Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA >9.m 1934 ' w£TiSr-^£ Z/J JUG O S L AVI J A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 69. kos. V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1934. Letnik kV. VSEBINA: 538. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi rednih sodišč. 53!). Norme za izvajanje del iz asfalta in za izolacije. 540. Norine za zvarjene jeklene konstrukcije. 541. Podaljšava začasnega trgovinskega sporazuma med kraljevinama Jugoslavijo in Romunijo. 542. Razglas banske uprave o pobiranju taks v avtobusnem prometu. 543. Objave banske uprave o pobiranju obe. trošarin v 1. 1934. 544. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 515. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 538. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XLII. Jdni seji, Id jo je imela dne 25. junija 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XXV. redni seji. ki jo je imel dno 5. julija 1934 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929,* ki se glasi: Člen 1. V $ 33. se dodaja nov drugi odstavek, ki se glasi: "Število sodnikov pri apelacijskih sodiščih, vštevši predsednika in podpredsednika, znaša: pri apelacijskem sodišču v Zagrebu 31, pri apelacijskem sodišču v Beogradu 21, pri apelacijskem sodišču v Sarajevu 19, pri apelacijskem sodišču v Novem Sadu 18, pri apelacijskem sodišču v Ljubljani 17, pri apelacijskem sodišču v Splitu 15, pri apelacijskem sodišču v Skoplju 12.« Prejšnji drugi odstavek postane tretji odstavek. * "Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. avgurtn 1934, št. 175/XLV/435. — Zakon gl.-»Uradni list« št. 49/14 iz 1. 1929. Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih riovinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 19. julija- 1934; št. G6.980. Aleksander s. r. Minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. V idel in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. (Ta zakon je prvikrat razglašen v »Službenih novi-nah« št. 158 z dne 12. julija 1934 in je stopil tega dne v veljavo.) Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzttnovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 539. Na osnovi § 30. gradbenega zakona predpisujem naslednje norme za izvajanje del iz asfalta in za izolacije.* I. Material. 1- Predhodna pripomba: Kolikor so, d« se določi vzrok napak, potrebna preizkušanja materiala, veljajo razen teh predpisov tudi še norme za dotični material. * "Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. julija 1934, Št. 171/XL1V;433. 2. Izvori dobave in poskuskov. Pri izdelavi večjega obsega se morajo navesti v ponudbi izvori za nabavo materiala in predložiti na zahtevo ogledki s ponudnikovim in proizvodnikovim imenom. Asfalt, gudron, lepilna snov, katran itd. se morajo dobaviti v originalni obliki in izvirnem zavoju proizvod-nikovem, asfaltni kolači pa v nerazbitem stanju. Uporabljati se smejo šele po prevzemu. Če se dostavlja pripravljeni material na stavbišče v strojih za transport asfalta, se mora dati delodajalcu možnost, da se prepriča v dobaviteljevi delavnici o njegovi predpisani kakovosti in pripravljanju. 3. Snov za liti asfalt mora povsem ustrezati normam M. G. št. 11.020/33 (»Službene novine« št. 257/ LXXIV/733 iz 1. 1933.).* 4. Naravna n jugoslovanska snov za tolčeni asfalt mora povsem ustrezati normam M. G. št. 11.020/33 (»Službene novine« št. 257/LXXIV/733, B., 1.).* Prostorninska teža mora znašati 1*7 do 2-2, pri plo-čah iz tolčenega asfalta, izdelanih s hidravličnim tlakom, pa več ko 2-2. 