozneje sklep nekoliko omi- lili. »Gre za prostovoljno delo, tako rekoč udarniško, kot so me vzgojili starši, ki so bili proletarci,« nam je možato povedal Toni Križan, ki je med drugim povedal tudi, da Je bil v mUičniški šoli. Eden izmed trojice pa, da je »bil kot mlad prestopnik v Sta- rem piskru«. Križan je poleg tega pMDvedal, da gre za ve- liko delo, saj bodo dekletom, ki zdaj posedajo v Mignonu In so brezposelne omogočili dostojno zaposlitev«. To sta nam potrdila tudi zakonca Mavrič, ki sta bila ogorčena nad ravnanjem de- klet In venomer zatrjevala, da dekleta še niso delala, za- to jih čudi, kako morejo laga- ti in zahtevati plačilo. Vse »vodilne« smo nato spremlja- li do sodišča, kjer je Mojca Mavrič vložila dokumentacijo za registracijo podjetja. • »Kot vidite, gre za čisto zakonito delo, čeprav neka- teri poskušajo razbiti kolek- tiv. Danes odpreti 96 delovnih mest ni majhna stvar.« S tem se strinjamo in če so napori resnično i>ošteni, jih pozdravljamo. Videli smo tudi sklepe delavskega sveta podjetja Krim, ki je sprejelo sklep o ustanovitvi delovne enote, vendar smo slišali tu- di za mnenje inšpektorjev, da dovoljenje za uporabo po- slovnih prostorov v Kocenovi ulici ne bo Izdano. Inšpektor- ji iz Žalca pa so začasno prepovedali opravljati dejav- nost v Drešinji vasi. Ostaja vprašanje, kdo bo plačal 50 Bagatovüi strojev, ko ni več Tehnokopa, prav tako pa tu- di druge stroške in nabavo materiala. Podjetje Krim je sicer nakazalo nekaj sred- stev, vendar ta še zdaleč ne pokrivajo dosedanjih stro- škov. Preiskava je v teku, dekleta pa iščejo svojo pra- vico. JANEZ SEVER RAZSTRELILI ZAPORO Pred štirimi leti je vod- stvo KZ Bizeljsko začelo gra- diti cesto proti svojim vino- gradom v Drenovcu. K so- delovanju je vabilo tudi okoli- ške kmete, ki bi z novo cesto dobili povezavo z dolino. Zal se je akciji odzvalo le ne- kaj posameznikov. Ko je bi- la cesta zgrajena pa so jo_za- čel uporabljati vsi, tudi^ ti- sti, ki niso prispevali denar- ja. Zato je vodstvo zadruge cesto zaprlo z zaporo. Pred neda\Tiim je kmet Franc Hu- dina začel z zbiranjem ix)d- pisnikov, ki bi tako z jav- nim pritiskom zadrugo pri- moral, da zaporo odstrani. Toda vodstvo zadruge je os- talo neomajno. Prvega apri- la pozno zvečer pa je ne- znanec zaporo z eksplozivom razstrelil. Poškodovan k sre- či ni bil nihče, nastala pa je materialna škoda. Ni zna- no, kako se bo spor končal. Preiskava je v teku. — ez IDENTIFICIRANO TRUPLO 28. marca so blizu Sevnice v reki Savi odkrili truplo moškega, ki naj bi bH v vodi že več kot deset dni. Varnostnim organom je uspe- lo truplo identificirati. Gre za 26 letnega avtoprevoznika Ci- rila Drobnica, doma iz Male vasi pri Grosupljem. Mla- denič je bil pogrešan od 17. februarja, ko je imel težko prometno nesrečo. Trčil je v avtobus. Po vsej verjetnosti ga je nesreča tako prizadela, da je izvršil samomor. — ez GORENJE ZAVRAČA OBTOŽBE Te dni so se v jugoslovan- ski javnosti pojavile vesti, v katerih kolektiv elektronske industrije iz Niša obtožuje Gorenjev Velenju zaradi do- zdevnega snubljenja strokov- njakov za elektronsko indu- strijo. V teh obtožbah eo trdili, da je Gorenje ponudi- lo tem strokovnjakom nekaj- krat višji zaslužek, udobna stanovanja in nekatere druge ugodnosti. Kolektiv tova,me