Un i verza Ljubljana Poštnina plačan* v gotovini. KK ALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE banske uprave dravske banovine 5. kos. V LJUBLJANI, dne 17. januarja 1934. Letnik V. VSEBINA: 42. Norme za dela pri izdelavi tlaka iz kamna in iz lesa. 43. Norme o sestavi in preizkušanju asfaltnih snovi za zalivanje tlaka v vrstah in malih kock. 44. Odločba o žigih za steklenice, čaše in uteži. 45. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in oolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki po republiki čile. veljavitev mednarodne konvencije za pobijanje trgovine ženskami in otroki v Danski. 'ristop Gdanska k izjavi o priznanju pravice do zastave Iržavam, ki nimajo morske obale. 48. Pristop Paragvaja k mednarodni konvenciji o pobijanju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami. 46 47 49. Ratifikacija mednar. konvencije o opiju po rep. Čile. 50. Izjava Luksemburga glede konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil. 51. Ratifikacija mednar. konvencije o pobijanju ponarejanja denarja, po Kubi. 52. Telefonski promet z inozemstvom. 53. Pravilnik o opravljanju banovinskega .strokovnega izpita v kmetijski stroki za banov, uradniške pripravnike banovinskih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, s filozofsko ali tehniško fakulteto. 54. Postavitev komisije za banovinski strokovni izpit koncept-nih pripravnikov v kmetijski stroki. 55. Razglas o ljudskem delu in odkupnini za prorač. 1. 1934./35. 56. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 42. Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje norme za dela pri izdelavi tlaka iz kamna in iz lesa.* A. Material (gradivo). 1. Pesek in prodec. Pesek za tlak mora biti oster in brez primesi rastlin, zemlje, ilovice in gline. Prodec za tlak mora biti oster in debelozrnat in ne sme imeti primesi mehkih in razpadljivih sestavin. Velikost zrna se mora gibati med 0-5 do 6-0 mm. 2. Drobljeni kamen. Drobljeni kamen ali tolčeni gramoz mora biti iz trdnega kamna; grušec ali razpadli kamen se ne sme uporabljati. Velikost zrna za uporabo je od 3 do 7 cm. Ravne površine rečnega prod-ca se morajo razbiti. 3. Kamen za podlogo. Kamen za podlogo se mora pripraviti po pogojih iz mehkega ali trdega kamna, toda ne iz kamna, ki razpada, v predpisani veilikosti. Ležiščna površina kamna za podlogo na javnih cestah ne sme biti manjša od 8 X 15 cm. 4. Kamen za tlak. Za velike kocke, drobne kocke, kocke za mozaik in prizme (polovičarje) uporabljani kamen mora biti trden in na mrazu stanoviten; ne sme imeti nikakršnih škodljivih sestavin niti se ne sme drobiti pri udarcu s kladivom-tolkačem za tlak. Kamen za tlak mora imeti predpisane mere in kolikor mogoče ravno čelno površino. Kamen za tlak v vr- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. junija 1933., št. 144/XLI/433. — Gradbeni zakon glej »Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931, stah mora biti pravokotno obdelan, njegove hrapave stranske površine se morajo navzdoll enakomerno zoževati, čelna in ležiščna površina pa morata biti približno vzporedni. Ležiščna površina mora biti proti čelni v predpisanem razmerju. 5. Robniki in plošče. Robniki in plošče za mestne ulice iz naravnega kamna morajo imeti iste lastnosti, kakor kamen za tlak, pravilne robove in čisto obdelavo, dobre ležiščne površine in sirovo, toda pravokotno na čelno površino obdelane udarne — stranske — površine. Mere so predpisane v normah, kolikor se ne zahtevajo drugačne. 6. Klade za leseni tlak. Višina lesenih klad za kolovoz, če ni drugače določeno, je pri trdem lesu 10 cm, pri mehkem lesu 13 cm, dolžina 18 do 25 cm, širina približno 8 cm. Klade morajd biti kolikor mogoče istočasno sekane in iz zdravega, enakomernega, počasi raslega jedra (borovine ali tisovine, redkeje trdega lesa) in obdelane v enakomernih višinah. Klade z vejami, grčami in škodljivimi razpokami se smejo uporabljati, če se ne zavrnejo, samo v podolžnih vrstah z robniki. Klade kakor tudi letve, ki se polagajo v stike, se morajo napojiti s čistim kreozotom s primešanim terom ali s podobnimi snovmi. Letnice lesa se morajo po impregnaciji jasno poznati. 7. Zalivanje stikov v tlaku. Asfaltna bitumenska snov za zalivanje stikov v tlaku mora ustrezati normam o sestavi in preizkušanju asfaltnih snovi za zalivanje tlaka. 8. Ostali material (gradivo). Za ostali material (gradivo), kakor za opeko, klinker, cement, itd., veljajo posebne določbe in predpisi. B. Izdelava tlaka, 9. Zemeljska dela in podloga. Za zemeljska deda veljajo posebni predpisi. Podloga za vsa dela se mora glede oblike predhodno obdelati ustrezno poznejšemu ko- more posesti. Če se opazijo med delom okolnosti, ki bi lahko škodljivo vplivale na nosilnost podloge, se mora to takoj naznaniti naročitelju. 10. Jakost peščene podloge. Kot podiloga iz peska in prodca pri tlaku se razume predpisana jakost za dovršeni, izdelani tlak. 11. Polaganje kamna. Najsi se postavlja tlak po predpisih v nepretrganih vrstah, v lokih ali pa tudi kakorkoli nepravilno, vedno mora biti dobro zvezan. Pri tlaku v vrstah ali iz malih kock stiki ne smejo biti večji od dopuščenih. Stiki se ne smejo izpolniti z drobnim kamnom, in prav tako se ne sme uporabljati poligo-nalni kamen za tlak, ki se polaga brez reda. 12. Drobna (mala) kocka, kocka za mozaik. Velikost drobne kocke je predpisana posebej z normami. Nižje kemenje se mora postaviti ob straneh tlaka, višje pa na sredino, kolikor je to moj oče. Na temenu loka je uporabljati široko, na naslonih pa ozko kamenje. Drobna kocka se pri polaganju ne sme s kladivom trdno zabijati, temveč se potrga na lahko približno za 2 cm nad določeno višino v pripravljeno podlogo. Na tlak se nasuje 2 cm peska, ki pada v stike in se splavlja vanje z vodo. Ko se površina tlaka pomete, se tolče s 16 do 20 kg težkim tolkačem tako dolgo, da se dobi enoličen, raven in trden kolovoz. Pri tolčenju se poškodovano kamenje izdere in zamenja, preveč posedlo kamenje se pa izvleče in položi na pravo višino. Po tolčenju se raztrosi čez tlak plast suhega peska, ki se s polnim vodnim curkom splavlja. Način zalivanja diobne kocke s cementno malto se predpiše s posebnimi pogoji. Tlak iz mozaika se izdeluje prav tako, toda po pred pisanih obrazcih. 13. Velika kocka in prizma (polovičar). Po kakovosti in obliki se razlikuje tlak takole: 1. skupina: tlak iz obdelanega kamna v obliki kocke; 2. skupina: tlak iz pravokotno obdelanega kamna; 3. skupina: poligonski tlak (iz nepravilno cepljenega kamna). Nadaljnje razlike, zlasti glede enoličnosti poedinega kamenja, se predpisujejo v skladu s pogoji. Kamen za tlak se mora pred polaganjem tako izbrati, da je moči izdelati vrste iz enako širokega kamna. Vrste se polagajo, če ni drugače predpisano, pravokotno na os kolovoza; poševna .zveza mora biti v pogojih posebej določena. Vsak kamen se podloži s peskom, že položeno kamenje se dobro potlači in zabije. Na rob tlaka se mora položiti večje kamenje. Položeni tlak z ustreznim nadviškom se pokrije s peskom v taki meri, kolikor je potrebno za izpolnitev stikov in se z vsaj 80 kg težkim tolkačem dobro vtolče. Razbito kamenje se zamenja, posedlo pa izvleče in z dodatkom peska nanovo položi. Po tolčenju se tlak pod koilesi težko naloženih voz ne sme posedati. Ob velikem dežju ali mrazu se ne sme tolči. Močno tolčeni tlak se posuje po pregledu oblike njegove površine vsaj 2 cm visoko s čistim, ostrim peskom ali drobnim prodcem, ki se obilno moči in tako dolgo v etike tlaka splavlja, da so popolnoma izpolnjeni. Preostali pesek se mora odstraniti. Ce se zahteva, da -se zalijejo stiki s cementno malto, se poliva tolčeni tlak obilno z vodo, in se zalivajo stiki s tekočo cementno malto tako dolgo, da prodre malta do podloge. Potem se stiki z gosto malto iz 1 dela cementa in 2 delov debelega peska dobro izpolnijo, tlak z roč- nim kladivom na lahko potolče in vsi izpolnjeni stiki še enkrat zalijejo s tekočo malto. Dovršeni tlak se ne sme izročiti prometu, dokler se cement' popolnoma ne strdi. Ce je treba zaliti stike tlaka z asfaltno bitumensko snovjo, mora biti tlak popolnoma suh. Stiki se najprvo z železno kljuko očistijo peska, prahu ali vsakršne nesnage, ostanki nesnage se pa z lahkim polivanjem kamna na dan pred zalivdnjem izperejo. Stiki se izpolnijo do 5 cm pod zgornjim robom s čistim prodcem in zalijejo z bitumensko snovjo. Posedli stiki se naknadno dopolnijo z zalivanjem. Po strditvi se pokrije tlak s plastjo drobnega, suhega peska. 14. Tolčeni gramoz na kameniti podlogi. Ce ni drugače predpisano, je sestavljen iz kamenite podloge (ki nima posebne peščene podloge), tolčenega gramoza iz trdega kamna in plasti prodca. Kamenje za podlogo je položeno kolikor mogoče tesno drugo ob drugo, navpično, s konicami navzgor. Ob robih kolovoza se uporablja večje kamenje. Štrleče konice se odbijejo, vmesni prostori pa se dobro in popolno izpolnijo in se vse z ročnim nabijačem — tolkačem — dobro zabije. Ce ni drugače predpisano, mora biti izdelana podloga pri javnih cestah po zakonu o državnih in samoupravnih cestah vsaj 10 cm močna. Na to podlogo se nanese tolčeni gramoz v zgoraj predpisani velikosti zrna in debeline, razgrne natančno po predpisani obliki ulice in zvalja. Pri tem se doda približno 5 cm debela plast kamenitega drobiža in debelega peska z nekaj ilovnate primesi, nakar se površina močno namoči in zvalja po predpisani obliki z valjarjem, čigar teža je v pogojih predpisana. Posedle površine se razkopljejo in nanovo izdeilajo. Ob mrazu se ne sme valjati. 