5. Umetna snov tolčenega asfalta iz zmesi peska in bitumna mora povsem ustrezati normam M. G. št. 11.020/33 (»Službene novine« št. 257/LXXIV/733, B., 2.).* 6. Asfalt za parket. Asfalt za parket mora biti sestavljen že po predpisanih pogojih iz zmesi katranskih snovi,, ki imajo po Kriimerju-Sarnowu zmehčišče med 45" do 50" C, ali iz bitumna z istim zmehčiščem. Dodatek kamenega materiala ne sme biti večji od 60%. 7. Gudror.. a) Asfaltni gudron I je sestavljen iz zmesi trdih in mehkih vrst naravnega asfalta ali asfalta iz zemeljskih olj in se uporablja za pripravljanje asfaltnega ma-stiksa ali litega asfalta. Gudron I ne sme imeti v sebi rudninskih tvarin, razen tistih, ki lahko izvirajo od kakega uporabljenega naravnega, n. pr. trinidadskega asfalta. Toda v tem primeru gudron I ne sme imeti v sebi teh rudninskih tvarin več ko 30%. Gudron I ne sme imeti v sebi katrana. Odstotek neraztopljivih organskih primesi ne sme biti večji od 12% teže gudrona. Zmehčišče mora biti preko 38" C po Kramerju-Sarnowu. b) Asfaltni gudron II je sestavljen iz zmesi trdih naravnih asfaltov ali asfalta iz zemeljskih olj z navadnimi ostanki zemeljskih olj. Gudronu II se ne smejo dodajati rudninske tvarine. Dopustne so samo rudninske tvarine, ki izvirajo od morda uporabljenega naravnega (trinidadskega) asfalta. Toda tudi te rudninske tvarine smejo znašati največ 30% teže gudrona. Gudron II ne sme imeti katrana v sebi. Teža neraztopljivih organskih sestavin ne sme presezati 12% teže gudrona. V ostalem mora ustrezati pod točko 7. a) navedenim pogojem. c) Gudron iz katrana mora biti sestavljen samo L bitumna in katrana iz rjavega ali črnega premoga. 8. Asfaltni mastiks mora povsem ustrezati normam M. G. št. 11.020/33 (»Službene novine« št. 257/ LXXIV/733 iz 1 1933.).* 9. P rodeč in pesek morata povsem ustrezati predpisom M. G. št. 11.020/33 (»Službene novine« št. 257/LXXIV/733, pod A.).* 10. Strešna lepenka. Mora povsem ustrezati pogojem norrp za strešno lepenko M. G. št. 27.254/32, (»Službene novine« št. 45/XIIT/124 in 125 iz 1. 1933.).** * »Službeni list« št. 240/31 iz 1. 1934. ** »Službeni list« št. 171/23 iz 1. 1933, 11. Premogov katran. Premogov katran za premaz strešne lepenke in pod. ne sme imeti vode v sebi. Razlikujemo: a) Sirovi premogov katran (katran plinarn in, koksarn), iz katerega se mora odstraniti voda s stajo ali z daljšim segrevanjem. b) Destilirani premogov katran, iz katerega so odstranjeni voda, lahka olja in del srednjih olj z destilacijo. c) Preparirani premogov katran je zmes težkih olj in smol iz premogovega katrana. Vrsta predpisanega katrana se mora navesti v po-pisp del. 12. Asfaltna‘polst (klobučina). Asfaltna polst mora biti sestavljena iz drobnih rastlinskih vlaken, kakor konoplje in jutovca, ki se ustrezno mikata, da se spolstita v snopičih. Lukenj in znatno tenkih mest ne sme biti, vsa vlakna pa morajo biti napojena in prevlečena z bitumnom. 1 m2 asfaltne polsti prve vrste, debele 3'5 do 4 mm, mora biti 2-3 kg, druge vrste, debele 2 do 2-5 mm, pa približno 1 "5 kg težak. Zvitki morajo biti 20 do 23 m dolgi in 81 do 82 cm široki. 