MniStuo in uprssništuo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti
vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. il3.
tiaroćnlna listu:
Celo leto...............12	K
Pol leta.................  6	K
Četrt leta ......	3	k
Mesečno.................. 1	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. nd 6 redne petitvrste : ' pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 21.
j f Biserni k Matij a Šinko» j
Iz Središča prinaša danes brzojav sledečo tužno vest:
„Umrl je danes velečastiti gospod biser-nik Matija Sinko. Pogreb se vrši v pondeljek, dne 24. t. m., ob 10. uri dopoldne.“
* *
*
Častiti gospod Matija Šinko je bil rojen dne 10. septembra 1829 v Središču. Ker je kazal posebno bistroumnost, poslali so ga v Varaždin v latinske šole, kjer je šestrazredno gimnazijo izvršil z odliko. Mo-droslovje je študiral v Zagrebu, bogoslovje v Gradcu ter bil dne 20. septembra 1852 posvečen v mašni-ka. Dne 6. novembra je nastopil prvo kaplansko službo pri Sv. Lovrencu v Puščavi. Od tod so ga dne
13.	novembra 1854 poklicali za adjunkta in učnega prefekta v bogoslovno semenišče v Gradec. Ker ni prijal mestni zrak njegovemu zdravju, so ga poslali dne 8. novembra 1858 za kaplana k Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pa že koncem septembra 1859 mu je vladika A. M. Slomšek izročil profesuro nravoslovja na novoustanovljenem bogoslovju v Mariboru. Profesorsko službo je izvrševal zelo vestno. Bogoslovci so ga spoštovali in ljubili ter mu ostali vdani in pa hvaležni tudi tedaj, ko je že bogoslovje zapustil. Pri svojih učencih si je zagotovil blag spomin. Dne 28. februarja. 1875 je postal župnik v Ljutomeru, kjer je bil goreč pridigar, vnet spovednik ter v vseh službenih poslih vesten in natančen. Popravil je župnijsko cerkev, olepšal s slikami notranjščino, prenovil župnišče in izboljšal gospodarstvo. Leta 1880 je stopil v začasni pokoj, čez tri leta, to je dne 21. januarja 1883, pa je zopet prevzel župnijo Gornja Sv. Kungota. Koncem septembra 1893 je stopil v stalen pokoj, ter se preselil na svoj rojstni dom v Sredi-ščh, kjer je kot vpokojeni župnik večkrat pomagal v domači župniji v dušnem pastirstvu in zahajal v šolo več let. Leta 1902 je obhajal zlato sv. mašo v kapeli žalostne Matere v Središču. Ko se je začelo pripravljanje za poveličanje župne cerkve sv. Duha, je Častiti gospod Sinko največ pripomogel. Leta 1908
Mar bor, dne 21 februarja 15413.
je kupil tri nove zvonove, leta 1909 pa dal poslikati s svojim rojakom, častitim gospodom Pintaričem, novo popravljeno cerkev. Dne 22. septembra 1. L je pa obhajal šestdesetletnico svojega mašništva, ali biserno sv. mašo.
* *
*
Z ranjkim Sinkotom leže v grob mož jeklenega, ‘čistega značaja, mož stare slovenske korenine, ki se pa ni odtujil novejšemu času. Ko so zaveli po Slovenskem liberalni vetrovi, je takoj spoznal njihovo kvarljivost in škodljivost ter se je odločno postavil na našo stran. Še več. Ce prav po letih star, je bil njegov duh še mladosten in oklenil se je z vso svojo ljubeznijo mladine. Spoznal je, da je v mladini naša bodočnost, zato se ji je postavil na čelo. Ko se je v Središču pričelo naše mladinsko gibanje, je bil ravno blagi pokojnik, ki je stal našim Zvezam krepko ob strani in jih je vsestransko podpiral. Ko smo osnovali Orla, je prevzel celo njegovo predsedstvo.-Bil je sicer v visoki starosti — v 84. letu — vendar njegovo srce je gorelo za naša načela in naše svetinje in ta ogenj je bil, ki je ogrel središko mladino, da je sedaj naše mladinsko gibanje tam doli ob hrvaški meji tako vzorno in mogočno. Hvala T.i za vse to, nepozabni pokojnik. Mladina, ki si jo tako ljubil, Te bo ohranila v vodnem spominu.
Počivaj v miru!
Postema beseda» — Memci poslušajte !
V roke nam je prišla mala brošura z naslovom „.Quousque tandem . . .?“, v kateri neki Alfred Job. Rossmanith propagira ustanovitev „Družbe za pospeševanje narodnega miru.“ Rossmanith je Nemec. S ponosom povdarja to v svoji brošuri. Ce prav je tista njegova „Družba za pospeševanje narodnega miru“ precej preveč idealno zamišljena in bo ostala za naše narodne boje zelo problematične vrednosti, vendar zasluži brošura, da se z ,njo nekoliko poba-vimo. Mnogo je v njej odstavkov, ki pričajo, da je tudi nemška javnost pričela uvidevati, da tako ne gre naprej. Nemci so pričeli čutiti, da je njihovo ravnanje napram drugim narodom v Avstriji krivično,
Letnik V.
da so njihova stremljenja nasilna in vedno več se najde poštenih nemških mož, ki kličejo svojim rojakom:	Krenite na druga pota! iTo je vsekakor raz-
veseljivo in daje upanje, da se bo enkrat sporazumno vendar dalo ustvariti razmere, ki bodo nudile življenjsko možnost. In kar je še veselejše, je to, da se najdejo celo možje, ki se upajo svoje mnenje neustrašeno povedati celi nemški javnosti, kakor Rossmanith ...
V informacijo cenjenih čitateljev navajamo nekatere odlomke iz zanimive brošure. Namene in cilje svoje „Družbe“ označuje Rossmanith tako-le: „Dru-* žba za pospeševanje narodnega miru“ si je postavila kot nalogo, da neodvisno od vseh političnih korporacij, z vsemi ji na razpolago stoječimi modernimi sredstvi pomaga blažiti narodna nasprotstva. § 19 državnega temeljnega zakona — „vsi narodi države so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, da varuje in goji svojo narodnost in jezik“ — stoji na portalu družbe. Praktično izvedenje in ugo-tovljenje te postavno priznane enakopravnosti je eden njenih najodličnejših ciljev.“
Na drugem mestu, ko utemeljuje svoje nazira-nje o narodnostnem vprašanju in njega rešitvi, pa pravi:	„V vsakem državljanu, naj pripada kakorš-
nemkoli narodu, delujeta v prvi vrsti dve gonilni sili, ki določata njegova dejanja: gospodarski in, na* rodni obstoj. Kdo pa dvomi, da narodni obstoj ni funkcija gospodarske moči. Ce tedaj eno ljudstvo gospodarsko ojačim, bo postalo ob enem kot narod močnejše. In zato je popolnoma naraven zaključek: dva v eni deželi prebivajoča naroda, ki sta gospodarsko navezana drug na drugega in od katerih eden drugega ne more nikdar podjarmiti, stojita pred izbiro, da ali z narodnostnim bojem in ukinjen jem vseh drugih moči zabranila gospodarski in dosledno tudi narodni razvoj obeh, ali pa da z mirnim in skupnim delom in medsebojnim podpiranjem obeh, v gospodarskem, kakor tudi narodnem oziru raset a.
In če ta primer obrnemo na naše razmere, pp-tem se to pravi:
Vsak izmed 7 ali 8 narodov v A v -
PODLISTEK. Povest rejenca«
(Crtica: napisal Januš Goleč.)
(Konec.)
Stal sem še vedno nepremično in ugibal:	pa
menda sem res v blajnrajhu?
Na drugem koncu pa se je prikazala bolj starikava gospa in me glasno pozdravljala.
Kako šmenta, mi je rojilo po glavi, me pa te ženske, ali, da govorim v bolj finem tonu, dame poznajo?
Tako bolj nerodno sem snel klobuk in se jel klanjati sedaj na levo, pa zopet na desno. Toliko še vendar sem stlačil, da sem se predstavil.
'Obmolknili smo vsi, nisem znal, za katero dlako bi se oprijel razgovora.
Pa naj bo, saj me ni slišal nobeden kavalir; začel sem pač razgovor s taisto tvarino, ki sem jo vselej grajal na drugih, namreč: z vremenom, borovim vonjem, ptičjim petjem itd.
Po dolgo premlaćeni prazni slami sem vendar toliko zvedel, da ste dami posetili za nekaj dni naš sveži Remšnik.
Večerilo se je že, hotel sem se posloviti, a starejša dama me je še prosila, naj bi bil tako prijazen in šel v pondeljek k sv. Pankraciju maševat v njuni druščini.
Odšli smo vsi trije proti domu, seve sta sedami opravičili, da sta me motili, pa, ker so jima doma zaupali moj prater, sta me poiskali.
V pondeljek na vse 'zgod- j sem že moral na noge in vodil sem spremljevalki navkreber na Radi k sv. Pankraciju.
Mati je bila molčeča, mlajša ;pa, ki se je oglašala na ime Ida, je venomer čebljala. Vsaka cvetka in vsaka travica jo je zanimala, pa za vsako ije vedela tudi ime.
Jaz seve se nisem vtikal v tako učen razgovor o rastlinstvu, ker mi je poznan le vražji stric, koprive in tem podobna zelenjad. Pa jvendar, učil semi se od te mlade dame, koliko zanimanja da vzbudi že priprosta narava v ljudeh, ki so navezani na mestni tlak.
Stopali smp počasi in se ustavili ravno v Korenovi ograji, da se odpočijemo.
Pozabil sem bil poprej omeniti, da sva bila s Korenovim rejencem Petrom prijatelja. Tudi danes, ko me je ugledal, se je plazil proti meni, hoteč mi podati roko.
Idi se je smilil siromak in obrnivša se v stran si je utrnila solzo.
Mati ga je pa nekako začudeno gledala in pa zmajevala z glavo.
Peter bi mi bil Bog ve kaj nadopovedal, pa tujki sta se obrnili na pot.
Jaz sem popustil Petra in jima sledil.
Nismo še bili izven ograje, se je starejša ustavila, posegla v žep in rekla:
„Ida, na, daj mu krono, siromak je.“
Gospodična je ubogala in obdarila Petra.
Ni naš Peter po navadi beračil, vendar iz u-smiljenja mu je marsikdo kaj podaril. Tako je tudi Ido na kolenih zahvaljeval in jej zagotavljal, da bode gotovo molil za njo.
Šli smo naprej ; pa kakor se mi je 'dozdevalo, je napravilo to srečanje s Petrom na letovičarki žalosten vtis. Mati je sopla naprej in sama pri sebi zmajevala z glavo; Ida pa je tudi prenehala s svojo kramo o rastlinstvu in me povpraševala po Petru.
Še le krasni razgled od sv. Pankracija je pregnal Idi otožnost in navdušeno je klicala:
„Oh, kako krasno, kako sem vam hvaležna za ta izlet!“
Čudno — na miater pa ni napravil razgled nikakršnega utiša, nemo je gledala v daljavo in ski-movala.
Po dokončani službi božji smo krenili domov in
se še pri Korenovih nismo oddahnili. Le stara dam,a je postala za ograjo in zrla v Petra, k'i je hučkal na rokah otroke.
Z običajnimi ceremonijami smo se poslovili in Ida me je Še prosila, >da bi ju še večkrat kam popeljal.
Prišel je praznik med tednom. Tujki ste bili v cerkvi, pa tudi Peter je klečal pred altarjem. Ljudje so mi pravili po sveti maši, da je stara gospa v cerkvi silno jokala.
nu
V četrtek menda je bilo po onem prazniku, ko nisem šel popoldne v prater, ampak sem doma dogo-tavljal naslovno tablo za remšniškega „šoštarja.“ A ker pa mož ne zbija samo (čevljev, ampak je tudi še strokovnjak v obrti cokelj, prismolil sem mu z barvo na desko zraven črevlja še coklje.
Ravno sem tudi jaz nabil s čopičem v te coklje prav mogočne žreblje podpetnike in jih hotel s temno barvo obsenčiti, ko nekdo prav nežno potrka.
Vstopila je starejša letovičarka. Nisem bil v mali zadregi, ker me je dobila ravno pri tem opravilu, ki ni spadalo v stroko slikanja, (ampak — mazanja. Stal semi zopet kot gabrovo tnalo.
Na mojo veliko sramoto povedano, imami samo jeden stolec Sn še taisti je bil preobložen s čopiči in barvami; ugibal sem, kam bi ponudil tujki sesti. In spomnil sem se živo reka bogoslovskega profesorja, ki nam je večkrat pravil:
„Mlad kaplan je kakor tele, sedaj se zadene v jeden vogel, sedaj v drugi.“
Tudi jaz sem obdrsal vse mizne vogle, predno sem si domislil: dobro bi bilo, stolec pospraviti in ga pobrisati.
Pa naj bo; pri meni se je (uresničil stari pregovor: še tisti počaka, ki s črešnje pade, kaj bi neki ta tujka ne!
Po dolgem potrpljenju je tudi ona sedela. Uprla se je z roko ob mizo in globoko vzdihnila v slovenskem jeziku:
striji je po številu, kulturi in gospodarski veljavi že davno tako močen, da nobeden resen človek ne more misliti, da bisedalo kakšnega izmed njih v „jezikovnem“ oziru stalno in vspešno potlačiti. Kdor kaj takega misli, smeši samega sebe.