15. Leseni tlak. Ce ni drugače predpisano, se mora izdelati za podlogo lesenega tlaka vsaj 20 cm močna plast iz cementnega betona po normah za beton, toda z najmanjšo tlačno trdnostjo 100 kg/cm2; beton se prevleče z 2 cm debelo plastjo cementne malte 1:3 po obliki, ki jo mora kolovoz dobiti. Borove klade se polagajo po podrobnih navodilih s podolžnimi stiki, širokimi 6 mm, in s točno priravnanimi udarnimi stiki. V podolžne stike se vložijo 25 mm visoke borove letvice in zgoraj odprti puščeni stiki se zalijejo s cementno malto 1:1. Pri lesenih tlakih iz vseh drugih vrst lesa se zadelujejo stiki izključno samo z lesom. Ob robnikih ali drugih robovih se potožita dve vrsti klad tako, da ostane med zunanjimi podolžnimi vrstami in robniki ali tem podobnim 5 cm vmesnega prostora, ki se izpolni na višino 5 do 8 cm s čistim peskom, čez 5 cm višine pa z razmehčano glino. Izdelani tlak iz mehkega lesa se pokrije enakomerno s približno 1 cm debelo plastjo peska, tlak iz trdega lesa pa s tekočo mešanico iz t dela cementa in 1 dela. zelo drobnega, ostrega peska, ali pa se zaliva z vročo katranovo smolo tako dolgo, da so stiki na vso višino izpolnjeni. C. Ostala dela. 16. V ponudnih cenah so vračunjena tudi naslednja dela: a) vsa potrebna merjenja za izdelavo in obračun del z dobavo in napravo odra in delovno silo vred; b) naprava, vzdrževanje, razsvetljava in čiščenje delavskih stanovanj in stranišč kakor tudi delavnic, kolikor ni pri izvajanju večjih zgradb s pogoji drugače predpisano, kakor tudi kurjava prostorov; c) priprava in vzdrževanje po vrsti in obsegu del potrebnih in ostalih odrov s sredstvi za gradnjo in transport, tirnic in vozičkov, varnostnih odredb in zavarovanja stavbišča, razsvetljave in strojev (obenem z nabavo pogonskih snovi in sile), kolikor ni v pogojih drugače določeno; č) zavarovanje zgradb pred škodljivim vplivom vode; d) zavarovanje gradbenih naprav, ki so na tlaku ali na drugače napravljenem kolovozu ali pa v njihovi notranjščini, kakor kanali, cevovodi ali kabli, če je podjetniku znano, da obstoje; e) nabava potrebne vode; f) odkop in odvoz z delom povzročenih podrtin, ruševin in šute. k Č. Merjenje in obračun. 17. Splošna pripomba. Ceste, ki se morajo deloma izročiti v promet, se najprej obračunijo. 18. Obračunjajo se: a) velike ceste, ceste in kolovozi trgov in dvorišča po površini; b) robniki po dolžini; c) na kolovozih obstoječi požiralniki, jaški in druge naprave, večje od 0'3 m2, se odštevajo posamezno po svoji površini; tirnice pa samo po ravni črti, ne pa tudi kretnice. Te norme stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Služ-benih novinah«; obvezno moč pa dobijo na dan 1. julija 1933., in tedaj prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi. V Beogradu, dne 31. maja 1933.; M. G. št. 29.130/32. Minister za gradbe dr. Srkulj s. r. 43. Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje norme o sestavi in preizkušanju asfaltnih snovi za zalivanje tlaka v vrstah in malih kock.* A. Lastnosti asfaltnih snovi za zalivanje. it Ustreženo mora biti naslednjim pogojem ,Ss 0 M 96 M 1 Količina spojnih sredstev 50—70 °/0. Od tega pogoja so lahko odstopi samo, če ustreza snov vsem ostalim pogojem u, 2 Vrsta spojnega sredstva Mora biti iz asfaltnega bitumna u, 3 Vrsta rudninskih snovi Kamenena moka mora biti najdrobneje zmleta. Rudnine, ki se v vodi raztopijo ali ki z vodo reagirajo kakor cement, se ne smejo uporabljati n. 4 Drobnost zmletka prt rudninah Ostanek na situ z 900 luknjicami največ 1%; na s*,u 8 4900 luknjicami največ 20°/o IT. .1 Lastnosti snovi: a) Zmehčišče Pri uporabi asfaltnega bitumna nad 40° in pod 60° u. a) b) Sila izlivanja Snov se mora pri 100° do 120° lahko izlivati v 6 do 10 mm široki stik b) c) Ločitev v tekočem stanju Na 100° do 120° segreta snov se ne smo ločiti pred potekom 30 minut 0) d) Sila razlivanja (tekočnost) Če se preizkuša pri temperaturi 45°, največ 10mm pri asfaltnem bitumnu d) e) Stanovitnost na mrazu 1 Na 0° shlajena snov v kockah s 4 cm dolgimi robovi ne sme razpasti pri razbijanju s */a kg težkim kladivom na male koščke, temveč na nekoliko velikih kosov •) B. Predpisi za preizkušanje snovi za zalivanje. Uj! Norme za preizkušanje asfaltnih snovi D IIj. U2: Označuje spojna sredstva po običajnih načinih po normah za nabavo in preizkušanje asfaltnega bitumna. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. oktobra 1933., št. 227/LXVIII/672. — Upoštevan je tudi popravek v »Službenih novinah« z dne 3. novembra 1933., št. 252/LXXII/729. U3: Pripravljanje rudninskega agregata po normah za sestavo rudninskih snovi. U4: Pripravljanje rudninskega agregata kakor pod U3. U3: a) Norme za preizkušanje asfaltnega bitumna A B III4. b) Sila izlivanja je važna pri snoveh, ki se uporabljajo za zalivanje kock in lončenih cevi in se določa na ta način, da se 1 kg dotične snovi v pločevinasti posodi na vreli zračni kopali popolnoma raztopi. V tem stanju se izmeri temperatura snovi s termometrom, ki se potopi v snov; snov se še enkrat dobro premeša in potem vliva v 5 do 10 mm širok stik med dve kameneni kocki, ki sta postavljeni druga ob drugo. Sila izlivanja je zadostna, če se da stik s snovjo popolnoma zaliti, nezadostna pa, če snov stika ne zalije popolnoma, četudi se snov močneje segreje. c) Ločitev v vročem tekočem stanju. Približno 1 kg snovi se segreje v pločevinasti škatli, visoki 12 cm, s premerom 10 cm, do temperature, pri kateri postane tekoča tako, da se lahko vliva (toči). Ta temperatura je večinoma med 100° do 120°. Potem se ta tekoča snov dobro premeša in pusti skozi 30 minut mirno na tej visoki temperaturi in se nato z leseno lopatico po dnu škatle otipava, da se tako dožene, ali se je nabrala na dnu težka rudninska snov; če je te snovi veliko, je s tem ločitev dognana. Sedaj se tekoča snov odlije in se določi vrsta in velikost zrna rudninske snovi, ki je padla na dno. To se določa tako, da se obdeluje usedlina s sredstvi, ki asfalt raztapljajo. d) Razlivanje (tekočnost). Lastnost razlivanja snovi mora omogočiti predočbo, če n. pr. snov za zalivanje kock na močnem solncu in Če se močno segreje, lahko sama izteče iz stikov. Določa se na isti način in s pomočjo istega aparata, kakor razmehčanje asfaltnega bitumna, da se da gnesti, tako da se lahko dela po tamkaj razloženi metodi. C. Ponašanje pod udarcem pri 0°. Snov se z zmernim segrevanjem toliko razmehča, da se dajo napraviti iz nje kocke z okoli 4 cm dolgimi roboVi. Tri take kocke se postavijo v zmes vode in leta ter se po dveurnein hlajenju pri 0° razbijejo z majhnim kladivom. Če razpadejo pri tem kocke samo na velike kose, je vztrajnost na mrazu zadostna; Če se pa opazi pri razbijanju mnogo majhnih koščkov, drobnih in gro-bih zrn ali prahu, taka snov ni dovolj elastična (prožna) na mrazu. Te norme stopijo v veljavo, ko se objavijo v Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo dne 1. oktobra 1933. V Beogradu, dne 25. avgusta 1933. Minister za gradbe Srkulj s, r. 44. Odločba o žigih za steklenice, čaše in uteži. Na osnovi člena 3., točke 5., zakona o osrednji upravi za mere, člena 28. zakona o merah, njihovi rabi v javnem prometu in o nadzorstvu nad njimi predpisujem :* 1. Za žigosanje steklenic in čaš po 5' centilitrov in manj se uporablja Mg brez okvira; žig sestoji iz krone, na katere levi in desni strani stoji po ena posilednjih dveh številk leta žigosanja, spodaj pa zaporedna številka urada, ki je opravil pregled in žigosanje: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. novembra 1933., št. 269/LXXlX/765. 12 2. Uteži za hišno rabo po 50 dekagramov in manj se opremljajo z žigom velike črke »K« z zaporedno številko urada v okviru kvadrataste oblike: /65 Ta žig nima značaja žiga za overavljanje meril. Ta odločba stopi v veljavo dne 1. januarja 1934., ko se predhodno razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 11. novembra 1933.; št. 5664/1933. Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovič s. r. 45. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki po republiki Čile.* Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom št. P-8-3 z dne 14. junija 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je republika Čile dne 1. junija 1933. ratificirala konvencijo za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki, obe sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 27. julija 1929. in razglašeni v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII z dne 5. junija in štev. 132/XLI z dne 15. junija 1931.** Ti ratifikaciji stopita v veljavo dne 1. decembra 1933., t. j. po izteku šestih mesecev od dne ratifikacije, skladno z odredbami členov 33. in 92. navedenih konvencij. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 19. junija 1933.; Pov. br. 11.678. 46. 1 Uveljavitev mednarodne konvencije za pobiianie trgovine z ženskami in otroki, v Danski.*** Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 166. 1933. IV. z dne 2. avgusta 1933. mini- * »Službene ribvine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. junija 1933., št. 140/XXXIX/416. ** »Službeni list« št. 612/81 iz 1. 