gospodinj- ske opreme Gorenje iz Vele- nja je te obtožbe v celoti zavrnil in jih ocenil kot ne- lojalen napad. Prav zaradi tega je velenjski kolektiv po- slal delavskemu svetu elek- tronske industrije v Nišu pismo, v katerem je med drugim predlagal, da naj Ei Niš sam najde krivce takih absurdnih vesti. Kot vse kaže pa to pismo ni povsem zadovoljilo, saj so se v Nišu ponovno oglasili, čeprav v milejši obliki in z drugačnimi besedami. Ce sodimo p>o namerah obeh kolektivov, bo zadevo raziskovalo pristojno redno oziroma častno razsodišče pri zvezni gospodarski zbor- nici. PREHOD NA 42-URNI DELOVNI TEDEN VSI POGOJI SO, VENDAR... Predsednika komisije za prehod na 42-umi delovni te- den, ing. Mira Jančigaja smo zaprosili za razgovor o te- mi, ki močno okupira zarsimanje kolektiva EMO: — Zakon določa, da morajo vse delovne organizacije v državi z 8. aprilom preiti na 42-umi delovni teden. Kakšen je predlog vaše komisije, ki je imela nalogo ana- lizirati stanje in predlagata: samoupravnim organom pod- jetja način prehoda? — Komisija, ki jo vodim zadnja dva meseca in je menda menjona v svojem sestavu pred tem že štiri ali pet- krat, ima svoj predlog pripravljeni. Mnenja smo, da so možnosti za prehod na 42 urni delovni teden dane za vse obrate, vendar p>a da bo dokončna realizacija zahtevala v nekaterih primerih še podrobnejše vskladitve. — V katerih obratih so še v zvezi s tem težave in kakšne so? »Rekel sem, da predlagamo takojšen prehod v vseh obratih razen v surovinskem oddelku in emajlimici, kjer je treba odpraviti še nekatere pomanjkljivosti, k»: smo jih pri analizi ugotovili, le-te pa je mogoče odpraviti v enem ali dveh mesecih. Pripomniti moral še to, da bo nujna tudi določena sanacija v obratu v Kruševcu. Kakšne te- žave so. V surovinskem oddelku je treba najti način, ka- ko upoštevati vpliv zunanjega dejavnika, to je občasno pomanjkanje surovine, za ta obrat in za emajlimico pa vskladiti merila izhajajoča iz zahtev komercialne službe in proizvodnih kapacitet obeh oddelkov.« J. Kr. PREDSTAVNIŠTVO EMO V ZAGREBU Kolektiv EMO se je tudi v poslovnem pogledu pribli- žal tržišču v osrednjem delu naše države. V Zagrebu, v ul'lci Proleterskih brigad, so pred dnevi odprli predstav ništvo tovarne. EMO združuje svoje predstavništvo s ser- visno dejavnostjo za področje Zagreba, vse Hrvatske m Bosne. V lastnih, sodobno opremljenih prostorih, v ne- posredni bližini avtoceste, bodo poleg opravljanja servis- nih uslug imeli tudi stalno razstavo svojih izdelkov, 'za katere bodo kar tu kupci lahko sklepal»! nakupne pogod- be. Servisna služba zaenkrat začenja z enim specialistom, število le-teh pa se bo v skladnosti z naraščanjem potreb povečevalo. —ec NA MEDNARODNEM SEJMU V BRNU Od 24. aprila do 1. maja bo v Brnu na Češkem tradi- cionalni mednarodni sejem izdelkov široke potrošnje. Se- jem dobiva z vsakim letom večji pomen kot posrednik gospodarskih odnosov med socialističnimi državami na eni in zahodnim svetom na drugi strani. Tovarna EMO, ki se je lani udeležila sejma v Pragi. Razstavni paviljon je vzbudil veliko zanimanje predvsem s svojimi pečmi, kjer je predstavništvo tovarne sklen»:lo tudi precej prodajnih pogodb, ki so po oceni boljše .m lepše od češkoslovaških. Prav ta uspeh je spodbudil ko- lektiv EMO za letošnje