Rekel sem izrečno „jezikovno“; kajti po mpjem nekoliko globokejšem in višjem pojmovanju, ki sem si ga ustvaril o izrazu ^naroden“, ni imel še noinsii avstrijski narod tistega razvoja, ki bi ga bil že davno zaslužil. V celoti pa velja za vse brez izjeme e-na in ista alternativa: ali postanejo vsi mogočni in veliki, ali pa ostanejo vsi mali in šibki.“
So to gotovo vsega vpoštevanja vredne besede. Mi, ki nismo iskali nikoli narodnih bojev in smo se vedno borili oaino za naše pravice, da bi se potem lahko mirno razvijali, priznavamo v polni meri njihovo opravičenost in jih podpišemo. Dvomimo pa, da bo naletel Rossmanith na tako priznanje pri svojih nemških rojakih. Gotovo: vedno več jih je, ki bodo odobravali njegova izvajanja javno, mnogi mu bodo pritrddi na tihem, toda velika večina bo ugovarjala. V večini nemškega naroda, in če ne v večini naroda. gotovo v večini onih, ki imajo glavno besedo, prevladuje še vedim mnenje, da si mora nemštvo zavojevati še cele prostrane pokrajine našega juga. In žaiibog, resnično je:	ri nas v Avstiij. imaju med
Nemci še veliko več vpliva razni Chlumeckv, ki zatrjujejo, da so interesi mnogojezične Avstro-0grške identični z interesi nemštva ter naglašajo, da je sedanja zunanja politika naše monarhije, v kateri prebiva 17,000.000 Slovanov, naperjena proti prodirajočemu slovanstvu, kakor pa gospod Rossmanith. Kakor najve^ja ironija se sliši, da je ravno v tistih dneh, ko je izšla Rossmanithova brošura, ki propagira uveljavljenje § 19, v „Grazer Tagblattu“ izrekel neki prenapeti nemški pisatelj Wahrberg zahtevo, „naj bi 2000 nemških milijonarjev v Hamburgu, Liibecku in Bremenu kupilo pas zemlje, ki bi segal od Maribora do Trsta, kjer bi se naj naselili Ne m c i.“ Za normalnost moža, ki je stavil to politično blazno zahtevo, ne damo počen groš, da jo pa priobčuje list, ki hoče veljati za resnega, to pove več kot dovolj jasno, kako daleč smo' še od časa, ko bodo Rossmanithova načela postala splošna last avstrijskega nemštva. Do takrat pa moramo neprestano stati v bojnih vrstah. Si vis pacem, para bellum.
Uvedenje jamstva za uradnike*
Dolžnost javnih uradnikov je, da izvršujejo po nalogu države, dežel in občin v blagor splošnosti svoje uradne posle. Pri tem se pa lahko pripeti, da uradniki na katerikoli način kršijo svojo uradno dolžnost in povzročijo vsled tega tretjim osebam škodo, ki se lahko dokaže, kakor na primer pravna kršenja. sodnikov, razne strankarske razsodbe upravnih uradnikov itd. V takih slučajih je za oškodovane važno, da se jim storjena škoda povrne. Ta zahteva odgovarja povsem naravnemu pravnemu čutu. Umevno je tedaj, da se uradnika, ki je v izvrševanju svojega uradniškega posla zakrivil kako škodo, pri-
„Oh, ti moj Bog!“
„Kaj? Se celo slovenski govorite?“ sem se začudil.
„Da“, je pritrdila, i„kako bi ne, saj sem rojena Remšničanka?“
„Cujte, gospod“, je nadaljevala, „vse vam hočem povedati. Stanovali sva z materjo v Korenovi kajši. Ne da bi se ponašala, pa vendar, ljudje so pa pravili, da nisem bila grda. Marsikdo mi je potrkal na srce, pa bila sem že volila. Za ženo bi me naj dobil Slanikov Peter. Pa kakor vselej, veljalo je tudi v časih moje mladosti pravilo: da je širok in pa dolg most med bogatinom in revežem'. Tudi Petrov oče se je rotil, da ne bode nikdar zajemal s kajšlar-eo v skupno skledo. Peter ni dobil posestva, ker mene ni hotel pustiti. Ljubil me je; sklenila sva pobegniti v Ameriko. Pred pobegom pa se mi je rodil sin, ki sem ga po očetu dala krstiti za Petra. Peter, ženin moj, me je ljubil tudi po (rojstvu otrokovem. Bog ve zakaj — nikdar pa ni ljubil otroka. Nekega večera, matere moje ni bilo doma, potrkal je Peter na okno, hlastno govoreč: „Hitro se napravi, sedaj greva.“ Nisem se dolgo pomišljala, zakaj ljubezen do Petra bi me bila gnala tudi na konec sveta. Kmalu sem stala pred njim, s prtljago na roki in s sinkom v naročju. Nekako čudno jezno, česar mi tudi pozneje ni pojasnil, me je pogledal Peter, ko sem stopila pred njega. Stopical je sem in tja, slednjič pa izgovoril: „Voli sama, kakor ti drago: Ali z menoj, pa brez otroka, ali pa ostani doma z otrokom.“ Hudo so me zadele te besede; kajti, dasi nezakonska, sem bila pa vendar mati otroku. Borila se je v meni ljubezen do otroka in ljubezen do moža. Zmagala pa je — slednja. Mislila semi si: mati bodo itak pazili na otroka; pozneje pa, ko bodeva bogata, pa ga itak vzamem k sebi. Cdšla sva — brez otroka. Sreča onkraj morja nama je bila mila, obogatela sva, pa tudi hčerka Ida se nama je rodila. Bog mi je priča, kolikokrat sem prosila moža, naj pojde po sina in ga vzame k sebi. Pa vedno — do smrti se je ustavljal,
sili, da za njo tudi jamči. To se zamore zgoditi na trojni način :	civilnopravnim, kazenskopravnim in
disciplinarnopravnim potom. Prva pot se nastopi, če se vloži tožba za odškodnino pri rednem sodniku. Kazensko-pravno zasledovanje uradnika je mogoče, če je uradnik zakrivil kakšno kazensko dejanje. Dis-ciplinarno-pravno postopanje je pa mogoče, splošno rečeno, le disciplinarnim potom.
V Avstriji je razločevati v tem oziru sodne u-radnike od strogo upravnih uradnikov. Pri kršenju uradnih dolžnosti sodnikov je odprta civilno-pravna in kazensko-pravna pot. Pri upravnih uradnikih pa zamorejo oškodovani nastopiti le kazensko-pravno pot in še le, če je uradnik s kazenskim dejanjem povzročil tretji osebi škodo, se lahko od njega zahteva dodatno h kazenski pravdi tudi odškodnina. V vseh drugih slučajih pa, če se škoda ni povzročila vsled kakega kazenskega dejanja, in teh slučajev je menda največ, ni vobče mogoče doseči, da povrne uradnik povzročeno škodo. Dvorni dekret z dne 14. suš-ca 1806 namreč določa, da se državnih uradnikov zaradi svojih uradnih dejanj pri civilnih sodiščih nikdar ne mpre tožiti. To dejstvo ni posebno razveseljivo za splošnost, ker je odvzeta vsaka možnost, biti obvarovan pred škodo vsled pravnega kršenja od strani uradništva.
Kakor se zdi, je pri izdaji te. čudne naredbe vodila merodajne kroge misel, da se uradnikov pri izvrševanju njihovih poslov ne sme polotiti prevelika bojazen in tesnosrčnost. Na drugi strani je pa zakonodajalce bržčas nagibal prevdarek, da bi znalo fi-nancijelno stanje posameznih uradnikov trpeti vsled neopravičenih zahtev tretjih oseb po odškodnini. A ker bi pa bilo v splošnem interesu potrebno, da bi se oziralo na osebe, ki so trpele bo krivdi uradnika škodo, se je vedno huje pritiskalo, da bi država sama jamčila za škodo, ki jo je povzročil uradnik radi svojega brezbrižnega uradovanja. To naziranje si je zlasti v Nemčiji v poslednjem času pridobilo vedno več tal. ter je tam že priznano dalekosežno jamstvo države. Nasprotno pa v Avstriji jamstvo države še do danes ne igra nobene vloge. Vsled tega je koncem novembra 1911 staviTA zbornici poslanec dr. Liebermann predlog, da se postavno uvede v Avstriji jamstvo države za krivde njenih uradnikov. Veselo znamenje je, da se temu postopanju sedaj pridružuje že tudi gosposka zbornica. Pred nekaj dnevi je predložil gosposki zbornici dr. Unger zakonski osnutek, ki določa obvezno jamčenje države, dežel in občin za storjene krivde njihovih uradnikov.
Temeljna točka 1 tega zakonskega osnutka se
glasi :
„Ge je kdo trpel škodo vsled krivde uradnika pri izvrševanju uradnega poslovanja države, dežele ali občine, mora jamčiti za to škodo država, dežela ali občina in jo povrniti, pridržuje se pa pravica, da se prime uradnika, ki jo je povzročil.“
Po določilih tega zakonskega osnutka bi se moralo najpoprej izvensodnijsko zahtevati povrnitev škode od javnopravnih korporacij (države, dežele ali občine) in še le potem, če bi to postopanje ne imelo nobenega vspeha, bi se zamogla tirjati odškodnina pred državnim sodiščem, če je namreč naperjena zoper državo ali deželo, če se pa zahteva od občine, pred deželnim.
češ: ;„Nimaš jednega dovolj, bi rada dva.“ Umrl je lani moj mož, s hčerko pa sva se preselili na Dunaj. Mirne vesti nisem imela več, vedno mi je nekaj pravilo: vsaj sedaj popravi, kar si zamudila do sedaj. Vrnila sem se v svoj rojstni kraj, da bi poizvedovala po sinu, pa mislite si, kje sem ga sedaj le našla?“
Pri teh besedah si je tujka zagrnila obraz in bolestno zaplakala.
„Bog je kaznoval moj greh na nedolžnem sinu. Že zadnjič“, je nadaljevala, „ko smo romali k sv. Pankraciju, se mi je vzbudil sum,:	kaj, če oni
Korenov siromak ni — tvoj sin? Vsaj njegov pogled je bil taisti, kakor nekdaj v zibeljki. Spoznala sem ga zadnjič pri službi božji. Obril se je bil in na vratu sem zapazila rujavo piko, ki jo ima od rojstva. Peter, da, on je moj sin. Sedaj sem vam povedala vse, sami lahko sklepate, kakšna kazen čaka enkrat mene, če že usoda tako kruto preganja nedolžnega sina.“
Mati je jokala, jaz sem jo pa tolažil po zmožnosti.
Pred odhodom pa je še potegnila iz žepa bankovec po 50 K in mi naročila:
„To dajte za sedaj Petru, pa ne povedati, da mu ga je podarila — mati. V kratkem ga itak vzamem k sebi.“
Po teh besedah sva se razšla.
Tujki sta še isti dan zapustili Remšnik.
Petru sem izročil dar, s solzami ga je sprejel in obljubil, da bode vedno molil za usmiljeno gospo.
Dolgo sem čakal, hoteč Petru razodeti: ona tujka ti je • prava mati.
Vendar čakal sem zastonj; prava mati se do-sedaj ni več oglasila.
Peter je pa letošnjo zimo legel v hladni grob s trdo zavestjo, da je bila rajna Neža njegova mati; za pravo mater pa je le molil kot » za — usmiljeno tujko.
* *
Tia zakoi	tek v resnici zasluži vsestranskega pod	er vendar enkrat določa obveznost jamčen	travnih korporacij, osobito
države, za krivuu, k.Ljo je povzročil njen uradnik.
Druga vojska na Balkanu.
Turške pozicije slabe od dneva do dneva in so postale nevzdržljive. Evropska Turčija se bliža počasi, toda sigurno, svojemu koncu. Vsa poročila iz tracijskega bojišča pričajo, da so vse turške protiak-cije na polotoku Galipoli brezvspešne in smatra se z vso sigurnostjo, da so postali Bolgari že tudi neomejeni gospodarji situacije pri Bulairju in Sarkoju. Ozko ožino pri Bulairju, ki vodi od Kersoneza k dar-danelskim utrdbam, zapirajo le trije forti, ki so zvezani z baterijami in poljskimi utrdbami. Ce zagospodarijo Bolgari nad dvema najvažnejšemu fortoma, potem se tudi v bližini se nahajajoče turške utrdbe ne bodo mogle dolgo držati in Bolgarom je odprta pot na Galipoli m tamkajšnje obrežne utraue. Ker so pa te le od morske strani utrjene, ne bo njih zavzetje stalo mnogo časa in 'žrtev.
Iz tega je razvidno, da so naperili Bolgari v drugi balkanski vojski svojo glavno akcijo proti Dardanelam in ves svet občuduje velikopoteznost bolgarskega Vrhovnega poveljstva. Na kak turški vspeh pač nihče več ne misli, še celo mladoturki ne, Četudi so strmoglavili prejšnjo vlado in zatrobili v svet, da bodo rešili ogroženo domovino. Postali so malo-besedni in glasom angleških poročil bi sedaj že tudi oni sprejeli ono kolektivno noto velesil, katera je Turčiji nasvetovala, da brezpogojno prepusti Bolgarom Odrin- ter izroči velesilam dispozicijsko pravico nad Egejskimi otoki. Ta vest ne pomenja nič več in nič manj, kakor da se je že tudi sedanja turška vlada udala v nemilo usodo, uvidevši, da je moč Turčije strta in da se neizogibno bliža konec druge balkanske vojske — konec evropske Turčije.
Svetovno-političen položaj.
Mednarodni politični položaj se v splošnem ni izpremenil. Ce se sodi po posameznih dejstvih, bi se moglo celo reči, da se je še nekoliko poostril. Zatrjuje se namreč, da Avstrija nadaljuje svoje vojaško-pripravljalne korake. Vendar pa poučeni krogi svarijo pred prevelikim pesimizmom, ker se vse ostale velevlasti z vsemi močmi prizadevajo, odvrniti možnost konflikta med Avstrijo in Rusijo. Zatrjuje se, da bodo pogajanja med Dunajem in Petrograksm, ki so se v novejšem času zopet začela, konečno vendar privedla do neke kompromisne oblike, na podlagi katere bo potem mogoče internacionalno situacijo v mirovnem smislu razrešiti in razbistriti. Poučeni krogi karakteriziralo stanje situacije sledeče: Mednarodni položaj je resen, a ne kritičen. Ruski min. predsednik Kokovcev je radi depresije na petrograjski borzi poklical k sebi vse bančne in druge velepodjetni-ke in jim izjavil, da ni povoda za izredna vznemirjenja, ker se situacija ni poslabšala.