1931. (zakon), ratifikacije in pristop glej pripombo 11 »Službeni list« št. 19/2 iz 1. 1934.; odnosno »Službeni list« št. 650/83 iz 1. 1931., ratifikacije in pristopi glej pripombo B »Službeni list« št. 19/2 iz 1. 1934. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. decembra 1933., št. 278/LXXXII/794. strstvo za zunanje posle, da je stopila mednarodna konvencija za pobijanje trgovine z ženskami in otroki, sklenjena in podpisana v Ženevi dne 30. septembra 1921. in razglašena v »Službenih novinah« št. 117/L z dne 21. maja 1929.,1 v Danski v veljavo dne 1. januarja 1933., t. j. na dan uveljavitve danskega kazenskega zakona. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. novembra 1933.; Pov. br. 21.843. 47. Pristop Gdanska k izjavi o priznanju pravice do zastave državam, ki nimajo morske obale.2 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 9. 1933. VIII. z dne 31. januarja 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je svobodno mesto Gdansk pristopilo k izjavi o priznanju pravice do zastave državam, ki nimajo morske obale, podpisani v Barceloni dne 20. aprila 1921., razglašeni v »Službenih novinah« št. 148/ LIV z dne 3. julija 1930.3 Ta pristop se je registriral pri tajništvu Društva narodov dne 10. januarja 1933. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. maja 1933.; Pov. br. 4308. 48. Prist-op Paragvaja k mednarodni konvenciji o pobijanju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami.4 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 206. 1933. IV. z dne 4. novembra 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je pristopil Paragvaj dne 21. oktobra 1933. k mednarodni konvenciji o pobijanju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami, sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 12. septembra 1933. in razglašeni v »Službenih novinah« štev. 117/L z dne 21. maja 1929.® Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. novembra 1933.; Pov. br. 21.996. 1 »Uradni list« št. 21/6 (I.) iz 1. 1929./1930., (zakon); ratifikacije in pristopi glej pripombo *, »Službeni list« Št. 4/1 iz 'l. 1934. 2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1933., št. 117/XXXIV/346. 3 Prim. »Službeni list« št. 642/82 iz 1. 1931. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. decembra 1933., št. 278/LXXXII/790. 8 »Uradni list« št. 15/4 iz 1. 1929./1930. (zakon), »Službeni list« št. 642, 645/82 iz 1. 1931. in 769/98, III., iz 1. 1932. 49. Ratifikacija republike čile glede mednarodne konvencije o opiju in zapisnika.1 Glavno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 77-1933-XI z dne 10. maja 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Čile dne 11. aprila 1933. mednarodno konvencijo o opiju in zapisnik, sklenjena in podpisana v Ženevi dne 19. februarja 1925. in razglašena v »Službenih novinah« št. 225/XCI z dne 26. septembra 1929.2 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 11. julija 1933.; Pov. br. 12.741. 50. Izjava Luksemburga glede konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil z dne 30. marca 1931.3 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom št. C. L. 55. 1933. VII z dne 13. aprila 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je izjavila luksemburška vlada ob predaji svojega ratifikacijskega instrumenta glede omenjene konvencije: »da ta njena ratifikacija nikakor ne poseza v analogni specialni konvenciji, ki ju je sklenil Luksemburg prej z Belgijo in Holandsko in ki sta v mnogih vprašanjih ugodnejši od konvencije z dne 30. marca 1931.«* Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 30. maja 1933.; Pov. št. 9489. 31. Ratifikacija mednarodne konvencije o pobijanju ponarejevanja denarja, protokola in fakultativnega zapisnika po Kubi.5 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 133-1933.-II-A z dne 24. junija 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Kuba dne 13. junija 1933. mednarodno konvencijo o pobijanju ponarejevanja denarja, kakor tudi protokol in fakultativni zapisnik, sklenjene in podpisane v Ženevi dne 20. aprila 1929. in razglašene v »Službenih novinah« št. 283/XOVI z dne 9. decembra 1930.6 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 11. julija 1933.; Pov. br. 12.397. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. julija 1933., št. 162/XLV/479. 2 Gl. »Službeni list« št. 652/101, pripombo 5. 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. junija 1933., št. 126/XXXVI/374. * »Službeni list« štev. 164/22 (zakon), štev. 165/22 iz leta 1933. 5 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1933., št. 166/XLVI/498. 8 Prim. »Službeni list« štev. 649/101 (pripombo) iz leta 1933 52. Telefonski promet.* Otvorjen je telefonski promet: a) izza dne 20. decembra 1933. 1. Maribor—Gross Soding in Voitsberg, taksna enota za navaden triminutni pogovor 2-70 zl. fr.; Maribor—Bad Ischl in Peggau, taksna enota 3‘45 zl. fr.; Maribor—Mattighofen, taksna enota 390 zl. fr.; 2. Središče ob Dravi—Leibnitz, taksna enota 270 zl. fr.; Guštanj—Graz, taksna enota 2'70 zl. fr.; Središče ob Dravi—Radkersburg, taksna enota 150 zl. fr.; 3. Škofja Loka—Graz, taksna enota 3-45 zl. fr.; Mislinje—Graz, taksna enota 2'70 zl. fr.; 4. Št. Jurij ob južni železnici—Salzburg, taksna enota 3-90 zl. fr.; 5. Maribor—Sclionbcrg am Kamp, taksna enota 3-90 zl. fr.; Maribor—Oberschiitzen, Reifnitz am Wiirthersce in Zeltweg, taksna enota 2-70 zl. fr.; Maribor—Berndorf in Gmunden, taksna enota 3-45 zl. fr.; Celje—St. Polten, Ptuj—Badgastein, Bad Ischl in Bad Hall, taksna enota 3-45 zl. fr.; Ptuj—Bruck an der Mur, taksna enota 2’70 zl. fr.; Ptuj—Ehrenhausen, taksna enota 1-50 zl. fr.; Fiirsten-fold, Gleichenberg in Knittelfeld, taksna enota 2-70 zl. fr.; Korneuburg, taksna enota 3-45 zl. fr.; Kiiflaoh, 2-70 zl. fr.; Krems an der Donau in Miirzzusehlag. 3’45 zl. fr.; Radkersburg, 1-50 zl. fr.; Voitshefg, 3 40 zl fr. b) izza dne 1. januarja 1934. 6. Jesenice na Gorenjskem—Pontebba, taksna enota 2-10 zl. fr. Banove uredbe. 58. Na osnovi §§ 31. in 34. zakona o banski upravi predpisujem tale: pravilnik o opravljanju banovinskega strokovnega izpita v kmetijski stroki za banovinske uradniške pripravnike banovinskih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, s filozofsko ali tehniško fakultetno izobrazbo. Clen 1. Banovinski uradniški pripravnik s filozofsko ali tehniško fakultetno izobrazbo sme biti postavljen v kmetijski stroki na banovinsko uradniško službeno mesto banovinskih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj samo, če opravi banovinski strokovni izpit po predpisih tega pravilnika. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne B. januarja 1934., št. 5/1/20. Clen 2. Pravico oprav1 jati banovinski strokovni izpit ima vsaka oseba s filozofsko ali tehniško fakulteto, ki je dovršila dve leti pripravljalne službe v kmetijski stroki na kmetijski poskusni in kontrolni postaji. Clen 3. Banovinski strokovni izpit se opravlja pred izpitnimi komisijami, ki se vnaprej sestavijo po potrebi (S 14. u. z.). Clen 4. Izpitna komisija sestoji iz potrebnega števila članov in namestnikov. Člane izpitne komisije določa ban po predlogu kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine, in to izmed profesorjev univerze v Ljubljani, strokovnjakov kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave in strokovnjakov kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj. Člani komisije se sami konstituirajo s tem, da si izvolijo predsednika in zapisnikarja. Prav tako volijo člani komisije sporazumno izmed sebe izpraševalce za poedine izpitne predmete. Clen 5. Ce je član komisije ali Zapisnikar zadržan, da bi prisostvoval izpitu, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika izpitne komisije, ki pozove namestnika. Clen 6. Izpiti se opravljajo po potrebi, kadar to odredi predsednik komisije. Olen 7. Prijavo za opravljanje banovinskega strokovnega izpita predloži kandidat po službeni poti kraljevski banski upravi Dravske banovine, ki jo vroči, ko izda odločbo o dovolitvi izpita, predsedniku dotične izpitne komisije. Clen 8. K prijavi za opravljanje banovinskega strokovnega izpita mora kandidat predložiti v izvirniku ali v overovljenem prepisu: izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, diplomo o dovršeni filozofski ali tehniški fakulteti v državi ali na tujem (univerzitetne in njim enake diplome tuje fakultete morajo biti nostrificirane po fakulteti'domačih univerz), kratek življenjepis, v katerem je navesti potek strokovnega izobražanja, smer študij in delo v praksi, potrdillo o prebiti dvoletni pripravljalni službi v kmetijski stroki na kmetijski poskusni in kontrolni postaji in temo domače naloge. Clen 9. Banovinski strokovni izpit se deli na pismenega in ustnega. Pismeni izpit je domača naloga. Clen 10. Za pismeno domačo nalogo dobi kandidat v treh dneh po prejemu dovolila o opravljanju izpita od komisije po svojem izboru nalogo, ki jo mora rešiti v dveh do treh mesecih. V posebno izjemnih primerih se ta rok lahko podaljša, toda nikdar več ko za 6 mesecev, Ce se izpitni komisiji v tem roku delo ne predloži, uima kandidat za to leto pravice, opravljati izpit. Clen 11. Ob izdelavi domače nalloge mora kandidat točno označiti vse slovstvo, ki ga je uporabljal pri nalogi. Clen 12. Če ima kandidat že kakšno izdelano in natisnjeno delo, ga lahko predloži