13. Varnostne ploče za izolacijo. Varnostne ploče za izolacijo, kakor zavarovanje zoper vlago ali pritisk vode, morajo biti kar. največ mogoče enako debele in se ne smejo lomiti pri upogibu in odvijanju. Napojene morajo biti tako, da se na prerezih nikjer ne pokažejo sirova (nenapojena) mesta. Varnostne ploče z vloženo sirovo streišno lepenko se morajo napojiti in na obeh straneh prevleči z destiliranim ali prepariranim katranom in smolo iz premogovega katrana, naravnim asfaltom ali asfaltom iz rudninskih olj (ostankov pri destilaciji nafte, ki slonijo na asfaltni |K)dlagi), kakor tudi posuti s peskom, čigar zrna so 1 do 3 mm debela. Oznamenujejo se po vrsti uporabljene sirove strešne lepenke. Njihova debelina mora biti za 2'2 do 2’3 mm večja od debeline sirove strešne lepenke, če so posute na obeh straneh s peskom; dolžina mora znašati 5 metrov, širina 1 meter ali širino zida. Varnostne ploče z vloženo sirovo asfaltno polstjo morajo biti prevlečene na obeh straneh z naravnim asfaltom, asfaltom iz rudninskih olj ali katransko smolo ter peskom z zrni, debelimi 1 do 3 mm. Debelina teh ploč je pri 3-5 do 4 mm debeli asfaltni polsti 10 do 13 mm, pri 2 do 2‘5 mm debeli asfaltni polsti 6 do 8 mm, dolžina 3 metre, širina 81 cm. Varnostne ploče z vloženim jutovčevim pletivom morajo biti iz trdnega, odpornega jutovčevega pletiva, ki je napojeno in na obeh straneh prevlečeno z naravnim asfaltom ali asfaltom iz rudninskih olj, In posute s peskom z zrni, debelimi približno 1 mm, ali z lojevcem. Debelina pri posipanju s peskom znaša približno 4 mm, pri posipanju z lojevcem 3 mm, dolžina 10 metrov, širina 1 meter. Lepilna snov za izolacijske ploče za zavarovanje mora biti sestavljena ali iz premogovega katrana, iz katerega je odstranjena amoniakova voda z destilacijo, in iz lahkih srednjih olj ali pa se pridobiva s topljenjem smole iz premogovega katrana in katrana, kakor sta navedena pod točko 11. Lepilna snov pa je lahko sestavljena tudi iz katranskega bitumna z gostoto mehke smole ob dodatku trinidadskega asfalta ali iz kakega drugega naravnega asfalta ali asfalta iz zemeljskih olj (ostankov pri destilaciji nafte, ki slonijo na asfaltni podlagi) ali pa samo iz njih. Postati mora enakomerno židka, mora biti pripravna za lepljenje in mora varnostne ploče med seboj in s površinami betona in pod. dobro spajati. Lepilna snov se ne sme topiti pod 40° C, ne sme izpod -j- 5° C postati krhka in mora biti še sposobna, da se da v hladni vodi iz vodovoda raztezati. II. Izvajanje. 14. Splošno: Podloge za asfaltne zastore morajo biti popolnoma čiste in suhe; podjetnik jih mora pred izvrševanjem svojih del pregledati in morebitne napake delodajalcu sporočiti. Pri novih delih se smejo izvrševati zunanja asfaltna dela ob zračni temperaturi izpod 6° C samo z delodajalčevo odobritvijo. Topilne peči se postavljajo po delodajalčevi odobritvi. Podjetnik mora paziti, da se stopljena 6nov ne prekuha ali zažge. Da se morebitni požar hitro pogasi, mora biti pripravljen pesek. 15. Liti asfalt. Liti asfalt preko 3 cm debeline se mora izdelati v dveh plasteh z menjajočimi se prekid-nimi stiki v zgornji in spodnji plasti. Prekidni stiki, ki se ohlade, se morajo pred nadaljevanjem dela po predpisu segreti na ta način, da se prekrijejo priključki z vročo asfaltno snovjo, ki se pusti tako dolgo, kolikor je treba, da se prej napravljeni asfalt segreje, tako da se doseže med posameznimi trakovi pristna zveza. Površina mora biti popolnoma ravna in tako izvršena, da nastavkov ali stikov ni moči spoznati. Še vrele površine se morajo takoj posuti s posipalnim peskom, ki se mora z raz-vlačnioo vtlačiti. Ko se asfalt ohladi, 6e morajo izdelati na obrobnih delih zgradbe po predpisu asfaltni trakovi (zato morda potrebne žlebove ali izkleske v zidu, cementnem ometu in pod. — ne pa v navadnem ometu — mora napraviti delodajalec) ali pa se morajo stiki premazati in zaliti z gudronom. V ostalem veljajo za kolovoze posebni pogoji za izdelavo in vzdrževanje kolovozov (vozišč) iz tolčenega in litega asfalta. 