V Carigradu preti zopet revolucija.
„Secolo“ poroča iz Carigrada:
Vojaški položaj Turčije je slab. Vsled ponesrečene akcije turške armade na Galipolu je vlada poveljnika Fakri pašo odstavila in nadomestila z Hur-šid pašo.
„O Zillertal**.
Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek.
Ob novem letu 1912 ;smp se na sestanku v beli Ljubljani dogovorili profesor dr. Josip Cerk, Janko Mlakar in jaz, da nadaljujemo toletne gorske pohode tam, kjer smo prenehali v minolem letu. ,Seveda smo takoj sestavili natančen načrt za krasne Zillerdols-ke planine. Toda nemila usoda je podrla stebrič žive triangulacije, ki je še prejšnje leto neustrašeno stala na ledenih vrhovih Hochgalla, Velikega Venedi-gerja in Dreiherrenspitze — ob prezgodnjem pomladanskem izletu na Veliki Stol treščil je presilni vihar toli dragega in milega Joškota raz greben Malega Stola v pogubni prepad. Žrtvoval se je za enega onih dijakov, ki so ga pregovarjali za to sicer še lahko, a prezgodnjo turo. Izročivši trnu cepin ln eno derezo, je samega sebe oropal orožja, s katerim Id se bil_ kot izvrsten turist vkljub grozni burji lahko obdržal na zlednelem grebenu. Dijaka je rešil, a sebi je nakopal prerano smrt! Ljubil je posebno domače gore — celo v mrzlih zimskih dnevih je rad pohajal na nje — a ravno te gore se mu plačale njegovo iskreno ljubezen — s kruto smrtjo v najlepših mladeniških letih!
Dolgo sva stikala z dankotom za novim tovarišem, toda zaman. Seveda sva le rahlo potrkovala pri tem in onem količkaj spretnem turistu — prigovarjati si nisva upala, ker dobro znava, da ledeniške ture nikaaor niso kakšna šala. Slednjič sva pa sklenila, da izvršiva sama načrt, ki je bil dogovorjen z rajnim Joškom.
I.
HocMeiler (3523 m).
Ob dogovorjenem času se snideva z Jankotom v Beljaku — bilo je dne 18. avgusta. Po kratki a tečni večerji v hotelu „Pri zlatem Jagnjetu“ se naloživa na vlak, da naju zavleče do postaje Vinti na Tirolskem.
Turške finančne stiske.
Kakor se je izkazalo, so bila poročila, da se je posrečilo Turčiji najeti kako posojilo, popolnoma neresnična. Porta je stopila sedaj v dogovor z neko belgijsko banko zaradi posojila 500.000 funtov. Ker porta do sedaj ni mogla dobiti nikjer denarja, u-radniško plače niti za december še niso izplačane. Uradniki, ki so prišli iz provincije, so vprizorili zato velike demonstracije pred finančnim ministrstvom. Finančnega ministra že štiri dni ni bilo v uradu, iz česar se sklepa, da misli tudi odstopit^ Vlada se pa trudi, da bi dobila večjo svoto denarja. Sklenila je takoj izterjati vse zaostale davke na nepremičnine. To bi dalo približno 1,000.000 funtov. Veliko vprašanje pa (je, če se bo mogla ta akcija izpeljati. Listi napadajo boljše situirane kroge, ker so tako rezervirani napram akciji, dobiti sredstva za nadaljevanje vojne, med tem ko morajo ubožni sloji v Anatoliji žrtvovati kri in premoženje.
V Carigradu samem je vlada prišla že na sled komplotu, ki se razteza tudi na armado in orožništ-vo, kateremu je poverjena skrb za mir in red v Carigradu. Položaj je tako opasen, da so se poveljniki inozemskih štacijonark na krovu francoske križarke „Gambetta“ posvetovali, kaj naj ukrenejo, ako zopet izbruhnejo nemiri. Poveljnik vseh mornariških čet, francoski admiral, je dobil nalog, da vse pripravi za eventuelno izkrcanje moštva.
Skader.
Poročevalec „Corriere della Sera“ v Skadru poroča svojemu listu med drugim to-le:
Živil, ki so bila doslej še na prodaj, polagoma zmanjkuje. Nekatera se nadomeste s čim drugim, kakor na primer sladkor, ki ga nadomestuje sirup. In tudi klasična turška kava je popolnoma pošla. Surovo maslo se je najprej nadomestilo s slanino, potem z oljenji, mastjo in konečno z drugimi sredstvi. Izmed zelenjave je dobiti le še zelje in travo, ki ju po krivem nazivajo za špinačo in solato. Krompirja ni več, in med tistimi, ki to prav živo občutijo, je pa vali sam. Riza bej se je namreč na Nemškem, kjer se je učil vojne znanosti, zelo navadil na krompir; sedaj se često bridko pritožuje svojemu kuharju, da mu ne napravi krompirja. Kuhar stika po celem mestu za krompirjem, a brez vspeha. Med vojaki, zlasti onimi, ki jim poveljuje Essad paša, se silno oglaša domotožje. Znano je, da je pred tremi dnevi več stotnij v temi in dežju pobegnilo iz zaupanih jim o-kopov.
Kršč.-soc. list proti jßerchtoldovi politikj.
Pozornost je vzbudil članek solnograškega kr-ščansko-socijainega dnevnika „Salzburger iChron.“, ki je izpočetka hujskal na vojsko, dne 18. t. m. pa piše, da si mora Avstrija pridobiti ljubezen Srbije, Crnegore in Bolgarije, katero je po neumnem zapravila. Balkanske države imajo pravico do znatnega dela Albanije.
Zaradi par mest, o katerih se ne ve, kateri narodnosti pripadajo, bi bilo nesmiselno, začeti vojsko! — Ljudstva monarhije niso voljna zaradi enega albanskega mesta iti v vojsko! — Glavno stvar je Avstrija dosegla, da namreč Srbija ne dobi političnega pristanišča, in to je zadosti za nas! — Albanija, naj bo velika kakor hoče, ni vredna kosti enega samega Deutschmpistra ! — Od Albanije ne bgmo i-meli nič, pač pa veliko od slovanskih balkanskih držav, če jih bomo podpirali!
(Pametne besede, samo če bi se tudi vpošteva-le! 'Op. ur.)
Ta 760 metrov visoki kraj leži ob začetku krasne Pfunderške doline, po koji se pač najhitreje pride „in medias res“, to je na najvišji vrh Zi Her dolskih alp - Hochfeiler (3523 m).
'Temna noč še krije zemljo, ko zapustiva okoli tretje ure majhen kolodvor; maloštevilne zvezdice so skoraj brez vse moči. Zato prižgeva malo svetilko, ter jo udariva proti severu. Brez nje bi pač ne bila takoj našla malih stopnjie, ki vodijo od postaje precej strmo navzgor; belo-rudeče markacije so nama porok, da sva na pravem potu.
Nek turist jo tako urno briše pred nama, da se takoj izgubi v črni noči. Ko pa dospeva vrh stopnic naluglajeno pot, nama pride počasnih korakov nasproti ter uljudno prosi, da se sme nekaj časa pridružiti, češ, da v tej temi ne najde pravega pota v PfunderškO dolino, akoravno ni vprvič tukaj. Brez luči je res težko pogoditi pravo stezo, ki nas vodi že med številnimi hišami in celo pod zidanimi oboki — naprej.
Kmalu pridemo na dobro kolovozno pot ob levem bregu Pfunderškega potoka. Ko se začne nekoliko svitati, se najin tovariš prijazno poslovi ter jo odmaha urnih krač naprej. Mlada kri pač ‘nima pokoja, posebno če ni tako obložena s teškim, nahrbtnikom, kakor sva bila midva.
Ob pol 5. uri prideva .po zeleni in zelo gozdnati dolini mimo romantično ležečega sela 'Weitental. ki leži ob desnem bregu deročega potoka; dočim pa ostaja najina pot še vedno ne levem. Ime sprič.uje, da je dolina tukaj nekoliko bolj široka; toda kmalu postaja vedno ožja, obojestranska rebra vedno bolj strma. Mimo velikih kmečkih domov jin žag prideva po napetem potu še pred Šesto uro v veliko .gorsko vas Pfund e rs (1155 m), ki leži ob desnem bregu potoka. V preprosti a snažnii kmečki gostilni Alojzija
Zaradi miroljubnosti kaznovan list.
Izdajatelj lista „Iskam“ je bil obsojen zaradi nekega članka, v katerem nasvetuje, da se naj — sklene mir, na 100 funtov globe.
Avstrija in (Rusija.
Berolinskl diplomatični krogi so mnenja, da se bo posrečilo diference med Avstro-IOgrsko in Rusijo poravnati potom kompromisa. Baje je Rusija že pripravljena dovoliti, da pripada (Skader Albaniji, pričakuje pa zato od Avstro-Ogrske koncesije glede na mesta, ki jih zahteva Srbija. Avstro-0grška je pripravljena, v tem vprašanju odnehati, toda ne toliko, kakor to želi Rusija. Srbska vlada se-trudi, posredovati med Avstrijo in Rusijo.
Bolgarija in Rumunija.
Vest, da so se pogajanja med Bolgarijo in Ru-munijo prekinila, ni istinita. Romunski delegat princ Ghika Sofije ni zapustil. Bolgarija je predložila Ru-muniji nove predloge, in se pogajanja nadaljujejo. A kar se tiče eventuelnega posredovanja velesil, se vršijo med velesilami domenki glede skupnega koraka v Sofiji. Rusija in Francija še nista odgovorili, Anglija pa pritrdi le, ako se ta korak stori od vseh velesil in ob enem v Bukareštu. Rusija se je do sedaj omejila na to, da je bolgarski vladi prijateljsko svetovala, naj pogajanj ne prekine, kar se tudi ni zgodilo. Vladni „Mir“ piše, da mir med Bolgarijo in Ru-munijo ni tako ogrožen, kakor se piše.
Odrinski vilajet po večini krščanski.
Do sedaj je znašala površina evropske Turčije 169.300 kvadratnih kilometrov in je na tem prostoru živelo 6,130.000 ljudi. Sedaj pa se Turčija odreka že teh-le svojih pokrajin: Solunskega vilajeta, ki meri
35.000	kvadratnih kilometrov in ima 1,380.000 prebivalcev; bitoljskega vilajeta z 28.500 kvadratnih kilometrov in 84.900 Stanovniki; kosovskega vilajeta, ki mèri 32.900 kvadratnih 'kilometrov in šteje 1,038.000 duš; skaderskega z 10.800 kvadratnih kilometrov in 294.100 prebivalcev; janinskega vilajeta s 17.900 kv. kilometrov in 527.100 ljudi. (To je torej skupno površine 125.100 kvadratnih kilometrov s 3,839.100 državljanov.
Sam odrinski vilajet ima 38.400 kvadratnih kilometrov in šteje 1,028.200 prebivalcev. Ce se torej obistinijo zahteve in želje zaveznikov, (kar se kaže vedno bolj sigurno, ker se T/urki vedno le umikajo, izgube Turki ves imenovani vilajet in najbrže še kaj drugega, da ostane Turčiji V najugodnejšem slučaju 580 kvadratnih kilometrov z 1,262.900 prebivalci.
Turška statistika, ki je pa tako /pomanjkljiva, kakor vsa druga uprava, veli, da je v (Odrinu sa-mem 80.000 prebivalcev. Res pa je, da jih je kakih
100.000,	če ne morda celo do 120.000, 'kar trdijo nekateri. Od onih 80.000 pa, ki 'jih je naštela turška vlada, je polovica Turkov — vštevši vojaštvo in pa nradništvo — polovica pa odpade v enakih delih na Žide, Armence, Bolgare in Grke. Bolgarov utegne pa biti v .Odrinu kakih 10.000, dočim jih je v vilajetu razmeroma znatno več, z ostalim nemoliamedajnskim prebivalstvom toliko, da so TUrki v precejšnji manjšini.
Odrinski vilajet razpada na šest sandžakov. Ti so: odrinski, lozengraški, dedeagaški, gimuldžin-ski, rodostovski in galipolski. Teh imata samo dedeagaški in gimuldžinski turško večino, namreč 231.000 mohamedaneev in le 92.000 pravoslavnih. V odrins-kemj sandžaku je 145.000 pravoslavni,h inf 127.000 Turkov, v lozengradskem 105.000 pravoslavnih in pa
53.000	(Turkov, v rodostovskem in galipolskem sand-
žaku skupno 131.000 pravoslavnih in pa le 96.000 Turkov.
Tako so torej Turki v odrinskem vilajetu, ki se ga tako krčevito držijo, v zelo občutni manjšini, da niti v Odrinu samem nimajo kake večine. Število Turkov pa postaja še manjše, če pomislimo, da vlada imenuje Turke vse one, ki so mohamedanske vere, če so sicer tudi Slovani, Grki ali — cigani, j In takih „Turkov“ je precej. Odstotek pravega turškega prebivalstva je torej še znatno manjši, nego smo ga navedli in zato je že tudi iz idealnega stališča — Če že ne pravične, pa vsaj (opravičljivo — da se vilajet z mestom vred iztrga Turčiji. To pa tem bolj, ker prineso Bolgari kulturo v deželo in ne bodo krivili nobenemu mohamedancu lasu, dočim je bilo kristjanom "pod Turki — gorje!
Najrum jše.
Turčija vidno odjenjuje.