in odloči dotični strokovni član komisije s predsednikom komisije, ali se lahko sprejme to delo namesto domače nalloge. Clen 13. Ko prejme predsednik komisije od kandidata domačo nalogo, jo izroči v pregled in pismeno oceno tistemu Članu komisije, ki je poklican za dotično predmetno skupino. Ta vroči svojo oceno v 15 dneh še enemu članu komisije, v čigar stroko delo poseza. Ostalim članom se vroči delo samo na vpogled. Ocenjevalca odločita, ali je pripustiti kandidata po njegovi domači nalogi k ustnemu izpitu ali ne. Ob različnosti mnenj odloča glas predsednika komisije. Ob nezadostni oceni se kandidat zavrne; Če pa je kandidatovo delo ocenjeno povoljno, ga obvesti predsednik komisije o tem in ga pozove takoj k ustnemu izpitu, ki se mora vršiti najkesneje v mesecu dni od dne poziva. Clen 14. Ce je kandidat določenega dne iz opravičenih razlogov zadržan, da bi prišel, in obvesti o tem predsednika izpilne komisije najmanj tri dni pred določenim rokom in ta odložitev ni daljša od meseca dni, se mu določi za izpit drug dan. Drugače se smatra, da je odstopil in da izpita ni opravili. Med izpitom odstopi kandidat lahko samo, če oboli in to dokaže z zdravniškim potrdilom ali če je iz opravičenih razlogov zadržan, da bi izpit nadaljeval; te razloge ocenja izpitna komisija. V takem primeru se mu določi dan, ko naj izpit nadaljuje. V vsakem drugem primeru pa, kakor tudi če določenega dne ne pride, da bi izpit nadaljeval, se smatra, da izpita ni opravil. Clen 15. Kandidat lahko opravlja ustni izpit iz ene tehle treh predmetnih skupin: 1. Agrokemijska: občna analitična kemija, agrokemija, pedologija kot glavni predmeti; nauk o proizvodnji rastlin kot postranski predmet. 2. Pedološko agrometeorološka: pedologija, meteorologija in klimatologija, agrokemija kot glavni predmeti; nauk o proizvodnji rastlin in kemija kot postranska predmeta. 3. Fitopatološko-entomološka: zx>ologija, kmetijska entomologija, bakteriologija, fitopatologija kot glavni predmeti; nauk o proizvodnji rastlin in agrokemija kot postranska predmeta. Razen strokovne predmetne skupine mora pokazati vsak kandidat pri ustnem izpitu, da zna dobro drž. jezik in da pozna v glavnih potezah: ustavo kraljevine Jugo-slavije, uredbo o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev, zakon o uradnikih, zakon o ureditvi ministrstva za poljedelstvo, zakon o banski upravi, zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom, zakon o taksah s pravilnikom, zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o glavni kontroli in kmetijsko zakonodajam Clen 16. Izpitu morata prisostvovati poleg predsednika, zapisnikarja in tistega člana, ki izprašuje, tudi še druga dva člana komisije. Clen 17. Ko je ustni izpit končan, odločijo člani komisije takoj o uspehu z večino glasov. Clen 18. Kandidat, ki opravi banovinski strokovni izpit, dobi od izpitne komisije potrdilo z oceno »sposoben«, »prav sposoben« in »odlično sposoben«, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar. Clen 19. Ce pokaže kandidat pri izpitu slab uspeh, ga sme ponavljati še dvakrat. Rok za ponovitev izpita določi ban po predlogu izpitne komisije za vsak edini primer. Clen 20. O celotnem banovinskem strokovnem izpitu se vodi zapisnik, ki se hrani v arhivu izpitne komisije. Clen 21. Odločbo o izpitu pošlje obenem s poročilom o poteku vsega izpita predsednik izpitne komisije kraljevski banski upravi Dravske banovine. Olen 22. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine.« Ljubljana, dne 30. decembra 1933.; III. No. 221/1. Ban: Dr. Marušič s. r. 54. III. No. 221/1. Postavitev komisije za banovinski strokovni izpit konceptnih pripravnikov v kmetijski stroki. Na temelju § 34. zakona o banski upravi in na temelju 01. 3. in 4. pravilnika o opravljanju banovinskega strokovnega izpita v kmetijski stroki uradniških pripravnikov s tehniško in filozofsko fakulteto z dne 30. decembra 1933., III/4 No. 222/1, imenujem za člane izpitne komisije tčle gospode: 1. dr. Jenčiča Salvislava, univerzitetnega profesorja v Ljubljani, 2. inž. Zidanška Josipa, načelnika kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, 3. Trampuža Franja, šefa kmetijskega odseka kraljevske banske uprave v Ljubljani, 4. inž. Turka Jakoba, ravnatelja kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, 5. inž. Pahorja Bogdana, kmetijskega svetnika kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, 6. Božica Jerneja, višjega finančnega tajnika kraljevske banske uprave v Ljubljani, 7. inž. Sadarja Vinka, banovinskega referenta za poljedelstvo kraljevske banske uprave v Ljubljani. Za namestnika pa g.: 8. inž. Mohorčiča Henrika, ravnatelja kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru. Članstvo v komisiji je častno. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. decembra 1933. Ban: Dr. Marušič s. r. 55. KV — No. 15/229-ex 1933. Razglas o ljudskem delu in odkupnini za proračunsko leto 1934./35. Na osnovi §§ 41. in 44. zakona o nedržavnih cestah odreja m za proračunsko leto 1934./35. ljudsko delo in odkupnino v dveh enotah in povprečno dnino na Din 10’— (deset dinarjev). Z odlokom broj 11.857 z dne 14. junija 1933., »Službeni list« 347/54 iz 1. 1933., je ministrstvo za gradbe oprostilo Dravsko banovino ljudskega dela glede banovinskih in dovoznih cest za proračunsko leto 1933./34. Za oprostitev v proračunskem letu 1934-/35. zaprosi banska uprava naknadno. Občine, ki ne razpolagajo z rednimi denarnimi sredstvi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest v smislu § 37. zakona o nedržavnih cestah, so zavezane sestaviti sezname za odslužitev ljudskega dela in sezname za odkup te obveznosti, in sicer v dvojnem izvodu. Seznami morajo biti sestavljeni in razglašeni najkesneje do dne 1. marca t. 1. Po preteku raz-glasitvenega in pritožnega roka morajo občine predložiti sezname z eventualnimi pritožbami pristojnemu oblastvu v odobritev, to je v selskih občinah sreskemu načelstvu (izpostavi) in v občinah z mestnim načelstvom kraljevski banski upravi. Pripominja se, da plačujejo po § 21. novele k cestnemu zakonu, »Službeni list« 114/20 iz 1. 1930., obvezno odkupnino vse osebe, naštete v zakonu o nedržavnih cestah, v četrtem odstavku § 38., tudi v primeru, da se ljudsko delo ne izvaja. Sreska načelstva (izpostava) naj izdajo občinam potrebna nadaljnja navodila v smislu te okrožnice. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. januarja 1934. Ban: Dr. Marušič s. r. 56. Razne objave iz »Službenih novin“. številka 262 z dne 15. novembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. oktobra 1933. so bili premeščeni: v učiteljsko šolo v Ljubljani: Marn Josip, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje, Kalan Vinko, profesor 1. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik IV. položai ve skupine 2. stopnje, Kolar Ivan, profesor 1. rc;le gimnazije v Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine ter dr, Lovrenčič Joža, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje, vsi po potrebi službe; v učiteljsko šolo v Mariboru: Švajger Viktor, profesor realne gimnazije v Mariboru in uradnik V. položajne skupine ter Tepli Bogomir, profesor klasične gimnazije v Mariboru in uradnik VII. položajne skupine, oba po potrebi službe. Številka 263 z dne 16. novembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. oktobra 1933., I. štev. 39846/0, je bila postavljena za nastavnico V. položajne skupine Cundrič Marjeta, predmetna učiteljica VI. položajne skupine državne dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. novembra 1933., I. štev. 39135/0, je bil postavljen za profesorja .V. položajne skupine na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani Kos Gojmir Anton, profesor VI. položajne skupine iste šole. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. novembra 1933., I. štev. 39130/0, je bila postavljena za strokovno učiteljico VI. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani Novak-Kristl Alojzija, strokovna učiteljica VII. položajne skupine iste šole. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. oktobra 1933., 1. štev. 39134/0, je bil postavljen za profesorja VII. položajne skupine drž. tehniške srednje šole v Ljubljani ing; Hacin Fr idol in, profesor VIII. položajne skupine iste šole. t Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 3. novembra 1933., štev. 96161, so napredovali: za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Kranju Kuba Josip, v Kamniku Gogala Vladimir, v Škofji Loki Šoberl Andrej, v Ribnici Brunštaj-ner Rudolf, v Kočevju Hartman Franc in v Ormožu Pirš Pavel, vsi dosedanji pomožni davkarji IX. položajne skupine istih davčnih uprav, za pomožnega arhivarja IX. položajne skupine davčne uprave v Brežicah Perko Anton, dosedanji pomožni arhivar X. položajne skupine isto davčne uprave. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert- v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani j njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 5. kosu V. letnika z dne 17. januarja 1934. Razglasi kraljevske banske uprave Vl. No. 2364/30 65 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. dec. do 31. dec. 1933. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje P br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez ca V) o Na novo oboleli 03 t* T3 Umrli c M o ► O Skupina tifuznih bolezni. 