16. Tolčeni asfalt. Asfaltni zastori za kolovoze se morajo izdelovati vsaj 5 om debeli, merjeno v dovršenem stanju. Plasti sirovega asfalta se morajo polagati v jakosti, ki se določi s poskusi, da dobijo po tolčenju predpisano debelino brez kakih primesi, in se morajo tolči z razbeljenimi tolkači ali gladilniki ali zvaljati z razbeljenimi valjčki. Površina mora biti popolnoma ravna, povsod enakomerno čvrsta in brez rup, razpok ali mehurjev; robovi se morajo čvrsto priravnavati. Na priključkih se mora napraviti 10 mm nadviška. V ostalem veljajo posebni pogoji za izdelavo in vzdrževanje kolovozov iz tolčenega in litega asfalta. 17. Tla iz asfaltnih ploč. Asfaltne ploče se morajo izdelati iz segretega asfaltnega praha pod tlakom vsaj 135 kg/cm* s pravokotnimi ostrimi robovi. Ploče se morajo polagati na določeni način na tanko plast iz cementne malte v zmesi 1 :2 Y> ali vodoravno ali v predpisanem padcu tesno prilegajoče se druga k drugi. Robovi se morajo ali predhodno premazati z bitumnom ali pa se morajo stiki zaliti s cementom. Ploče morajo tvoriti povezano površino. Priravnalni kosi se morajo sekati s pripravnim orodjem po točnih dimenzijah na stav-bišču samem, tako da so stiki povsod tesno spojeni. 18. Varnostne asfaltne plasti za odvračanje vode. Varnostne asfaltne plasti za odvračanje vode morajo vlago popolnoma, zadrževat L Iz zidov. ne smejo cureti niti pod težo nad njimi ležečega zida niti pod vplivom solnčne toplote; biti morajo dovolj žilave in upogljive, da se lahko priležejo vsem vegavostim. Pri obtoženih zidovih itd. morajo sezati varnostne plasti 1 do 1*5 cm čez zunanji zidni rob. 19. Asfaltne podloge za lesena tl at Asfaltna snov se mora stopiti, da postane čim židkejša, in se razgrinja na podlogo vsaj lom na debelo in vseskozi na širino samo 3 do 4 desk, da bi se pred polaganjem tal preveč ne ohladila. Poedine deske se morajo v mehko snov tako vtisniti, da se žlebovi v obliki lastovičjega repa ma njihovi spodnji strani popolnoma zapolnijo in stiki popolnoma zamašijo, tako da ne prodira asfalt skoznje. 20. Varnostne ploče za odvračanje vode z vložkom iz strešne lepenke. Robovi ploč morajo biti ravno odrezani; natrgani ali kirpani trakovi se ne smejo uporabljati. Nastavki morajo imeti 10 om prekritja in če ni predpisano drugače, se morajo lepiti z vrelim gudronom ali lepilno snovjo. Dve plasti se morata polagati tako, da se nastavki poedinih plasti ne sklada jo. 21'. Varnostne ploče za odvračanje vode z vložkom iz asfaltne polsti. Nastavki ploč iz asfaltne polsti morajo imeti 10 cm prekritja in se morajo zlepljati in namazati z lepilno snovjo iz naravnega asfalta ali mehke smole iz premogovega katrana z dodatkom kamenih snovi ali brez tega dodatka. Dve plasti se morata polagati kakor pod točko 20. Ce se uporabljajo pri dveh plasteh ploče iz asfaltne polsti v sirovem stanju, se mora že po predpisih spodnja asfaltna polst ali prilepljati na podlogo ali samo prosto polagati. Prva plast se mora zgoraj popolnoma premazati z lepilno snovjo in v to se razgrinja druga plast. Ob hladnejši letni dobi se mora premazati spodnja površina druge plasti. Njena zgornja površina se mora premazati z lepilno snovjo vedno tako, da je popolnoma pokrita, in posuti s pranim peskom ali okroglim prodcem. 