London, dne 20. februarja: „Daily Teleg.“ javlja, da bodo v kratkem ponudile velesile vojskujočim se balkanskim državam nasvet, da se sklene mir. Turčija bi bila sedaj pri volji, odstopiti Odrin in Egejske otoke, izvzemši onih, ki se nahajajo v neposredni bližini maloazijskega obrežja, zahteva pa prosto roko glede varnostnih colnin, finančno podporo velesil in da prevzamejo del turških državnin dolgov zvezne balkanske države. To bi se pa moralo takoj zgoditi, ne da bi se Turčiji še naložila kakšna vojna odškodnina.
Odrin.
Bombardiranje Odrina se nadaljuje. Poveljnik Odrina, Sukri paša, naznanja, da nima nobenega denarja več, ker mu odrinska podružnica otomanske banke ne dovoli več kredita, Generalni napad Bolgarov na Odrin se pričakuje v najkrajšem času.
Skader.
Cetinje, dne 19. februarja. (Uradno.) Skader se vspešno naprej bombardira. Splošno je mirno. Crnogorci se pripravljajo za napad, Turki se pripravljajo za obrambo.
Bolgarija In Rumunija.
Sofija, dne 20. februarja. (Zasebna brzoj.) Glasom zadnjih poročil se brani Rumunska sprejeti posredovanje velesil in nekaj odjenjati od svojih zahtev. Položaj se je vsled tega poostril. Jutri se pričakuje odgovor Rumunske. Ce velesile še v zadnjem trenutku ne bodo vspešno posredovale v Bukareštu, je pričakovati, da se pretrgajo diplomatane vezi med obema državama.
B e r o 1 i n, dne 20. februarja. (Zasebr javka.) Sofijski korespondent „Vossische Zeit ve, da je zadnja ponudba Bolgarije, odstopil del morskega obrežja brez Silistrije, ali pa S in manjši del morskega obrežja.
Nase prireditve.
Braslovče.
Poučni tečaj za žene in dekleta, ki ga je pretečeno sredo priredilo braslovško okrožje deklet, je bil izvrstno obiskan. BilžCje prisotnih do 500 žen in deklet. Predavali so gospodje poslanec dr Korošec, dr. H o h n j e c in živinorejski inštruktor Krištof. Slovenske kmečke žene in mladenke kažejo vsepovsod, osobito še v Savinjski dolini, da se zavedajo svojih dolžnosti in svoje velike naloge, ki jo imajo izvršiti za prospeh in napredek našega naroda.
Huberja zaužijeva skromni zajtrk ter si nakupiva še potrebnega kruha.
Tukaj sva zopet naletela na nočnega iSvojega znanca, ki se je v družbi treh dann in dveh gospodov ravnokar odpravljal v Edelrautino kočo pa Eis-bruški škrbini in od tam v Lappach v Mühlwaldski dolini. Očividno so bili ti ljudje takozvani Jochfinki ali prelazniki, ki se kratkočasijo s tem, da lazijo čez gorske prelaze ter spreminjajo turistovske koče v navadne beznice, doma se pa hvalijo z namišljenimi, groznimi pohodi na nebotične, .raztrgane grebene.
Gorski prelazniki so pravcati strah vseh pravih turistov ; vkljub strogim predpisom razgrajajo v-časih po cele noči v sicer tako tihih gorskih zavetiščih ter kradejo počitka potrebnim turistom sladko spanje; zato jim je nadjal Nemec prav primerno ime Hüttenwanze — kajžarska stenica.
Da se izogneva morebitni družbi, se naglo posloviva ter se podava v krasno veliko cerkev, kjer so ravnokar maševali trije duhovniki ; množica navzočih vernikov je pričala /znano tirolsko pobožnost, Pač se je marsikateri z začudenjem ozrl na popolnoma turistovsko opravljena popotnika — saj ni ravno običajno, da bi turisti hodili tudi po cerkvah in prebirali — roženvenske jagode.
Nato kreneva od cerkve navzdol po markirani poti zopet na levi breg Pfunderškega potoka; kmalu zagledava pred seboj one Jochfinke, ki naju začudeno vprašajo, če sva zašla, ker še le (sedaj prihajava za njimi.; Na kratko pojasniva, da potujeva ne samo v zabavo, ampak tudi v pouk; ,da sva si torej morala Plunders nekoliko natančneje ogledati. Resnica je pa bila, da sva si po obisku cerkve nekoliko zašla — zapeljala naju je neka druga markacija, ki vodi na Meranser Jöchl, toda sva svojo zmoto kmalu spoznala ter si poiskala pravo markacijo. Seveda nama ni prišlo niti na misel, preradovednim ščinkovcem
povedati resnico ter se izpostaviti gotovemu posmehu — saj je med turisti obče znano, da imajo taki ljudje poleg mnogih drugih tudi to razvado, da se prav radi posmehujejo tistim, katerim niso vredni — zavezati čeveljskih jermenov, ako so se namreč slučajno odvezali.
Ker sva se z Jankotom malo dni preje v Julijskih alpah dobro pripravila ali trenirala za mnogo težavneje ledeniške ture — preplezala sva severno steno Montaža ‘((2752 m(, povspela se na Viš, JCanin, Jalovec, Prisojnik in Razor —, nama je bila pač igrača, prehiteti sicer mladeniško čile (finke in finkin-je. Njih živo žvrgoljenje je vedno bolj umiralo za nama in slednjič popolnoma utihnilo; sekaj sva ba midva veselo zavriskala ter jo gibčnih korakov ubirala po strmi boti navzgor.
Skozi ozko grlo, v katerem dela Pfunderški potok krasne skoke, dojdeva ob 8. uri zjutraj v selo Dann (1500 m), kjer se združita Weiterberška in Eis-bruška dolina. Ob levem bregu Eisbruškega potoka korakava v severno-vshodni smeri precej strmo navzgor proti Bodenski planini (1712 m). Od te se proti severu razprostira lepa Weißensteinska planina, ki je ob svojih gornjih končinah obrobljena z belimi snežniki Rötecka in Hochwarta.
Majhna brv omogoči prestop na. desni breg Eisbruškega potoka, ki nekoliko višje V mogočnem slapu drvi na Bodensko planino. Sedaj postaja pot tako strma; da se v neštetih serpentinah vije po zeleni planini navzgor.
Seveda Sva pogostokrat postajala ter se ozirala po .raznovrstnih špicah in kofpili in kofelnih, ki so se dvigali ob zibeljki Pfunderške doline; kar zapaziva globoko pod seboj naše finke na strehi neke pastirske bajte. Prav po domače so se vgnezddi na položnih, s kamenjem pokritih Skodelicah ter si kuhali menda čaj.	(Dalje prihod.)
Politični pregled.
Državni zbor.
Finančni odsek se je ;bavil v sredo in četrtek z vprašanjem o vpogledu v poslovne knjige. Ta vladna predloga je bila v odseku sprejeta, . sprejetih je pa bilo tudi več tozadevnih raznih spreminjevalnih predlogov.
Justični odsek je razpravljal o določilih odvetniškega reda.
V proračunskem odseku se je izvolil pododsek, ki bi naj preiskal naročila avstrijske mornariške u-prave pri inozemskih tvrdkah, ker so začeli indu-strijelni poslanci hudo gonjo proti poveljniku vojne mornarice, ki je bil primoran, naročiti doke za ladi-je v inozemstJu. Sestavil se je v preiskavo te zadeve pododsek 13 poslancev, med njimi dr. Verstovšek, ki so v četrtek, dne 20. t. m., že preiskovali to zadevo. Vojni minister sam in trgovski minister sta podala potrebna pojasnila. Preiskava še ni končana, toda vidi se že sedaj, da bode le osmešila industri-jelne poslance in celo industrijo. Med drugim je po-vdarjal poslanec dr. Verstovšek, da je poveljnik mornarice le dosledno ravnal, ker je ustrezal željam ljudskih zastopnikov v delegacijah, da pri vojnih nabavah kolikor mogoče varčuje.
Na dne 27. t. m. bo sklican konvent senijorjev, kateri bo določil, kedaj bo imela zboimica zopet plenarno sejo. Najbrže 4. marca.
Ogrska korupcija.
Takoj po razsodbi v procesu Lukacs kontra Desy, o katerem smo poročali [zadnjič, je odšel Desy k groiu Andrassyju, pri katerem se je vršila konferenca opozicijonelnih poslancev, ki se je posvetovala, kake nove korake je treba ukreniti proti Luka-csu. Pri seji je bilo sklenjeno obnoviti Desyjeva očitanja in sicer v obliki javnega pisma, katero bi podpisali vsi opozicijonelni poslanci. Pozneje so sklep spremenili v toliko, da podpišejo javno pismo samo oni poslanci, ki so neomadeževani. Podpisali so pismo: grof Andrassy, grof Apponyi in grof Zichy. V odprtem pismu naglašajo podpisani poslanci, da v polnem obsegu vzdržujejo očitanja, katera je svoje-časno objavil poslanec Desy in konštatirajo, da Lukacs z navideznim zadoščenjem od sodišča nikakor še ni opran, Koncem odprtega pisma poživljajo podpisani poslanci Lukacsa, naj vloži tudi proti njim — tožbo.
Vstaja v Mehiki.
Državljanska vojna v Mehiki se je končala s popolno zmago upornikov. Maderova vlada je odstavljena, vsi ministri vjeti. Vjet je tudi Madero. Posledice državljanske vojne so grozne. Mesto Mehika je skoro popolnoma razdejano. Komaj četrtina vseh hiš je ostala nepoškodovana. Koliko ljudij je padlo v boju, dosedaj še ni mogoče dognati. Znano je le, da so strojne puške mnogokrat po ozkih ulicah pomorile kar 150 do 200 mož naenkrat. Vozovi z mrtveci so neprestano vozili v predmestja, kjer so sežigali trupla. Predsednik Madero bi se na vsak način rad vzdržal na površju, a uporniki so odklonili vsak kompromis. Madero je konečno stavil Diazu celo ponudbo, da demisijonira ves njegov kabinet in tudi podpredsednik republike Suarez, le on ostane na svojem dosedanjem mestu, a uporniki so odklonili tudi še ta kompromis. Uporniki so konečno vjeli predsednika republike, Madera, in ves njegov kabinet. . Provizoričnim predsednikom je imenovan Huerta.
Raznoterosti.
f P. Mansvet Zöhrer. Na Ptuju je umrl v četrtek minorit velečastiti gospod P. Mansvet Zöhrer. Pogreb se vrši v nedeljo popoldne. N. v m. p.!
f Matija Šinko. Pogreba velečastitega gospoda bisernika Matija Šinko se udeleži tudi štajerska podzveza Orlov.
Iz politične službe. Okrajni komisar v Celju, dr. Artur Hofmann, je premeščen h okrajnemu glavarstvu v Ptuj; okrajni komisar v Ptuju, dr. Luka Wolte, je premeščen v Celje; namestniški koncipist v Slovenjgradcu dr. Alfonz Wessely je prestavljen v Celje, namestniški koncipist dr. Edmund Koschatzky v Gradcu in konceptni praktikant dr. Otmar Pirk-maier v Gradcu sta dodeljena okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradcu.
Iz srednješolske službe. Na učiteljišču v Ljubljani (s slovenskim in nemškim učnim jezikom) je s pričetkom šolskega leta 1913-14 razpisano mesto glavnega učitelja za zemljepisje in zgodovino kot glavni predmet in slovenščino kot postranski predmet. Prošnje do dne 20. marca na deželni šolski svet kranjski.
Novoimenovani gospodje distriktni zdravniki, ki opravljajo službo v financijelno manj ugodnih krajih, zlasti v goratih, naj blagovolijo vložiti nemudoma prošnjo za zvišanje plače čez normalno svoto 1200 K na deželni odbor štajerski. Celje, dne 19. februarja 1913. Za slovensko zdravniško društvo v Celju: dr. Anton Schwab, tč. tajnik.
Schönererijanci za trializem. Listi poročajo, da se je vsenemški poslanec Iro na nekem shodu izjavil za trializem.
Postava proti jezuitom se odpravi. V nemškem državnem zboru je bil sprejet centrumov predlog, ki zahteva, naj se odpravi izjemna postava proti jezui-
torn. Vlada se je upirala, toda centrum jo je s svojo previdno taktiko porazil.
Liberalci so postali v zadnjem času radi dež. zbora zelo malobesedni. Sramujejo se bržčas^ že sami svoje sramotne zveze z Nemci in nemškutarji, zato o vsej stvari rajši molčijo, kajti vsaka beseda jim prinese samo nove blamaže. Dr. Kukovec s svojimi grabljami na Štajerskem 'ne bo imel sreče, ker ljudstvo je vendar prezavedno, da bi se dab izrabljati od raznih političnih švadronerjev.
Protest proti italijanski fakulteti v Trstu. Politično društvo „Edinost“ v Trstu je sklenilo naslednjo resolucijo:	Tržaški Slovenci protestirajo proti
temu, da se je proračunski odsek poslanske zbornice izrekel za brezpogojno ustanovitev italijanske ju-ridične fakultete v Trstu brez ozira na nasprotne tehtne pomisleke. Z ustanovitvijo italijanske juridič-ne fakultete se, kolikor je to sploh še mogoče, poostri nerazmer.e v tem, kako je v tej državi skrblje-no za šolske potrebe italijanske in slovenske narodnosti. Posebno na Primorskem se s tem tudi znatno poveča politična moč italijanskega elementa in še bolj poruši ravnotežje med italijanskim in slovanskim delom prebivalstva v obratnem razmerju ,z njunim številom!. Zlasti pa morajo tržaški Slovenci občutiti u-stanovitev italijanske fakultete v Trstu kot težko krivico, ker se s ;tem izpolnjuje edino še neizpolnjena in ob enem najvišja šolska zahteva ravno onemu e-lementu, ki baš v tržaškem mestu odreka Slovencem, dobri tretjini domačega prebivalstva, vsako, celo najnižjo šolsko napravo in tudi v slovenski okolici nezadostno skrbi za slovensko šolstvo. Nad vse žalostno pa je, da so preko vseh teh pomislekov glasovali za brezpogojno ustanovitev italijanske juridične fakultete v Trstu tudi slovanski poslanci.