sodelovanje na sejmu v Brnu, kjer bo prav tako razstavljal peči na olje iz celotnega proizvodnega programa, pa tudi Kamin EMO 5, ki je po nemški >lcenci v tovarni prilagojena za naše premoge iz- kazala za učinkovito in privlačno tudi na češkoslovaškem trgu. J. KEBER NOV USPEH RAZVOJNE DEJAVNOSTI široka javnost pozna EMO predvsem kot proizvajalca kvalitetne posode, kotlov, peči, radiatorjev, odpreskov za avtomobilsko industrijo in produktov orodjarne. Manj zna- na pa je izdelava frite za emajle, to je steklaste snovi, ki jo ustrezno predelano poznamo kot emajlno prevleko na .ko- vinskih izdelkih. Nedavno so v razvojnem laboratoriju EMO razviU novo frito za črn, visoko kisUnoodporni emajl, ki ga je mogoče nanašati na velike kovinske povr- šine in daje v enem samem sloju izredno kvalitetno pre- vleko. Uporabljiv je predvsem za notranje površine peči, štedilnikov, pralnih in pomivalnih strojev, hl^lnikov in ostalih izdelkov, ki zahtevajo sorazmerno dolgotrajne ob- remenitve glede prožnosti materiala, kisMnoodpornosti, obstojnosti na rjavenje in naglih sprememb temperature. Pomembnost in kakovostna vrednost nove frite oi morda ostala nezapažena, če ne bi bila deležna pismene- ga in ustnega priznanja predstavnikov enega najpomemb- nejših svetovnih proizvajalcev fnlt »Ferro« iz Nizozem- ske in velikega zanimanja vodilnih češkoslovaških emaj- limic. Jo-i^e PRVOAPRILSKA POTEGAVŠČINA Navsezgodaj 1. aprila je v delovn»! sobi ing. Dimitrija Cerneta, predsednika sindikalne podružnice v EMO, za- zvonil telefon. Ko je prisluhnil glasu na oni strani žice, je najprej močno zardel, nato spustil v slušalko nekaj krepkih, po- tem. pa se mu je ob pogledu na koledar obraz razlezel v smeh. Bil je naravnost srečen, da ga je nekdo naaprilil! Kaj je bilo? Iz šoferske delavnice je nekdo sporočal, da so šoferji pri manevriranju s tovornjakom močneje poškodovali nov avtobus, ki je le nekaj dni pred tem v ponos vseh, ki so zanj prostovoljno delali na prosto soboto, bil raz- stavljen na tovarniškem dvorišču. Škoda, da ni več prvih aprilov na leto, da bi se marsi- katera nevšečna novica izkazala kot šala. 10. Nesreča pa ne bi bila popolna, če ne bi v napad zagalopirala še Klara! Nož v hrbet, kot vedno! si je dejal Paradižnik. - Moja obleka je fuč, kupil mi boš novo! Pri priči! je Klara pribila. Ni bilo kaj oporekati. Zgoditi se je moralo prav tisto, kar je Paradižnik tako od srca so- vražil: vstopila sta v najbližjo trgovinico. - Tale oblekca iz dralona bo kar prava, je bila Klara v hipu židane volje. Zabrnela je bla- gajna in Paradižnik je menil, da je prestal naj- hujše Kako se je zmotil! K rumeni oblekci gre samo in izključno ru- mena torbica! Blagajna je zabrnela še enkrat. In k torbici - vsi vemo - gredo čevlji enake barve ... Da ne govorimo o rokavicah in klo- bučku! Blagajna je pela in pela. denarnica je posta- jala tanjša in tanjša. Paradižnikova sta se v dru- go znašla na robu nelikvidnosti. - Dovolj mi je tega! je zaripnil Paradižnik. - Tu imaš denarnico in ključ od avtomobila, pa ti vozi! - Puščoba! je odvrnila Klara. - Vselej si tak. kadar je treba ženici napraviti drobno vese- lje. Spravila je denarnico v rumeno torbico. pO' prijela je za »vajeti« v avtomobilu in zapustila sta mokro mesto po najbližji poti. NOVI lEWNl - Uredni štvo in uprava Celje, Gre- gorčičeva 5 poštni predal 161. Lreiu.j€ uredniški od- bor Glavni in odgovorni urednik BKRNARD SlUM- CNIK. NOVI TEDNIK iz- haja od decembra 190» kot na.slednik CELISKEi.A TEDNIKA, ki je izhajal od in.W leta — NOVI TEDNlh izJiaja vsako sre- do Izdaja CGP »DELO« — enota informacije pro- pagande Celje. Tisk in kli- šeji CGP »Delo«. Rokopi. soiv ne vračamo. Cena po- samezne številke 60 par, letna naročnina 30 din, polletna 15 din Za tujino znaša naročnina 60 din. Tekoči račun 507-1-1280 TELEFONI: uredništvo 23-69, mali oglasi in na- ročnine: ekonomska pro- paganda 31-05 podružnica 2«-0o Minuli petek je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju peta premiera v letošnji sezoni. V režiji Francija Križaja, so uprizorili Ibsenovo delo »Sovražnik ljudstva«. Na sliki je prizor iz drugega dejanja. Od leve proti desni: Pavle .leršin, Mija Mencej, Santli Krošl in Marija Goršičeva. Letošnja zima je cesto I. reda Celje — Ljubljana močno prizadela. Delavci cestnega podjetja iz Celja so že pričeli popravljati ces«o od Celja do Šempetra. Foto: T, Tavčar IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKE Tako je prav! Opogumila sta se tudi dva odrasla dvojčka, kajti dvojčki se rojevajo v vseh časih. Na naši fotografiji sta 22-letna ANTON in JOŽE KOROŠEC iz Zgornjih Selc blizu Ponikve pri Šent- jurju. Antonu nianjka kak kilogram, ali pa ima Jože kakšnega pre- več, nekaj pa k spremembi pripomoreta tudi prečki, ki si jih če. šeta eden v levo, drugi v desno stran. Pogum dvojčki srednjih let in še starejši! Zimskih užitkov je letošnjo pomlad na pretek, »toda treba je zna- ti«, so enoglasno ugotovili najmlajši smučarji na Celjski koči, ko so zvedavo opazovali nudenje prve pomoči smučarju, ki si je zlo- mil nogo. Foto: Lipovšek Mirka OBVESTILO Male oglase sprejemamo načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure v soboto Izjemoma spre jemamo naročila za male oglase 12 oddaljenih krajev bolnišnic, zavodov in podobno, tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja N TEDNIK. OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Ce Ije, Trg V. kongresa 10 „ELEKTRIFIKACIJSKI SAMOPAŠNEŽ" Morda se bo komu čudno zdelo, da še tu in tam nimajo elektrike in bo rekel, češ, v vsako mišjo luknjo pa res ni treba napeljevati elektrike... In prav v Mišjem Dvoru je še nim.ajo in 25 let po osvoboditvi, po letih obnove, petletkah in raz- mahu industralizacije ter elektrifikacije še vedno kurijo ssmrdljivca«. Pred letom je bilo zidarju iz Mišjega Dvora te zaostalosti dovolj_ Naveličal se je ča^ti na pobudo vseh vaščanov, od Katerih besedičenja se vsa dolga leta ni niti enkrat posvetilo. »Ta vaški »bogataš«, ki se za svoj mesečni dohodek vsak dan vozi na de- lo tudi po deset kilometrov daleč, kadar pa zapade siieg, vpreže svoje noge za enako dolgo pot, se je odločil sam. Skopal je jame ta drogo!