2 Ptfižice .... Celje ................ Colje Imesto) ... Kram ................. Laško ................ Liti ta .... Ljubljana (mesto) Maribor lesni breč Slovenieradee Šmarje uri Jelšah _ V sena 18 4 2 2 1. 2 1 1 2 7 1 - 19 Griža. — Djscntcria. Kočevje Litija Novo mesto • • • • i — 1 — — • • • • i — — — 1 . . 7 — 7 — a 9 - 8 — 1 Vspga Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice • . • 9 — 1 — 8 4 1 1 — 4 Dolnja Lendava 1 — — — 1 1 — — — 1 1 — 1 — — 1 — 1 — — Laško • •. .ii• > * i 3 — — — 3 1 — 1 — — Lmbiiana (srez) . . . . 5 1 2 — 4 Ljubhane (mesto) . . , 4 — 1 — 3 Maribor desni breč . . — 1 —. — 1 Maribor levi breg . . • 3 — 1 — 2 Maribor (mesto) . . . • 3 2 1 — 4 Murska Sobota . . . . . 3 — 2 — 1 Prevalle 8 — 2 — 6 Radovljica 1 — — — 1 Vsega 48 5 14 — 39 Ošpice. — Morhilli. Dolnja Lendava . 1 11 1 1 — 1 — Vsega . . -1 l|-| • -1 ~ Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Srez 3 CB O o _ o» a o »•s z ° © > M O "C S D O _ |1 o ► Davica. — Dipkteria et Croup. Brežice 6 1 — — 7 Celje 8 — 4 — 4 Dolnja Lendava — 1 — — 1 Gornjigrad ........ 2 — — — 2 Kamnik — 3 — — 3 8 3 2 — 9 Kočevje ......... 3 9 — 2 10 V 1 1 — V — V — — 7 Litija ........... 6 b 1 — 10 Logatec .......... — 1 — — 1 Ljubljana (srez) .... Ib 21 B B 30 Ljubljana (mesto) . . . 4 3 2 — 0 Ljutomei — 2 — — 2 Maribor desni breg . • V 4 B i 7 Maribor levi breg . . . 6 4 1 — 9 Maribor (mesto) .... 4 1 1 — 4 Murska Sobota 8 4 4 1 7 b 3 B — b Prevalle . 3 — 2 — 1 Ptui 3 — 1 — 2 Radovljica 6 1 0 — 1 Šmarje pri Jelšah .... t — 1 — — Vsega . • . 102 74 3ft 7 134 Šen. — Erys ipe 1 as. 1 2 Celje ’ 2 — — 2 Dolnja Lendava 1 — 1 — 1 — — 1 Kočevje ......... 1 — — 1 1 1 — Krško .......... 1 —* —... 1 Litija ........... 1 1 1 1 Ljubljana (mesto) . . . 1 1 — Maribor desni breg . • — 1 — 1 Maribor levi breg . . . 3 1 2 Maribor (mesto) .... 2 1 — 3 1 — 1 Ptui 1 2 1 2 Radovljica 2 — 2 — Slovenlgradec ..... - i — 1 Vsega 19 7 8 18 Otročična vročica. — Scosis puerperali9. Brežice . . . 1 - — — 1 Krani 1 — — — 1 Maribor levi breg . . . — 1 — — 1 Novo mesto ....... 1 — 1 — — Vsega . . . 3 t 1 — 3 Vnetje priušesne slinavke. epidemica. Parotitis Litija ... Novo mesto , . Ptuj (mesto) . . Vsesa Norice. 28 20 26 Varicellae. Ptuj 1 11 - 1 11 1 Konjice 1 1 — 5 Vsega . . . 1 1.1-1 H 1 Novo mesto ....... Vsega . . . 1 5 1 — 5 Vranični prisad. — Anthrax. Vranični prisad. — Anthrax. 6uiarie Dri Jelšah . . . — i |-|-| 1 Šmarje Dri Jelšah .... 1 - - 1 .Vsega . ■ ■ - 1 .Vsega • . • 1 - - i .Jh Srez Ostali Na novo oboleli © > 03 M N Umrli Ostanejo v oskrbi O Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Radovljica .... . . . . | 11 — | — [ 11 — Vsega 1 - - 1 - Ljubljana, dne 3. januarja 1934. Kralj, banska uprava Dravske hnnnvine v Ljubljani. * III./5. No. 350/1. 83 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 10. januarja 1934. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Novo mesto: Dvor (Stanca vas 1 dv.). Ptuj: Ptujska gora (Podlože 1 dv.). Steklina: Ljutomer: Cezanjevci (Cezanjevci 1 dv.), Veržej (Bunčani 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Zusem (Grobelce 1 dv.). Svinjska kuga: Brežice: Bizeljsko (Bračna vas 6 dv., Bukovje 1 dv., Drenovec 2 dv.), Globoko (Globoko 6 dv., Piršenbreg 1 dv.), Dobova (Mostec 5 dv.), Videm (Videm 4 dv.). Črnomelj: Semič (Praprot 2 dv.). Kočevje: Ribnica okolica (Sušje 1 dv.). Krško: Krško (Cesta 1 dv.), Studenec (Jarčji vrh 1 dv.), Sv. Križ (Naklo 1 dv.), Škocjan (Dobruška vas 1 dv.), Št. Jernej (Sp. Gradišče 1 dv.). Ljubljana: Dod (Vinje 2 dv.). Ljutomer: Veržej (Banovci 5 dv., Veržej 4 dv.). Maribor desni breg: Hoče (Razvanje 1 dv., Sp. Hoče 4 dv.) Pobrežje (Dogoše 1 dv.), Poljčane (Gor. Kleče 1 dv.), Polskava (Črešnjevec 1 dv.), Šmartno na Poh. (Kalše 1 dv., Smrečno 1 dv., 'Zg. Prebukovje 3 dv.). Metlika: Metlika okolica (Bereča vas, Hrast po 1 dv.), Podzemellj (Otok 1 dv., Pri-mostek 1 dv.) Novo mesto: Trebnje (Gornje Medvedovo selo in Dol. Medvedovo selo po 1 dv.), Vel. Laka (Pristava 1 dv.). Ptuj: Derbetinci (Hvaletinci 2 dv.). Celje mesto: 1 dv. Ljubljana mesto; Ljubljana 2 dv. Maribor mesto: 1 dv. Svinjska rdečica: Konjice: Tepanje (Tepanje 1 dv.). Krško: Kostanjevica (Mladje 2 dv.). Ljutomer; Trbegovci (Bolehneci 1 dv.). Maribor desni breg: Jelovec-Makole (Stranjske Makole 1 dv.). Maribor levi breg; Senarska (Trstenik 1 dv.), Št. Ilj v Slov. Gor. (Štrihovec 1 dv.). P.erutninska kolera: Brežice; Bizeljsko (Zg. Sušica 1 dv.). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. januarja 1934. II No. 451/1.' 101 Razglas. Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo naslednje osebe: .Tanžič Franc, roj. 1. februarja 1904, pristojen v občino Zavrč, srez Ptuj. Oblak Edvard, roj. 11. marca 1902, pristojen v občino Zminec, srez Kranj. Babšek Avgusta, rojena 2. decembra 1909, pristojna v občino Poljčane, srez Maribor-desni breg. Bratec Avgust, rojen 1897, pristojen v občino Gor. Slaveča, srez Mur. Sobota. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. januarja 1934. * VI. No. 26417/1 91 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Hammerschmidt Ernest, zdravnik-specialist v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. januarja 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 1/34—1 106 Oklic. S sklepom sreskega sodišča v Ribnici z dne 15. decembra 1933., Os 1/33—5, je bil Lesar Jože, posestnik v Kotu 20 pri Novi Štifti, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican. Pomočnica mu je Lesar Marija, posestnica Kot št. 33. Sresko sodišče v Ribnici, dne 9. januarja 1934. $ III P 27733. 108 Oklic. Tožeča stranka Ptujsko predujemno društvo v Ptuju je vložila proti toženi stranki Svenšek Alizi. posestnici na Sp. Bregu, stanujoči v Newyorku, Mrs Nordeen apt. 18 6 H- 9 West 98 otreet, radi Din 19.675-— s pripadki k oprav, št. III P 277/33 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 20. februarja 1934 ob pol 9. dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 14 razpravna dvorana, civilno sodišče. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Stanko Senčar, odv. pripravnik v Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče Ptuj, odd. III., dne 9. januarja 1934. Og 48/33—3 99 Amortizacija. Na prošnjo Bohaka Jakoba, župnika pri Sv. Marjeti, p. Rimske Toplice, se uvaja postopanje za amortizacijo zavarovalne police, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči. Oznamenilo vrednostne listine: Ziv-Ijenska zavarovalna listina Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani št. 2.248, glaseča se na Bohak Jakoba in 10.000 Din. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 5. januarja 1934. Og 60/33—3 100 Amortizacija. Na prošnjo Guštin Marte, drogerijske pomočnice v Ljubljani, Staničeva ul. 6, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva oklica svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči. Oznamenilo vrednostne knjižice: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani št. 7647, glaseča se na Guštin Lili, z vlogo Din 12.160-—. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 3. januarja 1934. * I R 98/33—5 107 Amortizacija. Na prošnjo Mestne hranilnice v Ormožu se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da 'uveljavi tekom 6 mesecev počenši 3. januarja 1934. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je knjižica brez moči. Oznamenilo knjižice: hranilna knjižica št. 23./15747 glaseča se na ime Veselič Ivan, posestnik v Ormožu, z zneskom Din 4.086-57. Sresko sodišče v Ormožu, odd. I., dne 3. januarja 1934. & E 66/33—15 93 Dražbeni oklic. Dne 30. januarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Senovo, vi. št. 175. Cenilna vrednost: Din 52.115-—. Najmanjši ponudek: Din 26.057-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drai-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sevnici, dne 5. januarja 1934. $ I 46/33—6 102 Dražbeni oklic. Dne 1. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kremberg, vloz* št. 28. Cenilna vrednost: Din 10.000—. Najmanjši ponudek: Din 6.659-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 18. decembra 1933. * I 1688/33-14 94 Dražbeni oklic. Dne 15. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gorca, vi. št. 154. Cenilna vrednost: Din 95.947-45. Vrednost pritikline: Din 7.545—. Najmanjši ponudek: Din 65.000—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, dne 8. januarja 1934. E 404/32—53. * 56 Dražbeni oklic. Dn© 19. februarja 193 4. dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. št- & Cenilna vrednost: Din #26.898—. Vrednost pritikline: Din 200-—. Najmanjši ponudek: Din 63.449-—• , Jamevina znaša Din 12.689-80 to j® je plačati v gotovini ali v vrednostma papirjih, kii jih sodišče sprejme po 9V0' jem pirevdanku. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražb®-, sicer bi se ne mogle več uveljavljal glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Radovljica, dne 4. januarja 1934. 1 872/33—6. 3138 Dražbeni oklic. Dne 19. februarja 193 4. do p. °b poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Črna, vi. št. 54, 156. Cenilna vrednost: Din 48.411-55. Vrednost pritikline: Din 1100-—. Najmanjši ponudek: Din 32.274-36. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, J® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Sdede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 21. decembra 1933. v * E IV I 2033/33 3038 Dražbeni oklic. Dne 19. februarja 1934. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vl. št. 798. Cenilna vrednost: Din 26.810-—. . Najmanjši ponudek: Din 17.874-—. ' Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 2. decembra 1933. E 338/32—65 47 Dražbeni oklic. Dne 20. februarja 1934. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v 5°bi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozje, vl. št. 214, 246, 256 in 274. Cenilna vrednost: Din 94.944-25. Najmanjši ponudek: Din 63.303-—, varščina Din 9.495-—. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kozjem, dne 6. januarja 1934. $ I 386/33. 3092 Dražbeni oklic. Dne 20. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin (pašnika, vinograda z zidanico, sedaj pašnik): zemljiška knjiga k. o. Marija reka, vl. št. 302, 349. Cenilna vrednost: Din 2.002-15. Najmanjši ponudek: Din 1.345-—. Pravice/ ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Vransko, dne 19. decembra 1933. I 761/33—7. 2917 Dražbeni oklic. Dne 2 2. februarja 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Breg, vl. št. 89. Cenilna vrednost: Din 77.322-27. Vrednost pritikline: Din 200-—. Najmanjši ponudek: Din 51.681-52. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 24. novembra 1933. I 2099/33—13 95 Dražbeni oklic. Dne 22. februarja 1934. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Janežovci, vl. št. 93. Cenilna vrednost: Din 9.740-—. Najmanjši ponudek: Din 6.500-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, dne 9. januarja 1934. I 207/33—11 90 Dražbeni oklic. Dne 23. februarja 1934., dopoldne ob desetih bo na mestu samem v Gorjuši 4, p. Dob pri Domžalah, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brezovica, vl. št. 58. Dražbeni pogoji: Predmet dražbe so zemljišča: I. vl. št. 58 k. o. Brezovica, obstoječa iz parcel: 1. pare. št. 665/1: hiša, gospodarsko poslopje, svinjak s pritiklino vred, ki sestoji po zapisniku o cenitvi z dne 21. IX. 1933.. oprav. štev. I 207/33—5, v skupni cenilni vrednosti Din 65.364-—, 2. pare. štev.-627/1: gospodarsko poslopje v cenilni vrednosti Din 5.144-—, 3. pare. štev. 665/2: vrt iste k. o. v cenilni vrednosti dinarjev 897-—, v skupni cenil, vrednosti Din 71.405-—. zase kot celota; 4. pare. št. 572: gozd iste k. o. v cenilni vrednosti Din 12.100-—, 5. pare. št. 588: gozd iste k. o. v cenilni vrednosti Din 17.374-50, 6. pare. št. 601: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 1.074-—, 7. pare. št. 602: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 1.924-—, 8. pare. št. 603: pašnik iste k. o. v cenilni vrednosti Din 1.197-50, 9. pare. št. 604: travnik s kozolcem iste k. o. v cenil, vredn. Din 3.360-80, 10. pare. št. 605: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 5.072-—, 11. pare. št. 642: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 710-50, 12..pare. št. 648: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 629-50, 13. pare. št. 652: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 1.816-—, 14. pare. št. 663: pašnik deloma sadni vrt v cenilni vrednosti Din 3.392-—, 15. pare. št. 664: travnik s sadnim drevjem v cenilni vredn. Din 1.151-—, 16. pare. št. 674: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 2.158-—, 17. pare. št. 698: travnik iste k. o. v cenilni vrednosti Din 5.611-50, 18. pare. št. 627/2: travnik iste k. o. v cenilni vrednosti Din 4.488-—, 19. pare. št. 690: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 4.582-—. 20. pare. št. 689/5: pašnik v naravi gozd iste k. o. v cen. vredn. Din 4.002*—, 21. pare. št. 689/4: pašnik v naravi vrt s sadnim drevjem iste k. o. v cenilni vrednosti Din 1.000—, 22. pare. št. 673/1: pašnik-vrt s sadnim drevjem v cenil, vredn. Din 363-—, po posameznih parcelah. II. vlož. št. 264 k. o. Brezovica do polovice: 23. pare. št. 10/1: gozd iste k. o. v cenilni vrednosti za % Din 7.798-50; III. vl. št. 220 k. o. Dob: 24. pare. št. 854: travnik iste k. o. v cenilni vrednosti Din 26.636-—, 25. pare. št. 841: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 26.220—; IV. vl. št. 170 k. o. Krtina: 26. pare. št. 468: travnik s kozolcem iste k. o. v cenilni vredn. Din 7.474-—, 27. pare. št. 469: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 19.716-—, 28. pare. št. 270: travnik iste k. o. v cenilni vrednosti Din 6.230-—; V. vl. št. 362 k. o. Podrečje: 29. pare. št. 417/2: njiva iste k. o. v cenilni vrednosti Din 10.512-—. Vse označene parcele se imajo prodati posamezno vsaka zase. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Brdu, dne 4. januarja 1934. •g* IV I 2034/33-9 89 Dražbeni oklic. Dne 23. februarja 1934. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podova, vlož. št. 91, zemljiška knjiga Rače, vi. št. 263 in 475. Cenilna vrednost: Din 2.479-60. Najmanjši ponudek: Din 1.653'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 27. decembra 1933. $ 1 191/33—11. 3133 Dražbeni oklic. Dne 23. februarja 1934. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tržič, vi. št. 229. Cenilna vrednost: Din 1,086.500'—. Vrednost pritikliner Din 278.000'—. Najmanjši ponudek: Din.682.333'33. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Tržiču, dne 18. decembra 1933. I 974/33—10. 83 Dražbeni oklic. Dne 2 6. februarja 1934. d o -poldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Boh. Bistrica, vi. št. 16. Cenilna vrednost: Din 130.964'—. Vrednost pritikline: Din 14.384'—. Najmanjši ponudek: Din 87.310'—. Jamčevina znaša Din 13.097'—; plačati jo je v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki jih sodišče sprejme po prevdarku. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega •odišča. Sresko sodišče Radovljica, dne 8. januarja 1934. E 1013/32—19 51 Dražbeni oklic. Dne 26. februarja 1934. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 152. Cenilna vrednost: Din 142.600'—. Vrednost pritikline: Din 1.750'—. Najmanjši ponudek: Din 95.067'—. Jamčevina znaša Din 14.260'—; plačati jo je v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki jih sodišče sprejme po svojem prevdarku. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 4. januarja 1934. I 685/33-14. 66 Dražbeni oklic. Dne 2 6. februarja 1934. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: hiša št. 3 v Selah, s podom, svinjakom, pašnikom, njivo in vrtom, zemljiška knjiga Sela, V* vil. št. 82. Cenilna vrednost: Din 23.594-50. Vrednost pritikline: Din 392-50, upoštevana že v cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: Din 15.730'—. Varščina: Din 2360-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Brežice, odd. II., dne 8. januarja 1934. * I'871/33—8 , 88 Dražbeni oklic. Dne 26. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: hiša št. 46 s stavbiščem in svinjakom, 1 njiva. 1 vinograd in 2 pašnika, zemljiška knjiga Stari grad, % vi. št. 324. Cenilna vrednost: Din 2.172-87. Vrednost pritikline: Din 134'50'—. Najmanjši ponudek: Din 1449'—. Varščina: Din 218—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Brežice, odd. II., dne 4. januarja 1934. I 622/33—14 w Dražbeni oklic. Dne 26. februarja 1934. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tučna, vloz-št. 97, 121, 125; zemljiška knjiga Pod-hruška, vi. št. 205. Cenilna vrednost: Din 36.969-55. Najmanjši ponudek: Din 24.646'36. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, odd. Ho dne 5. januarja 1934. $ I 100/33-24. 70 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Reteče, vi. št. 17, zemljiška knjiga Draga, vi. št. 88. Cenilna vrednost: Din 101.390'25. Najmanjši ponudek: Din 67.593'50. Pritiklin ni. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. L dne 8. januarja 1934. * E IX 4492/32-72. 67 Dražbeni oklic. Dne 4. aprila 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemiljiška knjiga Sladki vrh, vi. 174, 175, 54, 85 in 198; zemljiška knjiga Št. IIj, vi. št. 288 in 289. Cenilna vrednost: Din 37,449.861'31* Vrednost pritikline: Din 8,182.140—"* Najmanjši ponudek: Din 18,733.853'9o. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitell8« ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča • Sresko sodišče v Mariboru, dne 29. decembra 1933. Vpisi v trgovinski register. Jpisal© so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah: 14. Sedež; Ljubljana. Lan vpisa: 8. januarja 1934. Besedilo: »Granit« družba z o. z. Na rednem občem zboru dne 28. decembra 1933. se je izpremenila družbena pogodba v §§ 6. in 10. Obratni predmet odslej: .a) produkcija in trgovina z gradbe-Bl|a materialom, kakor: granit, opeka, Parketi, les itd., h) obratovanje industrijskih in rudarskih podjetij, c) uprava nepremičnin. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 786/33 - Rg C II 187/13. 15. * Sedež: Ljubljana. Lan vpisa: 30. decembra 1933. Besedilo: M. Gregovič & Co., družna z o. z. Na občnem zboru dne 21. decembra 1933. se je izpremenila družbena Pogodba v odstavku »Enajstič«. Izbriše se poslovodja Gregovič Milivoj. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. decembra 1933. Fi 771/33 Rg C V 86/3. * 16. Sedež: Ljubljana. Lan vpisa: 8. januarja 1934. Besedilo: Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic. Vpiše se član upravnega sveta Pregelj Alojzij, tajnik sindikata lokalnih železnic v Ljubljani, Gradišče 7, ter Prokurist Peter Klinar, ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Klinar Peter. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 784/33 — Rg B II 85/14. 17. * Sedež: Ljubljaifa. Lan vpisa: 30. decembra 1933. Besedilo: Ljubljanska komercialna družba z o. z. Z notarsko pogodbo z dne 27. decembra 1933. pod št. 19.395 se je izpreme-Pila družabna pogodba v §§ 10. in 11. Poslovodji zastopata družbo sodno in izvensodno oba skupno kolektivno ter Podpisujeta firmo tvrdke oba skupno kolektivno na ta način, da pristavita Pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoja lastnoročna podpisa. Izbrišejo se poslovodja Urbančič Va-jontin ter prokurista ing. Urbančič Valentin in Urbančič Leopoldina, vpišeta pa poslovodji ing. Urbančič Valentin v Ljubljani, Rimska cesta 23, in Hribar Milko Ivan v Rožni dolini cesta I št. 13. Okrožno kot trg. sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., • dne 29. decembra 1933. Fi 776/33 — Rg C I 55/25. * 18. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 11. januarja 1934. Besedilo: Viljema Heinza dediči. Obratni predmet: trgovina s knjigami, papirjem, umetninami in muzikali-jami. Za namestovanje upravičena odslej: oba družabnika Hilda Žitnik-Heinz in Friderik Heinz, in sicer vsak zase samostojno. Podpis firme se vrši na ta način, da pristavi eden izmed imenovanih družabnikov tiskanemu ali pisanemu besedilu firme svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Rg A I 48/5 * 19. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 11. januarja 1934. Besedilo: Josip Rože in drug. Sedež firme odslej: Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje št. 88. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Rg A II 05/4 * 20. Sedež: Rogatec. Dan vpisa: 30. decembra 1933. Besedilo: Združena rogaška brusna industrija Hermetcr, Jelovšek, Sporn in Plevčak v Rogatcu, družba z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 21. decembra 1933. je družba grešla v likvidacijo. Likvidator: Zigrosser Viktor, major v pokoju v Rogatcu. Likvidacijska firma: Združena rogaška brusna industrija Hermcter, Jelovšek, Sporn in Plevčak v Rogatcu, družba z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I,. dne 30. decembra 1933. Rg C II 46/8 Izbrisale so se nastopne firme: 21. Sedež: Celje. Dan izbrisa; 30. decembra 1933. Besedilo: Tvornica mavca v Celju, družba z omejeno zavezo v likvidaciji. Zbog likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I,. dne 30. decembra 1933. Rg C II 14/20 * 22. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 8. januarja 1934. Besedilo: »Blisk«, družba s o. z., trgovina s kovinskimi izdelki. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 785/33 - Rg C V 104/4. * 23. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 22. decembra 1933. Besedilo firme: T. Groschel. Obratni predmet: Trgovina z delikatesami. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. decembra 1933. Fi 759/33 Rg A V 56/5. * 24. Sedež; Ljubljana. Dan izbrisa: 8. januarja 1934. Besedilo: Milko Ivan Hribar in drug, Ljubljana, agentura in komisijska družba z o. z. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 3/34' - Rg C II 177/8. * 25. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 22. decembra 1933. Besedilo firme: Fr. P. Zajec. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1938. Fi 756/33 Rg A III 59/2. * 26. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 11. januarja 1934. Besedilo firme: Benčina in Tomec. Zbog prestanka obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Rg A II 86/4 * 27. Sedež: Maribor. Dam izbrisa: 4. januarja 1934. Besedilo: Macun & Fabiani, trgovina špecerijskega in kolonialnega blaga. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III,, dne 4. januarja 1934. Rg A II 89/7. * 28. Sedež: Moste pri Žirovnici. Dan izbrisa: 22. decembra 1933. Besedilo firme: Triplat & Arh. Obratni predmet: Tekstilna tovarna. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933. Fi 729/33 Rg A IV 195/4. 29. Sedež: Oblačak pri Ptuju. Dam izbrisa: 4. januarja 1934 Besedilo: Aloj* Sorman. Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo. Z bog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. januarja 1954. Rg A II 274/3. * 30. Sedež: Ptuj. Dam izbrisa: 4. januarja 1934. Besedilo: Muršec Maks, trgovec z ma-nufakturnim blagom na drobno. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 4. Januarja 1934. Rg A II 201/9. * 31. Sedež: Slov. Bistrica. Dan izbrisa: 11. januarja 1934. Besedilo: Karl Wutt. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Rg Pos I 319/20 Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: 32. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. januarja 1934. Besedilo: Jugoslovanska diskontna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga bo: 1. pospeševala varčevanje svojih članov in nečlanov s hranilnimi vlogami; 2. dajala posojila svojim članom po nizki obrestni meri za: a) prezidavo, dozidavo in izboljšanje rajnih objektov, b) razbremenitev posestev in izplačilo dediščine; 3. eskomptirala menice iri terjatve; 4. prevzemala plačila in inkasa; 5. dajala svojim članom nasvete v vseh finančnih in pravnih zadevah (zaščita dolžnikov, sanacija, likvidacije, izvensodne poravnave, itd.): kolikor ne spadajo taki posli v smislu zakona v področje odvetnikov in notarjev; 6. prirejala poučna predavanja; 7. izdajala po možnosti svoje glasilo; ' 8. dajala svojim članom potrebna pojasnila i“n navodila v vseh gospodarskih vprašanjih; 9. najemala posojila; 10. V svoji posesti nahajajoče se menice spravljala v promet. Zadružna pogodba (Statut) z dne 7. decembra 1933. ■ Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom. Vse objave in naznanila zadruge se objavljajo na razglasni deski v poslovnih prostorih zadruge. Načelstvo sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika ter enega do dveh odbornikov. dani načelstva so: dr. Brence Lju- devit, odvetnik in sodnik upravnega sodišča v pok. v Ljubljani, Masarykova cesta 12; Gregorič Alojzij, poštni direktor v pok. v Ljubljani, Poljanski nasip št. 14; Črnko Viktor, bančni uradnik v Ljubljani, Bleivveisova cesta 3; Skalar Josip, viš. rač. svetnik v p. v Ljubljani, Resljeva cesta 13. Zadrugo zastopa načelstvo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod natisnjeno, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo zadruge podpišeta po dva člana načeilstva ali pa en član načelstva in od načelstva za sopodpis pooblaščeni uradnik zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 770/33 — Zadr. X 412/1. * 33. Sedež: Mozirje. Dan vpisa: 8. januarja 1934. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga za mozirsko okolico, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi. 2. Upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo i. t. d. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh. 3. Skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd. 4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo. 5. Prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa a poslopij ter gradbenega materiala; č) da podpira svoje člane z nasveti, pojasnili, navodili v vseh gospodarskih in pravnih vprašanjih: d) da ustanavlja in vzdržuje podružnice in poslovalnice; e) da izdaja lastno glasilo in prireja predavanja. # Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933. Fi 742/33 Zadr. X 244/8. * 36. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. decembra 1933. Besedilo: Perutninarska registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Na občnem zboru dne 15. marca 1933. so se izpremenila zadrugina pravila v § 19., 20., 22. in 25. Načelstvo sestoji iz treh članov. Izbrišejo se člani načelstva Klemenčič Josip. dr. Milavec Anton. Seher Ja* k°b, dr. Jenko Andrej. Novak Franc in ,°l°b Malvina, vpišeta pa člana načelstva: Tomažin Franjo, uprav, uradnik v p. v Ljubljani, Livada št. 21; dr. Strnad Vojteh, zasebnik v Ljub-Lani, Miklošičeva cesta št. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933. Fi 755/33 Zadr. IX 272/6. 37. * Sedež: Ljubljana. Lan vpisa: 30. decembra 1933. Besedilo: Služkinjski dom, registroma zadruga z omejeno zavezo v Ljub-Uani. Izbriše se član načelstva Katarina Zu-Pan. vpiše pa član načelstva dr. Snoj Andrej, univerzitetni profesor v Ljub-Mani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. decembra 1933. Fi 741/33 Zadr. VII 4/24. _ ^ 38. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. decembra 1933. Besedilo: Zadruga državnih uslužben-®ev za nabavo stanovanj s sedežem v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Beguš Josip, Vpiše se član načelstva Šarabon Josip, Upravitelj splošne bolnice v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933. Fi 711/33 Zadr. IX 49/2. 39. * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. decembra 1933. Besedilo: »Zaščita«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Na občnem zboru dne 26. novembra 1933. so se iznremenila zadružna Pravila v §§ 6., 18. in 31. Zadruga se podpisuje na ta način, da podpišeta pod zadružno tvrdko na-uolnik ali podnačelnik še z enim članom Pačelstva. odnosno dva člana načelstva. Izbriše se član načelstva Škrbec Fra-Pjo, vpišeta pa člana načelstva: Jeras Ivan, ravnatelj družbe »Sladkor« v Ljubljani, podnačelnik, in De-teani Pavel, ravnatelj tovarne »Indus« v Ljubljani. Dkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. decembra 1933. Fi 730/33 Zadr. X 387/2. * 40. * Sedež: Makole. Dan vpisa: 11. januarja 1934. Besedilo: Kmetijska zndruga v Makolah, registrovana zadruga z omejen« *Uvezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Črnoga Jurij, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Žnidar Štefan, posojilni-ški tajnik v Makolah. Po sklepu občnega zbora z dne 19. septembra 1931. so se izpremenila zadružna pravila v § 16. Predstojništvo sestoji iz ravnatelja, namestnika, blagajnika, tajnika in dveh članov. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Zadr I 60/36 * 41. Sedež: Makole. Dan vpisa: 11. januarja 1934. Besedilo: Posojilnica v Makolah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadružna pravila so se izpremenila v § 39. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Zadr I 12/14 * 42. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 11. januarja 1934. Besedilo: Štajerska vinarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Košar Robert, vinogradnik, Sv. Bolfenk pri Središču, vpiše pa novo izvoljeni član načelstva Brezigar Josip, vinogradnik na Kogu št. 75 pri §v. Bolfenku pri Središču. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Zadr III 42/25 * 43. Sedež: Naklo pri Kranju. Dan vpisa: 8. januarja 1934. Besedilo: Mlekarska nabavna in prodajna zadruga, Naklo pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Ažman Franc, vpiše pa član načelstva Drinovec Janez, posestnika sin v Strahinju št. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 787/33 — Zadr. III 95/61. * 44. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 11. januarja 1934. Besedilo: Tiskovno društvo v Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Blaž Pihler in dr. Franc Kotnik, vpišeta pa se novoizvoljena člana načelstva Brenčič Alojz, trgovec v Ptuju, in Petek Franc, poštni uradnik v pok., v Ptuju. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Zadr III 22/10 45. * Sedež: Št. Jurii pri Grosupljem. * Dan vpisa: 22. decembra 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica za Št. Jurij pri Grosupljem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Na občnem zboru 18. maja 1933. so se izpremenila zadrugina pravila v S 6. pravil. Izbriše se član načelstva Virant Josip, vpiše pa član načelstva Virant Janez, posestnik v Ponovi vasi št. 30. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933. Fi 745/33 Zadr. III 233/25. * 46. Sedež: Št. Jurij pri Grosupljem. Dan vpisa: 22. decembra 1933. Besedilo: Kmetijska nabavna zadruga Št. Jurij pri Grosupljem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva: Mehle Josip, Adamič Josip, Jančar Franc, Padar Vincenc, Štrukelj Janez in Boc Anton, vpišejo pa člani načelstva: Dramelj Janez, posestnik. Pece št. 10; Zupančič Josip, posestnik, Pece št. 14; Hribar Janez, posestnik, Bičje št. 14; Virant Janez, posestnik, Ponova vas št. 30; Mohar Josip, posestnik, Cerovo št. 4; Trontelj Anton, posestnik, Ponova vas št. 11. • Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933. Fi 746/33 Zadr. VI 289/26. 47. * Sedež: žabnica pri Škofji Loki. Dan vpisa; 8. januarja 1934. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica Žabnica pri Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načellstva Šifrer Anton, vpiše pa član načelstva Porenta Janez, posestnik v Zabnici št. 59. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 679/33 — Zadr. IX 172/4. Konkurzni razglasi 48. St 1/34—2. 98 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o zapuščini dne 10. julija 1933 umrlega Tratnika Mirka, gostilničarja v Ljubljani, Rimska c. 4, zast. po skrbniku Benkoviču Ivanu. Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Papež Oton, odv. v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 24. januafla 1934 ob 8-45. Oglasitveni rok do 15. februarja 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 21. februarja 1934 ob 9. uri, v sobi št. 140. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1934. 49. Por 5/33—2. 69 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Auerja Antona, klobučarja v Mariboru, Vetrinjska ulica 14. Poravnalni sodnik: Dr. Kovča Fran, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravitelj: dr. Faninger Rihard, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 12. februarja 1934. ob devetih. Rok za oglasitev do 7. februarja 1934. Poravnalna kvota: 40%>. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. decembra 1933. * 50. Por 10/33—4. 35 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Koropca Franca, so-davičarja v Konjicah. Poravnalni sodnik: Mihelič Gvidon, starešina sreskega sodišča v Konjicah. Poravnalni upravnik: dr. Macarol Franjo, odvetnik v Konjjcah. Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Konjicah dne 14. februarja 1934. dopoldne ob desetih. Rok za oglasitev do 9. februarja 1934. pri sreskem sodišču v Konjicah. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. januarja 1934. 51. * Por 4/33—47 103 Ustavitev poravnalnega postopanja Dolžnik: Bračič Maks, trgovec v Mariboru. Uvedeno poravnalno postopanje izven stečaja se ustavlja, ker je dolžnik umaknil poravnalni predlog. Stečaj se ne uvede, ker dolžnik nima zadostne imovine. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 12. januarja 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 406/1. 104 Zadeva: Separacija v Šemniku. Razglas. >Rudarska družba, premogovnik Šem-nik« je z vlogo z dne 10. januarja 1934. zaprosila za gradbeno dovoljenje 1. rudniške separacije, 2. zavorne proge. O tem se odreja v smislu §§ 9., 12., 90. stavbnega reda za bivšo Kranjsko z dne 25. X. 1875., kr. dež. zak. št. 26, vodnopravnega deželnega zakona z dne 15. maja 1872, kr. dež. zak. št. 16 in § 133. rudarskega zakona komisijska poizvedba (pregled) in razprava na 27. januarja 1934. s sestankom v rudniku v Šemniku ob poldesetih. Pri tej obravnavi je vložiti ugovore, če se niso prej ustmeno ali pismeno podali, sicer se bo dopustila izvršitev naprave, ako ne bo uradnih pomislekov. Mejaši in drugi interesenti so vabljeni, da obravnavi prisostvujejo. Načrti so do dneva komisije med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Litiji. Srcsko načelstvo v Litiji, dne 13. januarja 1934. H« Št. 67. 97—3—1 Razpis. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec razpisuje za zavod na Studencu dobavo raznovrstnega lesenega pohištva. (Omare, mize, klopi, stoli.) Ponudbo je vložiti do 24. jan. 1934. ob 11. uri dopoldne. Pogoji pri podpisani upravi. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52, dne 10. januarja 1934. * Št. 4992/33. 105—3—1 Razpis. Ker ustna licitacija za dobavo drv, razpisana za dan 11. decembra 1933., ni uspela, se razpisuje na podlagi čl. 94. zakona o drž. računovodstvu ponovna ustna licitacija za dobavo 250 pr. m suhih bukovih drv na dan 27. januarja 1934. ob 11. uri v upravni pisarni. Pogoji in navodila za licitacijo se dobe istotam ob uradnih urah. Drž. zdravilišče v Topolšici, dne 5. januarja 1934. Štev. 4992/33. 71 3—2 Razpis. Ker ustna licitacija za dobavo drv, razpisana za dan 11., decembra 1933., ni uspela, se razpisuje na podlagi čl. 94. zakona o drž. računovodstvu ponovna ustna licitacija za dobavo 250 pl. in suhih bukovih drv na dan 27. januarja 1933. ob 11. uri v upravni pisarni. Pogoji in navodila za licitacijo se dobe istotam ob uradnih urah. Državno zdravilišče v Topolšici, dne 5. januarja 1934. Razne objave Štev. 218. 86 3—2 Poziv upnikom. Pašniška zadruga Limbuš-Kuše, r. z. z o. z. v likvidaciji, se je razdružila in zato v smislu § 40. zadružnega zakona poziva svoje upnike, da ji v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve. Limbuš, dne 6. januarja 1934. Likvidatorji. * 111 Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d.> Domžale s sedežem v Ljubljani. Objava. Dodatno k objavi izrednega občnega zbora za 2. februar 1934. se delničarji obveščajo, da se občni zbor vrši isti dan ob 9. uri dopoldne (ne ob 10. uri dop.) na mestu, ki je bilo že objavljeno. Ljubljana, dne 15. januarja 1934. Uprava. * ' 112 Vabilo. Izredni občni zbor Mobilne kreditne zadruge r. z. z o. z. se vrši dne 4. februarja 1934. ob 10. uri v Ljubljani, Mestni trg 25 I. Dnevni red: 1. Izprememba pravil in pravilnika. 2. Slučajnosti. Na tem občnem zboru se sklepa veljavno, če zanj glasujeta 2/a navzo uik, neglede na število udeležnilkov. Načelstvo. * 60-3-3 Poziv upnikom. Živinorejska sel. zadruga r. z. z o. &• v Kovorju se je razdružila in poziva vse upnike, da priglasijo svoje terjatve. Za Živinorejsko sel. zadrugo r., z. z o. z« v Kovorju v likvidaciji, dne 1. januarja 1934. Likvidatorja: Klemenčič Vinko s. r. Pogačnik Franc s. r. * 96 Objava. Izgubil sem orožni list za posest lovske puške dvocevke na ime: Kuharic Martin, posestnik na Lešnici. Proglašam ga za neveljavnega. Kuharič Martin s. r. Lešnica. * 113 Objava. Izgubila sem izpričevalo o završnem izpitu na zasebni meščanski šoli v Kočevju (Marijin dom) iz 1. 1928. glaseč® se na ime: Francka Nosan roj. 1. X. 1909. v Sajevcu pri Ribnici na Dolenjskem- Proglašam ga*za neveljavno. Nosan Francka s. f- Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik' Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.