Socijaldemokratični demagogi, razkrinkani! — Kakor znano, je svoj čas socijaldemokraško časopisje grozovito kričalo in zmerjalo „buržoazijske“ poslance, ker je. Tomschikov predlog, da se za zboljšanje železničarskih plač dovoli 17,000.000 K, propadel. Kako resno je bilo tedaj socijaldemokratom za njih lastni predlog, se je pojasnilo na nekem social-demokratičnem železničarskem shodu, ki se je nedavno vršil na Dunaju. Neki govornik je s povzdignjenim glasom zaklical: „Samo deset glasov je manjkalo za naš 17milijonski predlog, a buržoazijski lumpje nam jih niso hoteli dati. Fej!“ Tedaj pa se oglasi eden zborovalcev in zakliče: „Da, toda osem so-cijaldemokratičnih poslancev je tudi manjkalo! (Ti bi bili morali biti na svojem mestu, potem bi buržoazij-cev ne bili potrebovali!“ Vtis tega razkritja je bil velik. Zborovalci so zahtevali, da se dotični poslanci imenoma navedejo. Nato je železničar prečital tale imena: Adler, Muchitsch, Rieger, Ridoni, Schrne-ral, Jirasek, Hybesch in Hudec. Čudno je bilo zborovalcem pri srcu, ko so to čuli; a posledic seveda ne bodo izvajali, zato bodo že skrbeli poklicani voditelji. Važnejše je to razkritje za ostalo javnost, da ve prav ceniti socijalnodemokraške akcije v prid delavstvu.
Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Rušah so zmagali Slovenci v vseh treh volilnih razredih.
Častno ohčanstvo. Občinski odbor pri Št. Lenartu nad Laškim je v svoji redni seji dne 19. t. m. izvolil ustanovitelja nove občine, častitega gospoda župnika Franca Casla v priznanje vsestranskih zaslug za občino svojim častnim občanom. Čestitamo.
Še enkrat o vaških grbih v ormoškem okraju. Piše se nam: Ti grbi so zelo zanimali mene in tudi mojo družino ter tudi druge. Ko sem nekomu bral to pesem, mi je nekoliko besed prestrigel in že naprej povedal, 'kar kaže, kako zanima to priproste ljudi. Ta pesem je narodna pesem. Vsa pesem kaže, da je to delo pokojnega Božidara Flegeriča, posebno (še to, ker je vodransko metlo dejal na prvo mesto. Flege-rič je v Vodrancih bil rojen in tam umrl in po takem bil Vodrančan. Tudi beseda; smetnjak je Fle-geričeva. Škoda, da častiti gospod J. L. ni popisal Šalovskega grba: drozga in menten (plašč). Drozg je znani ptič, ki spada v tisti rod, kakor kos in pa škorec in zelo lepo poje. Svojo pesem pretrguje in vsak čas drugače zavije. Sliši se v goratih šumah, kier sedi na vrhu hojke in prepeva. Zdi se mi, da Šalovčani v obče ne poznajo tega ptiča, ker zamerijo, ako jim kdo reče: ,,'Ti šalovski drozg.“ Z; mente-nom pa se Šalovčani ..Štimajo“, na primer na gostiji kažejo kak' kepenik ali veliko obleko kot svoj menten. Kdor ve kitico o drozgu in mentenu, naj jo obelodani. Ivan Zadravec. — Sv. Bolfenk pri Središču, 15. februarja 1913. Podpisani hrani nekoliko pesmi Fle-geričevih, ki so sicer priproste čestitke, vendar pa imajo pesniško vrednost. Ena je tudi o sv. /Antonu, ki je menda edina cerkvena njegova pesen, vglasil jo ie umrli Ipavec. Za te pesni ne ve nikdo razen podpisanega. J. Z.
w
Štajersko.
Mariborske novice
Duhovne vaje. Od dne 22. februarja zvečer do dne 26. februarja dopoldne bodo v mariborski baziliki sv. duhovne vaje za ude tretjega reda mariborske skupščine. Premišlievanja bodo v slovenskem in nemškem jeziku. V soboto, dne 22. februarja zvečer ob šesti uri bo uvodno premišljevanje v nemškem jeziku, v nedeljo, dne 23. februarja, ob sedmi uri zju-
traj, uvodno premišljevanje za Slovence. Nadalnja premišljevanja bodo v nedeljo dopoldne ob pol lOih m ob treh popoldne za Slovence, ob ednajstih predpoldne in ob šestih* zvečer za Nemce. V pondeljek in torek ob petih zjutraj in ob treh popoldne za Slovence, ob devetih dopoldne in ob šestih zvečer za Nemce. V sredo zjutraj ob petih sklepčno premišljevanje za Slovence in ob devetih dopoldne sklepčno premišljevanje za Nemce. Bode torej za vsem 16 premišljevanj, 8 slovenskih in 8 nemških. Nemške govore bo imel prečastiti pater Albin Fetzel, ravnatelj tretjega reda v kapucinskem samostanu v Lipnici, slovenske pa prečastiti pater Salvator Zobec, ravnatelj tretjega reda na Brezju, znanem božjem potu na Kranjskem. Čeravno so sv. duhovne vaje v prvi vrsti namenjene udom tretjega reda, se jih vendar sme vsak udeležiti, če tudi ni ud tretjega reda.
Pomiloščenje kaznjencev. Perijodično pomilo-ščenje kaznjencev se vrši vsako (leto dvakrat, meseca februarja in avgusta. Letošnje število v mariborski kaznilnici pomiloščenih prekaša vsa dosedanja. Vseh je bilo pomiloščenih 11 in sicer 5 mladeničev in 6 odraslih, med temi eden z dosmrtno kaznijo. Oči-vidno se hoče s pomiloščenjem v takem obsegu ne samo poboljševalno vplivati na ostale kaznjence, marveč ustvariti tudi nekak prehod k novemu kazenskemu zakoniku, ki odmerja za razne zločine vse milejše kazni.
Poroka. V Mariboru bosta dne 24. t. m. poro-cena v knezoškofijski hišni kapelici po prevzv. gosp. knezoškofu dr. Karl Poche, odvetniški koncipijent v Gradcu, in Lucija Ogriseg, hčerka bivšega mariborskega veletrgovca Alberta Ogriseg.
„Svobodna šola.“ Mariborskim nemškim svo-bodomiselcem so se izpolnile njihove želje. Včeraj je bila zopet ustanovljena podružnica „Svobodne šole“ za Maribor — pred leti ustanovljena je bila mirno zaspala. Na zborovanju je govoril, kakor je bilo naznanjeno, poznati židovski agitator svobodne misli dr. Ludo Hartmann. Skoro poldrugo uro je neprestano pobijal „klerikalnega zmaja.“ Ker je bil ljudem njegov govor predolgočasen ali „preučen“, in bi bili radi imeli svoj špas, so izzvali navzočega vrtnarja Plotscha, ki se izdaja za nemškega krščanskega so-cijalea, da je povzel besedo. Razvila se je debata, med katero so se ljudje precej nasmejali, največ seveda na račun nepripravljenega Plotscha, ki pa po našem mnenju ne sm,e veljati za zastopnika „nasprotne strani“, kakor se je vedno povdarjalo. Druge nesreče ni bilo. V odboru nove podružnice so: železniški uradnik Bühl, profesorica dr. Puchleitner, bančni ravnatelj Krammer, Gruber, Kukovitz in učitelji Fasching, Ledineg in Nerath. — Protestno zborovanje, ki ga je sklical katoliški „Volksbund“, je bilo od magistrata prepovedano. Mnogobrojno zbranega občinstva se je bilo vsled takega postopanja magistrata polastilo silno ogorčenje, kateremu je dalo glasnega izraza. Kakor čujen\o, se bo to zborovanje vršilo prihodnji teden.
Ptujske novice.
„iNjen korporal.“ V nedeljo, dne 03. t. m. v-prizori novo ustanovljena podružnica mariborskega Dramatičnega društva v Ptuju v Narodnem domu i-gro „Njen korporal“ pri znižanih cenah prostorov, Začetek ob pol štirih popoldne. Slavno občinstvo se prosi za mnogobrojen obisk ter se ob enem opozori na ito, da se bodo pod vodstvom novega društva vršile vse predstave točno ob določeni uri.
Bela žena. ..Umrli so na Ptuju: dne 14. svečana v ptujski bolnišnici Franc Leben, hišnik pri g. Scheibelnu. Pogreb je vodil sin duhovnik, č. g. Al. Leben, kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Naše iskreno sožalje! — Isti dan je umrla v ptujski hiralnici usmiljenka s. Kiasisa Dolinar, rojena v Poljanah pri Skofjiloki na Kranjskem, stara še le 30 let. — Dne 16. t. m. je umrla gospa dr. Brumnova Alojzija, rojena Kreft, po kratki in mučui bolezni v najlepših letih; zapustila je pet nepreskrbljenih otročičev. Mil. g. prošt J. Fleck, ki je vodil kondukt, je ob odprtem grobu govoril prezgodaj umrli kratko, a ganljivo slovo in sicer v slovenskem jeziku. Naj v miru počivajo!
L iiDumrsfc# noi*
Orel v Ljutomeru ima v nedeljo, dne 2. sušca predavanje v bralni sobi popoldne po večernicah. — Vabijo se vsi mladeniči in prijatelji naše vrle mladine!
Ljutomer. Kdor je želel še pred postom letos stopiti v zakonski stan, je moral z namero pohiteti, ker je nenavadno zgodaj, to je že dne '5. februarja, pepelnica zaprla gostije. Radovednost je (dopisnika nagnila, da je pogledal v stare koledarje nazaj do leta 1726. Tarn se vidi, da je leta 1761 pepelnica že padla na 4. dan februarja, a velikonočno nedeljo so obhajali dne 22. marcija, torej za en dan preje kakor letos. Dne 23. marca, kakor kaže letošnja pratika, je vuzem ali velikonočni praznik bil v letu 1788, potem 1845. Koledarniki bi pa velikonočno nedeljo radi i-meli ali prvo ali drugo nedeljo v mesecu aprilu vsakega leta. V tem oziru je minolo leto državni zbor v Berolinu sprejel predlog, ki zunanjemu ministru naroča, naj vprašanje glede poprave koledarske sproži pri svojih tovariših po drugih državah. Torej tako zgodaj, kakor letos, velikonočnih praznikov ne bo koledar napovedal menda nikdar več. Izmed ženinov, ki so leta 1845 bili poročeni v cerkvi ljutomerski, živi še danes eden, to je gospod Jožef Karba,
Stran 5.
posestnik v Babineili, duševno še mlad, a tudi telesno za njegovo dobo krepek. Dne 8. t. m. je nastopil 92. leto svojega življenja; z dnevom poroke, na svečnico 1845 je prevzel posestvo, s katerim gospodari samostalno še sedaj. Ce bo Jeta 1940 veljala še sedanja pratika, potem bo takrat pepelnica dne 7. februarja zabranila gostovanje.
Celjsàe novice.
Iz celjske politične kronike. Izborno ste zadnjič povedali o priliki nad vse žalostnega umora F. Scbumeierjevega, izvršenega od človeka, popolno abnormalnega na duhu, rekoč: kdor bodi z mečem o-koli, bo jz mečem ugonobljen! Da bi odvrnili od Celjanov tako nesrečno usodo, smo sklenili vedno in pa vedno opozarjati javnost na abnormalne razmere, ki vladajo v tem mestu gnilega nemškutarstva. Ce opomini nič ne zaležejo, pa ne bo naša krivda in — povemo jasno — ,v svesti smo si tudi, da je abnormalnim, zakrknjenim nemškutarskim duhovom, težko kaj dopovedati. Da pa vseeno povzdignemo svoj glas je vzrok ta, da pokažemo, v koliko smo si svesti krivic, ki se nam godijo, nadalje da opozorimo javnost na splošno veljavno, tolikokrat že uresničeno pravilo: pri splošnem političnem nasilnem preobratu in polomu trpe tudi nedolžni. Z!ato opomin na obe strani, zaleže pa naj, če ne na eni, pa vsaj na drugi strani. Nemško, da tako rečem, nemško Celje živi od slovenske okolice. To je tako jasno, tako znano, tolikokrat že povdarjeno in vendar — glejte, nič se noče prav pokazati, recimo, da je to res. Naši Nemci, oprostite, da jih tako imenujem, so si najmanj v svesti, da je to za nje usodna resnica. In kako slabo še poplačajo Celjani Slovencem to dobroto, da se od njih rede! Tako nekako kakor berač, ki dobi kos kruha, nato pa darovatelja udari za uho. Naši celjski Arbanasi so tako otročji, da bi se Še nemara izgovarjali, češ, saj vse plačamo, kar dobimo od okoličanov, ne pomislijo pa, da je smer mesto okolici nekoliko, .pa samo nekoliko, v prid, okolica mestu pa življenjska potreba. In koliko je krivic, ki dela mesto Slovencem! Verjemite mi, da ne vem, kje bi začel naštevati, toliko je te kulturne nesnage v Celju. Solo bi radi okoličani, v mestu je središče cele okoliške občine. Staro poslopje, kjer je zdaj šola, je za nič, to so spoznali že pred desetimi in več leti, a Slovenci ne dobe novega poslopja, ker tega nočejo — Celjani. Zadnjo okoliško sejo, ki bi naj sklepala o šoli, so celjski nemški liberalci, ki imajo v zastopu 10 zastopnikov, celo tretjino, oziroma dve tretjini, če jim prištejemo naše liberalce pomagače, to sejo torej so ti razbili in s tem, kakor so se potem pobahali v svojem lističu, to šolsko vprašanje rešili na način, ki je baje za vse sloje zadovoljiv. Balkanska vojska je pri nas tudi pokazala svoj odsvit. Pokazala je, da so Nemci največji sovražniki Slovana. (Tako so pokazali na Dunaju mnenje, da je sila fatalno za nemštvo, če na Balkanu zmagujejo Slovani. Turek ima baje tudi višjo kulturo m pred vsem, on je velik prijatelj Nemcev. Tudi v Celju so pokazali to mnenje. Tukajšnji trgovec Nemec, podjeten mož, izpostavi v •oknu zemljevid balkanskih dežel, z malimi, v papir pritrjenimi zastavicami, pa od dne do dne po poročilih iz bojišča označuje napredek slovanskih vojakov proti jugu. Veliko ljudi je oblegalo izložbo, ves dan z zanimanjem sledilo kulturnemu napredku balkanskih vojsk. iNaenkrat so izginile zastavice! In zemljevid je prazen, ljudje pa ne postajajo več pred izložbo. Kaj se je zgodilo? Glasilo germanskih Nemcev v Celju je izvedelo, da na Dunaju nočejo slovanskih zmag, ker preveč škodijo Nemcem, pa je začelo takoj pisati, da celjski Germani tudi nočejo jugoslovanskih zmag. In trgovec se je moral hočeš-no-češ ukloniti povelju nemškega lističa. Slovenskemu trgovcu so pa prepovedali izobesiti zemljevid, ker baje ni dejanske potrebe za take in enake malenkosti. Ko bi mogli, pokončali bi popolnoma vsako slovensko govorico v Celju; kajti v Celju velja rek — deutsch und Deutschland über alles!