>e, se šel dr- varja in sekal vitka debla, jih obdelal in postavil, v hišo pa pripeljal mojstra, da mu je napeljal žice po vseh prostorih, vdelal vtičnice ter stikala, na strope pa obesil luči, ki pa zaenkrat še ne gorijo. .. Vaški »bogataš«, ki si z zidarskim kladivom tako zlahka zasluži plačo je seveda pred tem obšel vse sosede in jih prepričeval, češ, če bomo vsi nekaj prispevali, vsi pomagali, bomo vsi ceneje prišli do elektrike. Toda njegove stopinje so bile zastonj in besede kot bob ob steno. Ko je kopal in postavljal tisti ducat drogov so iskali ne&hojene steze, da bi ne bilo treba voščiti »dobre sreče«, kdor pa je le moral mimo, se je posmihal, češ, vraga boš so'^til. Naer.krnt pa, se je nekaj premaknilo v glavah va- ščanov Mišjega Dvora. So jim morda oni od ELEK- TRA dopovedovali, da je zdaj redka priložnost, ali pa se jim je zbudila zavist, da bo zdaj eden med nji- mi, kot kaže, le svetil brez »smrdljivca«. Vmes je menda posegla še občina, ki je voljna dati prispe- vek. rada pa bi, da bi se tudi drugi priključili, da bi bil izdatek bolj učinkovit. O, ja. Zdaj so bili Mišjedoorčani naenkrat ?.a slovo od petrolejk, kajti zdaj od zidarjevega voda res ni daleč do njihovih streh. Toda Prometej iz Mišjega Dvora je imel med hojo in vožnjo na delo dovolj časa, da je premiš- ljeval o vsej reči. Zračunal je koliko ga veljajo drogovi, koliko prošnje in takse. Svojega dela in malic za delavce, ki so mu pomagali ni vračunal. Rekel je: »Razdelimo si te stroške in meni je prav.« Pa So Mišjedvorčani zagnali krik, kako »oderu- ški« da je, da jim ne privošči elektrike in da bo, te ne prii^topijo, moral tako in tako nositi vse stro- ške sam in da je zanj tako vseeno. Kar prav bi bilo, če bi občina ne čakala pre- dolgo s svojo pomočjo. Naj si sveti tisti, ki je delal in si pritrgoval. Ostali pa bodo pri svečavi petro- lej h lažje razmišljali o atomski dobi, zlasti če lih pri razmišljanju ne, bo motila kakšna poskočna glasba iz radijskega sprejemnika. -ček. OD 9. DO 19. APRILA Padavine z ohladitvi- jo se pričakujejo neka- ko od 11. do 13. aprila (sneg je zopet možen do nižin) in od 17. do 19. aprila. V ostalem lepo in toplejše vreme. Dr. V. M. BESEDO IMA: TONI HERCFELER Vse prvoaprilske šale, vam rečem, so mklenkost nasproti aprilski pote- gavščini v zvezi z amo. Namesto 1. aprila nam jo je zagodla s 30 centi- metri debelo snežno ode- jo v noči od 4. na 5. april. Pošteno . nas je, kaj!? Sploh je april precej hecen in človek ne ve, ali bi nekatere stvari vzel zares ali kot prvo- aprilske šale. Kaj npr. porečete k temu, da je v celjski hladilnici apn- la še 270 vagonov štajer- skih (pa tudi hrvaških) jabolk. Zamislite si, kako bo treba sedaj napeti mozge in prepričati ve- soljno občinstvo, da so za takšne zaloge krivi ob- jektivni 'In subjektivni vzroki. Na nesrečo je v kmečkih kleteh tudi pre- cejšnja zaloga lanskega jabolčnika in tako pri okoliških kmetih ne bo pravega interesa za po- mladansko prešanje. Krepko aprilska je tu- di ta da se bo meso po- dražilo za 25 odstotkov! Saj to je skrajni čas, da se približamo svetovnim cenam! Pravzaprav so za zavlačevanje okrog mesa krivi testi v vrhu Evrop- Sike gospodarske skupno- sti, ki so tako dolgo od- lagal»: ixxlpis sp>ora2!uma z Jugoslavijo. Potemta- kem lahko kmet sedaj račima z 20 odstotnimi višjimi odkupnimi cena- mi, vtem ko bo tistih 5 odstotkov šlo za mesar- sko potrošno sfero. Pred dnevi sem dobil od znan- ca pisamo, Id pravi, da je »Fleisch« tudi v Nemči j»; drag. Mu kar verjamem. No, ix>tlej pa sem mu odpisal in ga vprašal, 'oložiti dvojno vsoto. Baje bi naj tak način prispeval k večji načrtnosti polaganja ko- munalij pod zemljo.