22. Ploče za zavarovanje zoper vodo z vložkom iz jutovčevega pletiva. Ploče z jutovčevim pletivom se polagajo v eni plasti z 10 om velikim prekritjem. Nastavki se morajo zlepljati z naravnim asfaltom ali dobrim bitumnom po normah. Šivi se morajo še enkrat zamazati z naravnim asfaltom ali dobrim bitumnom. Površina se mora popolnoma premazati z naravnim asfaltom ob dodatku olja za razredčenje (fluksirana olja) ali z dobrim bitumnom po normah. Dve plasti se morata polagati kakor pod točko 20. Spodnja plast se mora polagati kakor je to spredaj navedeno, toda brez zamazanja šivov in premazanja površine, druga plast pa ob zamazan ju in premazanju. 23. Izolacija proti pritisku vode iz pokatranjene strešne lepenke. Izolacije proti pritisku vode s pokatranjeno strešno lepenko, ki nd posuta s peskom, se morajo izvesti v predpisanem številu plasti do 10 om visoko nad naj višjim stanjem podtalno vode, katero označi delodajalec. (Poedine plasti morajo biti zlepljene medseboj skrbno, čvrsto in za zrak neprepustno; nastavki z 10 cm velikimi prekritji se morajo izmenoma razporediti. 24. Premaz z gudronom. Premaz z gudronom se mora napraviti s predpisanimi sredstvi enakomerno in tako, da dobro pokriva. Na svežem zidu ali na svežem ometu se mora, kolikor je to potrebno, predhodno napraviti premaz iz asfalta, ki se lahko maže v hladnem stanju, / III. Postranska (lota. 25. S cenami ponudb so plačana obenem tudi naslednja postranska dela: a) Za izvršitev in obračun potrebna merjenja, do-davši obenem menilne pripomočke in potrebno delovno moč. b) Čiščenje vseh delov zgradb, katerih Čiščenje je potrebno za izvajanje asfaltnih del. c) Dajanje, vzdrževanje razsvetljava in čiščenje prostorov za nastanitev delavcev in namestitev stranišč kakor tudi spravnic za material, kolikor pri večjih zgradbah niso za to predpisane posebne določbe, nadalje kurjava stanovanjskih prostorov. č) Dajanje in vzdrževanje vseh, po vrsti in obsegu del navadnih in potrebnih pripomočkov in orodja, to-pilnih peči, posode, prevoznih sredstev in dvigal, delovnih in dvigalnih strojev, zapiranje itd. Obenem z materialom in silo, potrebno za delo, topilne peči in stroje, kolikor niso za izredna zapiranja prometa, za zaščitne in varnostne ukrepe predpisane posebne določbe. d) Izdelava in zalivanje vseh priključkov na zid, robnike, okna itd. e) Stroški za preizkušanje materiala, če pokažeta izvajanje del in postedek preizkušanja napake podjetnika. f) Zavarovanje dovršenih del zoper poškodbe do popolne strdit v e in prevzema. g) Preprečitev vseh zažigov, ki izvirajo od lastnih del. IV'. Izmera in obračun. 26. Pokrite površine se obračunavajo po merah čistega zida brez ometa pri tleh, varnostnih ploč itd., ločeno po vrstah in debelinah. Pri tem se: a) pokritja (pokrovi) kanalizacijskih odprtin, požiralnikov, zasunkov, čepov itd. pod 0'3 m2 poedine, velikosti ne odbijajo. Površine v ulioi položenih železniških tirnic in njihovih obrobkov iz kamna, pragov ali lesenih klad kakor tudi površine robnikov ob pešpoti!) se ne merijo. b) Deli, ki stopajo pred ali za zid, kakor stebri, vdolbine, odprtine pod 03 m3 poedine površine se ne odbijajo in ne dodajajo; eventualno z asfaltnimi tlemi istočasno napravljeni asfaltni pasovi se obračunavajo ob označbi njihove širine in debeline po dolžinskem metru. c) Odprtine za vrata in druge odprtine, ki sezajo v varnostne plasti ali v zastore iz varnostnih ploč, če njihova površina osnove ni pokrita, se odbijajo, prekritja nastavkov varnostnih plasti in pod. se za izmero ne upoštevajo dvakrat. č) Pri premazih z gudronom in pod. se odprtine brez premazanih stranic s poedino čisto votlino 0'50 m3 odbijajo. Poedine odprtine s premazanimi stranicami do 4’00 ma čiste votline se ne odbijajo, njihove stranice pa se ne dodajajo; pri odprtinah nad 4'00 m’ se odbija ploskev njihove čiste površine, površine njihovih premazanih stranic se pa dodajajo. Te norme stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. junija 1934. V Beogradu, dne 21. aprila 1934; št. 4041/34. Minister za gradbe dr. Srkulj s. r. 640. Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje norme za zvarjene jeklene konstrukcije.* § 1. Splošna določila. 1» Ti predpisi se nanašajo na vezavo (spajanje) po-edinih sestavnih delov jeklenih konstrukcij z varjenjem. Pri statičnem preračunu so obvezne norme, predpisane za obtežbe in dopustna naprezanja gradbenih konstrukcij. 2. Varjenje se mora izvajati na način, ki zavaruje predpisane rezultate, kakor varjenje z izmeničnim ali istcsmernim električnim tokom, z električno-vodi kov im, acctilensko - kisikovim ali vodikovo - električnim varjenjem. 3. Način varjenja se mora prilagoditi značaju zva--r jenih zvez določne konstrukcije. v 4. Ministrstvo za gradbe v poedinih primerih lahko dovoli odstopke od norm, navedenih v teh predpisih, ob pogoju, da se izvrše ustrezni poskusi in predložijo zadostne teoretične obrazložbe. §2. Projekt zvarjene konstrukcije. 1. Pri projektiranju zvarjenih jeklenih konstrukcij se mora upoštevati specialno oblikovanje prerezov (profilov), ki ustreza njihovemu značaju in lastnostim. 2. Pri projektih zvarjenih konstrukcij morajo biti izrečno navedeni: a) metoda varjenja (§ 1., točka 2.); b) vse zveze z označbo njihove lege in dimenzij; c) vrstni red izvedbe zvez; č) načelna razvrstitev zvez za izvedbo v delavnici ali na stavbišču. § 3.' Norme za statično preračunavanje. 1. Pri računanju spojev v zvezah jeklenih konstrukcij se morajo jemati naslednje osnovne dopustne napetosti: Za čisti nateg in tlak ter za nateg in tlak pri upogibu 1000 kg/cm2; za zmik pri pobočnih (stranskih) spojih: Dimenzija spoja v mm: aX'\ 6X6' 8X8 O X o 12X12 14X14 16X16 00 X 0 i !8 480 530 600 650 700 750 800 Zgoraj navedene vrednosti veljajo za osnovno dopustno napetost konstrukcije, enako pokaže prva razpoka, pri čemer mora znašati kot upogiba (slika 10) najmanj 60°, Dimenzije ploščatih želez d X S mm Dimenzije spojev bX« mm Sila S v tonah Zmična trdnost K* v kg/cm* 10X50 6X6 28-0 1400 12 X 50 10X10 86-0 1800 16X50 16X16 48-0 2400 Dimenzije pločevin B d1 X š1 se morajo izbrati tako, da zanesljivo prenesejo silo S (tako da v pločevinii ni presledka). cLzbalirvo. 10 -12 dabaLLna. 5dL lil Sl, 9/ Sl, 10, Sl, IV Ogledki se izdelujejo iz prereza ploščatega železa in pločevin, navedenih spodaj v prvem stolpcu, z dimenzijami spojev, navedenih v drugem stolpcu. Zmična trdnost spojev Ks mora znašati vsaj: Sl, 12, Ogledkii se izdelujejo iz ploščatih želez, zvezanih z vozlatimi pločevinami po spojih, navedenih spodaj v drugem stolpcu. c) Zmični poskusi: a) Zmični poskusi pobočnih’ spojev (slika 11). Napraviti je treba 3X3 = 9 ogledkov. Zrela se v računu ne upoštevajo. pl) Zmični poskusi pročelnih spojev (slikal2). Zmična trdnost Kg spojev mora znašati vsaj: Dimenzije ploščatega železa v mm d X š Dimenzije spojev v mm Sila S v tonah Zmična trdnost K« v kg/cm2 spojnih d X š zunanjih d‘XS' 6X50 10X60 6X6 16-0 1600 10X50 15X70 ioxio 21-0 2000 16X50 20X80 16X16 28-0 2800 Izdelati je treba 3 X 3 = 9 c ►gledkov. 3. Rezultati poskusov smejo biti do 15% nižji od navedenih (predpisanih); toda v tem primeru se morajo tudi ustrezne dopustne napetosti v istem razmerju zmanjšati, v katerem so rezultati, predpisani po tem paragrafu, slabši. 