Prostovoljna požarna bramba Gaberje je imela v nedeljo, dne 16. t. m., Svoj prvi občni zbor, katerega se je udeležilo nad 30 izvrševalnih in nekaj podpornih udov. Našlo se je vse v najlepšem redu in procvitu. Izvoljen je bil skoraj enoglasno, ali pa še vsaj s črezzadostno večino glasov dosedanji odbor in sicer:	načelnik Franc Pušnik, podnačelnik Konrad
Gologranc, tajnik Ivan Rozman, blagajnik dr. Karl Laznik, vodja brizgalne Janez Skale, namestnik A. Belak, vodja plezalcev Anton Bizjak, namestnik Iv. Speglič, orodničar Jernej Sarlah, odborniki Josip Koštomaj,, Ivan Teran. Le pri Jakobu Omladiču je postala 'čudna tihota in je dobil nekandidirani izvr-ševalni ud Ivan Karba 1L (Omladič 7 glasov. Tu je bila potrebna ožja volitev in se je po živahni debati našlo zedinjenje, da ostane vse pri starem, ker je dosedanji odbor imel že kot pripravljalni odbor mnogo perečih nalog, katere je v kolikor mogoče vse požrtvovalno rešil. Zato je dobil pri volitvi Omladič 16, Karba 12 glasov, ki je tudi Omladiča napisal. Sledilo je nekaj poučnih in zanimivih pogovorov in ko-nečno je Karba opozoril in vspodbujal lepo Število čvrstih mladeničev, ki so izvrševalni udje, da se naj ne dajo zbegati od hujskačev, da smo preveč „Vindiš.“ Dajte vsakemu takemu odločno brco, ker naša prostovoljna požarna bramba, akoravno je slovenska, je v potrebi tudi za Nemce. Zatorej — vsi na pomoč!
Drugi Kraji.
Suše. Ker se igra v nedeljo, dne 2. marca v Mariboru igra „Benhur“, se preioži občni zbor podravske podružnice Slovenskega planinskega društva na prihodnjo nedeljo, to je dne 9. piarca t. 1. — Odbor.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 23. t. m., ima Dekliška zveza svoj mesečni poučni shod z deklamacijami,, raznimi poučnimi govori itd. Mladenke, članice in tudi druge, pridite polnoštevilno !
itadahova pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. V torek, dne 11. t. m., je umrl Franc Kramberger, kmet v Radahovi. Bil je velik prijatelj šnopsa. N. v m. p.!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 15. t. m. je po kratki in mučni bolezni umrla Terezija Fras, mati gostilničarke Arnuš v starosti 71 let. Pogreb se je vršil v pondeljek, ob 4. uri popoldne, ob veliki udeležbi ljudstva.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Dne 13 t. m. se je v Benediškem vrhu zastrupil z jesihovo esenco prevžitkar Anton Kraner, star 80 (let. Umrl je po strašnih mukah kmalu in nepreviden. Vzrok domači prepir.
Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. „Slovenec“ je (v svoji izdaji od dne 31. januarja prinesel poziv bolgarskih princezinj Evdokije in Nadežke hrvaški mladini za pomoč bolgarskim sirotam, katerih očetje so padli v boju za sv. križ in zlato svobodo. (Ta poziv smo prebrali tudi naši mladini in potrkali na nje usmiljena srca. Nabrali smo lepo svoto 106 K. Prispevali so tudi odrasli radevolje, med temi posebno častiti gospod župnik Zmazek in gospod dr. Kraigher, zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. goricah, vsak z darom 10 K. Bog povrni vsem. „Kar enemu teh malih, ki v me verujejo, storite, to meni storite“, — pravi Kristus.
Ormož. Kmetijska podružnica ima dne 27. t. m., predpoldne ob 10. uri, svoj občni zbor v kletarski gostilni. Na vsporedu so volitve delegatov in odbora, razdelitev lanenega semena ter srečkanje na razno kmetijsko orodje.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 23. t. K., v Slomšekovem domu društveni shod s petjem ter govori duhovnega voditelja in članic.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Podružnica „Slovenske Straže“ ima prihodnjo nedeljo, dne 23. februarja, popoldne takoj po večernicah, v čitalnici svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom. Vabimo k obilni u-deležbi !
Kapela. Prihodnjo nedeljo, dne 23. svečana, ima poslanec Ivan Roškar shod po rani službi božji v prostorih gospoda Divjaka. Možje, mladeniči, pridite vsi na shod!
Polje pri Podčetrtku. V nedeljo, dne 2. marca, se bo vršil pri nas političen shod Slovenske kmečke zveze. Govorita posl. dr. Jankovič in Pišek. Zborovanje se vrši po večernicah pri Petru Juričanu.
Oslušovci. Gospod Tomaž Korpar je v nedeljo na običajnem skupnem sestanku vseh oslušovskih kmetov v gostilni pri gospodu Kovačiču nabral za našo „Slovensko Stražo znesek po 8 K 10 vin. Prisrčna hvala!
Zibika. V nedeljo, dne jl6. t. m. je hotel nek tukajšnji rojak, slovenski popotnik iz Nemčije, prodajati svoje večkrat čudne socijalnodemokratične nazore o kmečkih zadevah, pa se mu je ‘cela stvar temeljito ponesrečila. Mi pošteni kmetje mislimo, da je to bil prvi in zadnji poskus, zasejati med nami seme judovske ljulike.
Šmartno pri Velenju. Za pretečeno nedeljo naznanjeni občni zbor našega izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., ob 3. uri popoldne, ker je zadnjič bil gospod poslanec zadržan, bo pa to nedeljo neovirano prihitel v našo sredino ter povzel poučno-bodrilen govor. Pridite torej polnoštevilno! — Odbor.
Sv. Križ tik Slatine. V .nedeljo, dne 23. t. ih., popoldne po večernicah, bo v čitalnici na občnem zboru kmetijske podružnice predaval gospod ravnatelj Ivan Belle o zboljšanju travnikov. Udje in sploh posestniki, pridite polnoštevilno!
Brežice. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 2. sušca gledališko predstavo z igrama:	„Divjaka“ in pa „Rudeči no-
sovi.“
Ljubno. Dne 25. t. m., ob 8. uri, se vrši občni zbor tukajšnje živinorejske zadruge. Gospod Jelovšek, živinorejski nadzornik, ima predavanje. Živinorejci, kmetje, udeležite ,se mnogobrojno tega zborovanja in predavanja.
Globoko. Ni malo ljudi, ki se vprašujejo, kje je tisti ljudski blagor, ki bi nam ga naj prineslo današnje razširjenje šole. Včasih je bilo drugače. Sedaj imamo devet razredov v župniji — poprej pa en sam razred z enim učiteljem. In kaj smo se takrat v šoli naučili? Hudomušneži trde, da več, kakor znajo sedaj nekateri mlajši liberalni učitelji. Le to, kar je danes glavni vspeh naših šol, tega se nismo u-čili. 'Omalovaževati vero, cerkev, duhovnike in tako postati napreden. Ce bi bil ves svet že tako napreden, kakor so naši učitelji, bi že davno izginilo iz učnega reda računanje, branje, pisanje in vse, kar
ovira naprednost. Uvedle bi se naj v šolo „politične“ ure, da bi tako liberalni učitelji nemoteno lahko prekupčevali svoje politične kozle. Zadnji čas je že tudi, da naši gospodje poslanci opuste trmasto obstrukcijo in z vso naglico priskočijo na pomoč liberalnim učiteljem z povišanjem, plače za to njihovo vzorno delovanje. Ako se hoče na primer naš gospod nadučitelj prepričati, kako ničvreden je „Slovenski Gosp.“, naj le vpraša svoje udinjene pristaše, ki komaj čakajo „Slovenskega Gospodarja“, da vsaj iz njega — nekaj izvejo, dočim vaš resnicoljubni „Nar. List“ — nikdo več ne mara, čita ga le tisti, ki ga dobiva zastonj. Iz ust vašega najzvestejšega pristaša sem pa slišal sodbo, da ta list ni vreden počenega groša. Da ga pa tudi nikdo noče plačati, izveste, gospod nadučitelj, lahko pri vašem generalnem štabu v — Celju !
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 9. t. m.
je imela Mladeniška zveza svoj mesečni poučni shod in občni zbor, na katerem je navdušeno prednašal J. Planinšek deklamacijo „Slovenski fantje“, F. Peršuh je razlagal jpojm „narodno gospodarstvo“ ter dolžnost vsakega posameznika, zanimati se in sodelovati za povzdigo narodnega gospodarstva. Gospod vodja je označil lastnosti, ki so potrebne vsakemu mladeniču še posebno, na primer ukaželjnost, pridnost in zmernost. Govorilo se je še o balkanski vojski in izvolil odbor. Oklenite se vsi mladeniči svoje zveze in se redno udeležujte njenih ishodov v svoj blagor! — Dne 13. t. m. se je vršil občni zbor živinorejske zadruge in mlekarne, na katerem je jasno in temeljito razlagal krog stotini gospodinj in nekoliko gospodarjev načela umne svinjereje deželni živinorejski nadzornik gospod (Jelovšek, govorila sta tudi še gospod potovalni učitelj Zupanc in gospod župnik. — V soboto, dne 15. t. m., je nagle smrti umrla v Apačah 701etna J. Muršič. Ko si je pripravila zajutrek in sedla k mizi, se od kapi zadeta zgrudi mrtva. N. v m. p.!
Sevnica. Sevniški trgovski pomočniki gospodje Franc Kleinšek, Peter Kozole, Rudolf Cimperšek in Peter Setina so nabrali na pustni torek s prodajanjem vina 10 K, kateri znesek so darovali za revne šolarje v Sevnici. Hvala jim!
Središče. Dne 11. t. m. je umrl v Središču J. Plepelec, stara slovenska korenina, v dobi 75 let. N. p. v m. !
Slovenjgradec. Občni zbori bikorejskih zadrug slovenjgraškega okraja se bodo vršili v tekočem letu:	dne 4. sušca, ob 9. uri dopoldne, v St. Janžu
pri Spodnjem Dravogradu; dne 4. sušca, ob 3. uri popoldne, v Podgorju; dne 5. sušca, ob 8. uri predpoldne, v St. liju pod Turjakom; dne 5. sušca, ob 2. uri popoldne, v St. Florijanu pri Gornjem Doliču; dne 6. sušca, ob 9. uri dopoldne, v Razborju in dne
12.	aprila, ob 8. uri dopoldne, v Slovenjgradcu. — Gospodje načelniki omenjenih zadrug se prosijo, naj sporazumno z gospodi odborniki povabijo vse zadružnike, kakor tudi prijatelje govedoreje na zborovanja, katera bodo z ozirom na to, da se otvori začetkom meseca majnika okrajni pašnik za mlada goveda v St. Vidu, posebno zanimiva. (Na zborovanjih bo govoril deželni živinorejski nadzornik Jelovšek. Pridite polnoštevilno!
Gradec. V nedeljo, dne 2. marca, ob 4. uri popoldne, priredi slovensko katoliško izobraževalno društvo „Kres“ v prostorih restavracije „Goldener Stern“, Sparbersbachgasse 65, prvo večjo narodno i-gro „Domen“, ki jo je spisal starešina „Zarje“, dr, Ivo Cesnik. Igrajo Zarjani in Kresjani. Igra obeta biti zanimiva in lepo izpeljana, ker se igra pod jako spretnim vodstvom Dore Mašiča. Prepričani smo, da bo igra tudi napolnila dvorano in privabila večino graških Slovencev na veselico „Kresa.“
Maribor. Da ne bode več potrebno našim šiviljam in krojačem, naročevati blaga od tujih in židovskih trgovcev, si je uredil naš domači trgovec J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica 5, prvo spodnještajersko razpošiljalnico modnega, manufakturnega, volnenega, suknenega, platnenega in konfekcijskega blaga. Vzorce razpošilja poštnine prosto. Šivilje in krojači dobijo od vsake, še tako nizke cene popust. Prepričajte se o solidni in reelni postrežbi in ostali bodete stalni odjemalci.
Lekarnarja iThierryja balzam in centifolijska maža že rabi občinstvo več desetletij v prepričanju, da so najboljša domača sredstva, kojih niso mogli izpodriniti razni drugi v prometu se nahajajoči e-senci, fluidi in drugi slični balzami, ker občinstvo, k večjemu enkrat izpeljano na led, odklanja vsaka taka vsiljiva sredstva in vstraja le pri priznano pristnem Thierryjevem balzamu. Pri nakupu je pač le treba paziti na varnostno znamko.
Staritrg. Po dolgi, mučni bolezni je dne 10. t. m. umrl v 62. letu svoje starosti obče spoštovani M. Brezovnik, po domače Anžič, veleposestnik v Starem-trgu. 24 let je županoval v občini Vrhe. 20 let je pa bil ud okrajnega zastopa v Slovenjgradcu. Kako je bil ranjki priljubljen pri ljudeh, je pokazal njegov pogreb, katerega so se udeležili malone vsi udje o-krajnega zastopa slovenjgraškega, na čelu gospod c. kr. okrajni glavar dr, Poiger in načelnik gospod A.
Günther. Zastopanih je bilo šest občin po svojih [županih in odbornikih. Nagrobni govor 5je imel mil. 'g. kanonik Anton Slander, ki je v ganljivih besedah naslikal vse lastnosti, posebno pa ponižnost pokojnega očeta Anžiča. Posebno žalosten (prizor je bil, ko se je pomikal pogrebni sprevod od Anžičevega doma proti sosedu Vodeniku ter se ustanovil pred Vodenikovo hišo. Vsi, ki so bili pri pogrebu, so sé po-vrsti podali v hišo škropit nad 70 let staro gospodinjo in mater županje Anžičke, ki je ravno v tem času ležala na mrtvaškem odru. — Bodi obema zen> ljica lahka!
Letuš pri Braslovčah. Slučajno sem izvedel, da je tudi v tej vasi precej razširjen „Narodni L.“, a ne vem sicer .gotovega števila, to pa vem, da ga je preveč za eno vas. Pa mi bodo morda rekli njegovi pristaši: Kaj to, vsaj je vendar dobro delo, podpirati reveže. Res je, da je „Narodni List“ veliki revež. Že dalje časa boleha na sušici. Radi tega si je izvolil drugo podnebje, namreč: belo Ljubljano. 'Morda bo tam okreval. Pač pa vas hočem spomniti na neko veliko nevarnost. Bolehnosti se lahko nalezete. Zato proč z njim! So eni taki, ki ga čitajo, pa se slučajno naključi, da pride v hišo kak naš pristaš, pa .ga nagloma skrijejo. No, zakaj to? Dobrega časnika, n. primer: „Slovenskega Gospodarja“, „Stražo“, „Naš Dom“ ali „Domoljuba“ ni treba pred nobenim skrivati. Ni posebno priporočljivo za „N. L.“, da se ga njegovi čitatelji sramujejo,
Središče. jO poučnem tečaju )se nam še poroča: V soboto, dne 15. in v nedeljo, dne 16. t. m., se je vršil pri nas poučni tečaj, katerega sta priredili Zadružna zveza in S. K. S. Z. v Mariboru. Tečaj je bil zlasti drugi dan izvanredno dobro obiskan. Nade liberalcev, da bo tečaj' imel majhno udeležbo, so se popolnoma izjalovile. Župan trga Središče je mislil, da bo s tem, če prepove občinskemu redarju, razglasiti tečaj pri cerkvi, onemogočil tečaj. Tečaj je imel to dobro posledico, da so se vzdramili tudi liberalci iz svojega zimskega spanja. Priredili so v petek zvečer na rotovžu predavanje ter poklicali gospoda Jelovšeka, da je predaval. V nedeljo zvečer je pa prihitel k nam urednik „Slovenskega Naroda“, g. Lesničar, in v šolskih prostorih govoril o balkanski vojski (tako pravijo namreč vabila). Liberalci so dobili tak strah pred našim tečajem, da na vabilih za predavanje niso upali naznaniti, kdo priredi predavanje, temveč so se zadovoljili z. opazko „odbor.“ — Prvi dan je predaval v našem tečaju'gospod dr. Korošec o krščanskem socijalizmu in njegovih sovražnikih, o ustroju države in o sedanjem, družabnem redu. Nadalje je govoril gospod Krištof splošno o živinoreji |in o hlevih in svinjakih. Gospod Pušenjak je govoril o pomenu in stanju zadružništva < v Avstriji. Drugi dan je govoril gospod Krištof o krmljenju in prebavljanju, gospod Pušenjak je imel predavanje £a mladino in popoldne po večernicah gospodarsko predavanje, na katerem je govoril še o najvažnejših točkah kmečkega vprašanja. Zanimanje za tečaj je bilo zelo veliko in se je (isti z (željo, da se prihodnje leto zopet priredi kak sličen tečaj, zaključil.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Skrlec s svojo posojilnico blamiran. Naš c. kr. poštar Skrlec hoče biti zelo pameten mož. To hoče (dokazati ne samo s svojim delovanjem kot c. kr. poštar, ampak tudi kot načelnik liberalne posojilnice. Vsem je še v spominu, kako je oblastno ,odklonil sodelovanje mašili mož pri svoji posojilnici. Očividno se je bal, da bi nehalo že njegovo neomejeno gospodstvo, če bi vstopilo v odbor nekaj samostojno mislečih mož. Brez (dvoma že obžaluje ta svoj korak, kajti od kar se je vsled tega u-stanovila naša kmečka hranilnica in posojilnica, pa dvigajo ljudje denar pri Skrlecovi posojilnici in ga nalagajo pri kmečki hranilnici in posojilnici, katera si je v kratkem času priborila popolno zaupanje. To seveda Skrlecu ni po volji. Na vse mogoče načine se je trudil, da bi preprečil vedno bolj se množeče dviganje vlog. Ko njegove prošnje niso nič Izdale in tudi ne njegovo rotenje in so ostali brezvspešni celo njegovi osebni obiski pri vlagateljih, ter je izgubila veljavo tudi njegova poštarska beseda in niso pomagali tudi nič njegovi izredno dolgi odpovedni roki, je njegova pametna glava poskušala s to-le nakano: Dal je po svojem odbor skleniti spremembo pravil, češ, da zadruga lahko vsakemu izplača hranijno vlogo, ki prinese hranilno knjigo, a k temu ni navezana, oziroma ne prisiljena. Trgovsko sodišče je to spremembo vpisalo v register, ker ni našlo na tej določbi nič drugega, kakor to, kar določa zakon sam — namreč, da je vsak denarni zavod upravičen, izplačati vlogo tistemu, ki (prinese hranilno knjižico, da pa lahko zahteva primerne legitimacijo. Cisto drugače je to tolmačila poštarjeva pametna glava. Skrlec je namreč zahteval, da je moral vsak vlagatelj osebno priti po denar. Ce je prišel, ga je obde-laval na vse mogoče načine, z dobrim |in hudim, tako, da si vlagatelj nazadnje ni upal ostati pri svoji zahtevi, ampak je radi ljubega miru pustil denar še naprej v Skrlecevi posojilnici. Ker se je nekaterim vlagateljem to zdelo vendar preveč, so izročili stvar odvetniku z naročilom, da sodnim potom izterja vloge. Ta korak je imel popolen vspeh, kajti Škrleceva posojilnica je bila obsojena, da mora izplačati vloge, zraven pa še več sto kron sodnih stroškov. Skoda ljudskega denarja. Koliko domačih potreb bi se bilo lahko s tem denarjem pokrilo. Skrlec, ljudje Vam
za to niso hvaležni. Splošna sodba je, da bi se naj raje držah svojega poklica kot,c. kr. poštar. Tudi e. kr, poštno ravnateljstvo Vas gotovo ni za to nastavilo, da posojilnica pod JVašim načelstvom trati po nepotrebnem posojilnični denar, Le čevlje sodi naj — kopitar!
Cadrain. Kadar domači ali tuji obiskovalci pr-vokrat obiščejo konjiško dolino, se ne morejo njeni lepoti dovolj načuditi, Ker se tukaj vrsti ravnina z griči, ki so z vinsko trto zasajeni, in imajo lepe gosposke vinograjske hrame, vrhi gričev in gora pa so znameniti po vedno zelenih logih, kjer so varno naloženi lesni zakladi raznih posestnikov, katere mnogi vozniki dovažajo na železnico v Konjice ali Poljčane. Celi okraj oživljajo trije potoki, kojih eden — Dravinja — ima svoj izvirek v Skomrah in teče mirni Zreč, Konjic in Loč proti Poljčanom, drugi izvira na Keblju, ki oživlja Oplotnico, kakor tudi tretji, ki teče skozi Cadram. Najbolj pa povzdigujejo lepoto celega konjiškega okraja mnoge cerkve, kojih se kar naenkrat nad 20 zagleda in ni skoraj griča, ki bi svoje cerkve ne imel. Kdo da je vse te stavbe v čast božjo postavil, se ne ve, najbrž so to storili nekdanji grajščaki in patroni s tlako in roboto, posebno znamenite cerkve, kakor je podružnica svete Barbare v Cadramu, koja je vsa zidana iz sklesane-ga kamenja in se po pravici misli, da so jo pozidali nekdanji celjski grofi, ker bi se kmetje tako dragocene stavbe gotovo ne bili lotili. ITa nam priča današnja skušnja, ko se te nekdaj z velikimi stroški pozidane stavbe več lepo okrasiti ne morejo, posebno tam, kjer jih je več, kakor pri nas, ki imamo razen krasne nove še štiri druge kot podružnice. Pred 40 leti je bila naša zelo zanemarjena podružnica sv., Mohorja za božjo službo zaprta in je bila potem leta 1881 popravljena, sv. Barbara se je s 5000 gld. popravila v letu 1877, 1880 in 1888, in v tistem času se je prenovila tudi stara farna cerkev. Leta 1876 je bila pa tudi zavoljo popolnega notranjega porušenja za božjo službo zaprta podružnica sv. Nikolaja nad Koritnem. Pa ravno v zadnjih teh letih se je po raznih veščakih spoznalo, da ta cerkev predstavlja pravi starinski muzej, ker je bila znotraj menda v iXV. ali XVI. stoletju vsa na sveži zid poslikana, a pozneje, kdaj se ne ve, je bila vsa ta slikarija prebeljena. Znamenite so tudi razne slike, ki se še na zidu poznajo, kakor tudi lepo izrezljane podobe ha tamošnjih štirih altarj ih. Pred več kakor 20 leti so se te znamenitosti po c. kr. deželnem konservatorju v Gradcu dr. J. Geraus, c. kr. osrednjemu odboru za umetniške in zgodovinske spomenike na Dunaju naznanile in se je podpore prosilo, da bi se vse te znamenitosti zamogle pravilno obnoviti. Vsled tega so bili semkaj v raznih obrokih poslani razni strokovnjaki in umetniki, med njimi tudi namestnik n. kr. državnega konservatorja dr. Hauser, in so si vse to ogledali. Zahtevali so se tudi proračuni za (potrebna zidarska, pozlatarska, slikarska dela. Dragoceni delavci s svojimi proračuni so se zavračali in so se drugi iskali. Ker se je pa to kolo vrtelo že okrog 18 let, nismo več upali, da bi še kdor izmed sedaj živečih to obnovljeno in oživljeno 400 let staro slikarijo videl. Pred štirimi leti ogledal si je pa tudi naš domači velečastiti gospod c. kr. deželni konservator in profesor dr. Avgust Stegenšek to našo znamenito starodavno cerkev in nas je na Dunaju toplo priporočal. In to je pomagalo, kajti dne 16. t. m. je prišel od c. kr. okrajnega glavarstva odlok c. kr. ministrstva za uk in bogočastje dne 10. decembra 1912, št. 58065 'in 31. decembra 1912, št. 55038, s kateri,m se naznanja, ida se bo za pravilno popravilo podružnice fv- Nikolaja v Koritnem v štirih letih (1913 do 1916) 5376 K plačalo s tem, da se vsa dela sporazumno z c. kr. centralno komisijo na Dunaju vršijo.
Dobrna. Občni zbor kmetijske podružnice na Dobrni v nedeljo, dne 16. t. m. se je jako dobro obnesel, V salonu posojilniškega izbornega hotela „TJ-nion“ se je zbralo nad 90 za kmetijstvo navdušenih članov kmetijske podružnice in gostov. Predsednik častiti gospod župnik Friderik Kukovič je ob tretji uri popoldne otvoril občni zbor ter pozdravljal navzoče ude, posebno one iz Vojnika in Frankolovega. Nato je sledilo njegovo poročilo, ki je kazalo, da do-brnska podružnica vrlo napreduje. Bilo je leta 1912 10 odborovih sej in 3 poučna predavanja. Poleg tega je pod pokroviteljstvom kmetijske podružnice pašniš-ka zadruga neumorno delovala, da se njen cilj prej ko prej uresniči. Članov je bilo 52. Blagajnica izkaže premoženja 49 K 60 v. Osrednji odbor je dovolil 25 K za nabavo kmetijskega orodja. Podružnica je še dodala 20 K in se je žrebanje jako primernega orodja izvršilo v najživahnejšem, udeleženju zborovalcev. Ko je gospod predsednik v navdušeni besedi z-bodril navzoče ude k stanovski zavednosti, je dal besedo gospodu ravnatelju J. Belletu. iTa je jako poljudno najprej razlagal, kako se naj uporablja izžrebano orodje; potem je govoril o važnosti vrtnarstva in posebno poljudno in temeljito o pripravi krme. Navzoči so z nenavadno napeto pozornostjo sledili krasnemu izvajanju. Občna hvala se je izrekala priljubljenemu gospodu direktorju. Kot delegata sta bila izvoljena brata Jurij in Matevž Rožnik. Živahno se je vršilo žrebanje in prav zadovoljno so nesli dobitke domu. Tako lepo uspelega zborovanja še ni bilo na Dobrni. — V kratkem, menda prihodnjo sredo (oglasite se udeleženci do nedelje), pa pohitimo pod zeleno agrarično zastavo v St. Jurij, da si ogledamo
vzorno kmetijstvo v naši kmetijski šoli. Na delo za stanovsko izobrazbo ; in "marljivo pospešitev naših koristi! :	.
lisaka ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzet u, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno. (JamstvOj.3 leta.)
Srebrne ure . ...	.	.	.
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ Pristne tula ure dvojno pokrovo „ Pltfščnate ure iz kovine .	.	. „
Amerikanske zlate double-ure . „
Goldin Roskopf ure.........
Prave železničarske Roskopf-patent Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'
K 6-50 » 9 50 » 13-, 6-„10— - 4—
14 karatne zlate ženske ure
19—
14 karatne zlate ure za gospode „ 40— Srebrni pancer-verižice .	. . „ 2‘—
14 karatne zlate verižice . . . „ 20— 14 karatni zlati prstani . , . „ 4— Viseče stenske ure na nihala . „ 10'80
Kuhinjske ure............... 2'40
Budilke...................n 3'—
Budilke z dvojnim zvoncem .	. „ 3—
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Razgled po svetu.
Visoka starost Bolgarov. 'Med bolgarskimi delegati za mir v Londonu je bil tudi mož, ki sam ni veliko nad 40 let star. Sme se pa ponašati, ’da je še govoril z nekom, ki je še zagledal luč belega dneva, ko so vladali kralj Ljudevit XIV. j na Francoskem, Jurij II. na Angleškem in Friderik Veliki na Pruskem. Visoka starost Bolgarov je znana, ali slučaj, o katerem govorimo, ‘je zanimiv primer avtentično ove-rovljene visoke starosti. Dokazuje nam to bolgarski generalni konzui Angelov v Manchestru, ki je pride-Ijen kot tajnik dr. Danevu in ki je poročevalcu nekega londonskega lista povedal sledeče: („Moj praded je umrl pred 20 leti v starosti 132 rili 184 let. In natanko se še spominjam, kako sem prisostvoval kot deček svatbi ene svojih tet, kar je bilo veliico rodo-vinsko slavje. Moj praded se je tudi udeležil slavja in je bil takrat nekako 120 let star. (Zanimivo dejstvo je, da so začeli mojemu pradedu (zopet temneti lasje, dasi je bil svojo drugo ženo (popeljal pred altar kot starec s snežnobelo brado in glavo. Lasje in brada so tako hitro temneli, da je starec že (nekoliko dni po ženitvi postal črnolas in črnobrk, (kakor kak mladenič. Mojem,u očetu je danes 88 let, (a je svež in čil, kakor štiridesetletnik. Dela neumorno pri svojem gospodarstvu, opravlja svoje posle po osem ur na dan in ni izgubil do danes niti enega zoba. Sicer pa ta slučaj ni prav nič nenavaden, ker Bolgarija šteje več stoletnih ljudi, nego katera druga dežela. Visoko starost svojih rojakov utemeljujem z dejstvom, da žive neobičajno zmerno. Meso jedo na teden lepo enkrat, mesto tega pa velike (množice sočivja. K temu pa imamo še slovito kislo mleko kefir in Joghurt za stalno hrano.
Steckenpferd •
liliisko mlečno milo
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinka zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mtre pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla prtznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerjah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v lubah po 70 vinarjev.	43
Časopis, ki si želi čim manj naročnikov. V Sidneyju je nedavno začel izhajati časopis „Compendium“, čegar ustanovitelji so v prvi številki odkrito povedali, da žele čim m,anj naročnikov. „Compendium“ je namreč list za kaznjence, ki uživajo gostoljubje po raznih ječah New-South-lWalesa. List prinaša razne vesti iz dnevnih časopisov, ki so po mnenju kaznilniškili uprav primerne za kaznjence; tako ponatiskuje zlasti vse ponudbe dela in služb, kar je važno za one kaznjence, ki v kratkem dostanejo kazen. Za prvo številko „Compendiuma“ je napisal u-vodni članek sam justični minister ter reicel med drugim: „Večinoma vsi časopisi izpočetka z malim začno, potem si pa na vse načine prizadevajo, da bi zvišalo svoj nalog. S tem-le listom je pa drugače. — Njegov nalog je razmeroma majhen in treba je upati, da bo število svojih Čitateljev leto za letom manjše. Drugi časopisi so ponosni na število svojih naročnikov, (ustanovitelji „Compendiuma“ pa žele, da bi vsak čitatelj, ko izgubi pravico na brezplačno prejemanje lista, tako živel, da bi mu nikda«- več pred oči ne prišel.“
Smrt stoletnega starčka. V Belgradu je umrl Nikola Mesarovič, star ravno 100 let. Oženjen je bil samo enkrat in mu žena še zdaj živi; stara je 89 let V zakonu sta živela skupaj 70 let.
Bogat berač. iV Maku na 0'grskem je umrl neki berač, v čegar zapuščini so našli hranilnično vložno knjižico, glasečo se na 70.000 K. Denar dobe pokojnikovi sorodniki, ki so zelo revni.
Vas brez moških. Na Angleškem je neka vas z imenom Slaugwin, ki je pač edina v tem, da so njeni prebivalci same ženske. Vas šteje 1105 prebivalk in te imajo samo enega sostanovalda, namreč pastorja v osebi M. Pryse. Županica je 32 let stara Mary Palmer, ki deli delo, urejuje način življenja sovaščank in ima najvišjo in neomejeno oblast nad vsemi. Ko jo je neki žurnalist intervival, mu je pripovedovala sledeče: Že 74 let prebivalo v vasi same ženske in ne gre jim slabo. Bavimo se pač najbolj z ribjim lovom in znamo svoje ladijice tako voditi, da ne bo nikdo mislil, da smo ženske. Hišice si gradimo same. Med nami vlada mir in sporazum (!) Lloyd George mi je nakazal 5 K plače na teden, a radi tega še ne počivam. Nekoč je bil odprl nekdo krčmo v vasi. Pa me smo vzdržne in čez /teden dni je cre-
mar moral zapreti svojo prodajalne z alkoholom- Ne-kolikokrat v letu prihajajo v obiske naši možje, ki delajo v mestu. Pa jaz vami odkrito povem, da smo vse srečne, ko zopet odhajajo. Ko je žurnalist hotel oditi, ga je zaprosila Palmerjeva za smotko, ki si jo je s slastjo zapalila. (Bržčas ne bo vse ravno tako! (üp. ured.)
Zelo ugodna prilika!
Proda se lepo posestvo, obstoječe iz velike hiše z gostilno m s prostori za trgovino mešanega blaga, veliko gospodarsko poslopje, dva lepa vrta za zelenjavo, okrog šest oralov zemlje prvega razreda, ob o-krajni cesti tik Studenic. Proda se takoj vsled odpo-tovanja pod skrajno ugodnimi plačilnimi pogoji. Kapitala treba samo 8000 K, drugo lahko ostane. Natančneje se izve pri gospodu Kaiserju v Studenicah pri Poljčanah.	81
POTNIK,
ki ob ska e tudi t govc« na dežeti, išče se proti dobri prov ziji ra jedilno in nani zno olje. — Ponudbe z ref renea ni na poštni preial 27 ( edemindvaisrt) TRST, Piazza Giuseppina,	30
Učenca
h š alacijs u oprt spre’me Ig. Zaloka^. Brr ž ce ob S >vi. 37
nunnnmamn Pozor ure !
==== želar Dekle
z ženo za vinogr d. Vpraša se v Maribora, G ethestrasse 18 pri hišniku	89
za vse, ki zn* samostojno kuhati, se takoj spre me v neki trgo/aki hiši. Kje, se izve v trgovini štev. 4, G!avni t g v Marihovu. 42
S
JE
(Z
«»sik» {giova or, dragone »sti, srebrnino in optični» stvari po vsaki ceni
«si us strok» t Sliniti »««It Hiti*» Srastaftne ati 20 dai 2ßü K. viklaBts remoat.-ars S	S'
'ristali «rebrna ura	„ 7
inginai omega urs	* 18
vahinjska ara	,	4
Ssdiljka, uiklaste	„	9'
■orodni prstani	„	%-
Srebrne verižic	3‘-
— V «dietna jamstvi —
Nasi. Dietinger
tad. Fihmkiti
arm in očalar **
laribor, a—»««*» «»*« **
datala« Iv sre a- a.
tfažno za ženine in neveste!
Zaradi prezidave moram izprazniti prostore, prodam torej
vsa pohištva ni «ko pod lastno ceno, kot eie-ga ri tna pohištva z» spalne sobe >u obednice,
elegantne pisali) 8 81)126 itd od najpriprostejše do najdnejse izpeljave,	Neverjetno poceni !
Josip Kolarič, mizarski mojster
V MüfUböfUj Franc Jožefova cesta št. 9.
v’. 4’	/
Trgovina s špecerijskim blagom
Trgovina z moko in dežel, pridelki
Solidna pcstrežloa,!
Ewan Ravnikar, Celje
Graška cesta št. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jämeen « damàóo in nemško d -teljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Mauthnei*.
Na drobno in na debelo !
Glavna zaloga vrvarskega blaga ■■ Glavna zalaga suhih in olnatbaiv
Velika narodna trgovina
K§roi Vanič, Celje
I Narodni dom |
* priporoča bogato zalogo manufaktur-S,
I nega ™ modnega b-aga, posebno s
■2 krasne novosti.za spOSTtladsiG Obleke a
I «r po zelo znižani ceni! « a	S
I Ostanki pod lastno ceno. >
Se priporoča zadrugam, občinaan, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Stavbeni in umetni ključavničar, obUst. koncesioniran vodovodni Inštalater
Ivan Rebek Celje
Poljska ulica št. 14.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga s neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
obrestuje hranilne vloge po
0
od dne vloge do dne vsdiga
1
poten!) s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Spodnještajerski ljidski posojilnici v Miribon
rejlstrevana zadruga z neomejeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hpanilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo : navadne po 4*/s°/ , proti tri mesečni odpovedi po 48/4°/0. O iresti se pripisujejo h kapitalu 1 januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila» se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5*/4%» n» vknjižbo in poroštvo po 58/4% ™ na, osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Upadne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih arah se spreiema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Tovarna za peči ti. KOLOSEUS
IWels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knbinjo s soparam, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se p« Sijejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-šn diiniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
ji
XXMXXXXXXXXXX
Svoji k svojim!
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip ariana slovenska trgovina
Rafael Salmič
Celju, Narodni dem.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Mfe Najnltle ce*el postrežba točna! «T mali dobiček! pobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p;s«m sem prejel vsled dobre m poštene postrežbe.
Darujte z& Slov* Stm&o !
rj J I QHQ } Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče, "-"tl IO fu. Pri. večjih naročilih zdatno znižane cene.
S«« ' A. THIERJtY_A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega b&lsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
mt
Najbo!jše in najmodernejšo sukno za mošk« in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
SSK* R- Stermeckiv Cel<u JgL
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
P
» w
v	^
rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj *3 atelir za vsa v njegovo stroko spa- g "d dajoča dela, kakor kipB, OlfafjC
5	itd. iz lesa. kamna in mavca
6	Jvo Soie, kipar
Maribor, Reiserieva ulica 26.
«
a
»Ö
M
r-.
O
S3
k.
Ik.
i
Ugodna služba cerkovnika in organista
na slovenski meji na Krjcikem se odda takoj Pro ilei samci in dobri cec'ljanci predrost. župnijski nrad V Slo-Čidoln p. Podravlje na Koroškem.	41
pri slabem telr« in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in j in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/ì ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-urumy pr«vy uoiaaiK tvorih, odstranjuje vse tuje snovi z ićk. U kidala slraze jz telesa in radi tega dostikrat napravi	—■——
i Thiepftfea V Preandč operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi prt starih ^t«5»t£_5lahn* *"	ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varlhu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Uobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. Köni*.
in
Prevzamem vsa aela oekoracijske, slikarske in iskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc « Celje
Gospodska ulica 5.
mem^

Ediiea štajerska naredna steklarska
Wai debeBüitä	fry Ošinil	M« dhotmo I
Franc Strupi, Celje
Graška ©està
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah Ir priv. stavbah. NaisolMx»ejša is točna postrežba.
Goričar & Leskovšek
C^aška ulica 7 Celje Rotovška uHc» 2
Tovarniška zatoga raznovrstnega kancelijskega, konceptnega, barvanega in ovitnega papirja. — Svinčniki, peresa peresniki, črnilo, radirke kamenčki. trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah. N§ dibelo!	kreppapir, umetne cvetlice itd. Na drobne!
Velikonočne d* pisnice v velikanski izberi od 4v. napr.
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. Nagrobni venci in traki.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta štev. 5	R
priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo =========
raznovrstnih križev
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
velike poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80. 90. 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - -
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilna vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre in jih obrestuje po
sko in Gornjigrad in rezervna Zakl» da. katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitala — Rentni davek plačn e hr»nilnica a» ma ter ga ne odteguje vlagateljem
Za varnost vlog jamčijo okraji :
Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
leiavm
4’
01
2 0
Dosedaj je dovolila za dijafke ustanove 30000 E, za napravo potov 5.000 E, različnim učn*m zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 E za podpore različnim požarnim brambam in v kmet jsko gospodarske namene 6 000 E, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100 000 E.
Sprejema tudi hranilne knjižice
dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Zaiožuik iu izdajatel]: Kooaorcij .Straž»*.
Odgovoru! urenti'»: Lav Kemperle
Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Maribora.