4. Za odločilne se smatrajo povprečni rezultati; toda najslabši rezultat ne sme biti manjši od 80% povprečne vrednosti, odnosno vrednosti, potrebne po teh predpisih. 5. Varilne palice ne smejo biti oljnate, rjaste in zamazane. 6. Material varilnih palic mora pokazati dobro zvar-nost, se mora gladko in enakomerno topiti, ne da bi se pri . tem pokazale nenormalne lastnosti. ! 7. Pri varjenju z električnim tokom morajo biti palice pokrite, s prevlako, ki plemeniti (zboljšuje) in varuje. Uporaba palic brez ustrezno sestavljene prevlake se dopušča, če zadovoljujejo poskusi v § 6., točki 2. 8. Ministrstvo za gradbe sme za izvajanje zvarjenih konstrukcij dovoljevati uporab) palic, izdelanih od ustreznih tvrdk na osnovi priznanih preizkusov po teh predpisih na kakšnem državnem zavodu za preizkušanje materiala, ne da bi se preizkušal vsak poedini primer. §7. Pripravljanja za varjenje. 1. Konstrukcijski elementi morajo biti oznamenovani po predpisu in skrojeni po meri. 2. Spojna mesta, tako delavniiška kakor montažna, se morajo oznamenovati v delavnici na poedinih delih konstrukcije. 3. Pri oblogi za rezanje s kisikom se mora obložena površina mehanično očistiti, če se vari električno. 4. Površine prereza pločevin, ki se zvarjajo, se morajo dobro očistiti rje, barve in olja na zadostno razdaljo, da ne doseže nečistoča samega stika. Pri električnem varjenju se morajo očistiti površnne do bele kovine. 5. Če je ostala na beli kovini tanka plaši čistega lanenega olja (brez barve), je ni treba odstranjati. § 8. Orodje za varjenje. Klešče, stiskalnice, jarmi in pod. se smejo uporabljati za predpisano pritrjevanje zvarjenih koncev; toda pritrjevanje delov, ki se vežejo, mora biti take vrste, da zato v spoju ne morejo nastati sekundarna r. ji § 9. Izvajanje spojev. 1. Spoji se izvajajo po tistih delovnih metodah, ki najbolje ustrezajo zvezam glede na njihovo lego. Jakost gorilniku in loka mora biti pnilagodena debelini zvarjenih delov na osnovi tehničnih podatkov. Zvarjeni robovi morajo biti zadostno stopljeni istočasno z dodatnim materialom na vso globočino brazde. Stik mora biti po predpisu stopljen s konstrukcijskim materialom. 2. Pri varjenju konstrukcije na voglu je treba posebno paziti na dobro stopljenje stika v globočini voglov, ki tvorijo površine, ki jih je zvariti. 3. Stik mora biti raven, čist brez sledov presledka, brez zvarkov (šivov) in pregorelih mest ter mona v splošnem imeti vse zunanje znake, ki kairakterizirajo po predpisu napravljene stike. 4. Da se prepreči vsako premikanje poedinih delov kakega elementa med varjenjem, sme podjetnik po svojem preudarku uporabljati natične spoje, ki morajo biti čim krajši; kolikor se nameščajo na mestih poznejših normalnih spojev, jih je treba pred namestitvijo poznejših odstraniti. 5. Prepovedano je natične -spoje drugače razdeliti, kakor je določeno v § 9., točki 1. Nikakor se pa ne smejo ukoriščati za zdržavanje odrov. 6. Spoj mora načeloma biti lahko izbočen. 7. Slabo napravljeni spoji se morajo odstraniti in zamenjati. Taki spoji se morajo pred ponovnim nadevom skrbno izsekati z ostrim jeklenim dletom ali z gorilnikom. 8. Če je bilo varjenje iz kakršnihkoli vzrokov prekinjeno, se mora posebno paziti, da se doseže pri ponovnem pričetku varjenja stopljenje materiala s poprej nadevanim materialom na v-so dolžino dotika. 9. Pri električnem varjenju v več plasteh se mora vsaka plast po predpisu očistiti do bleščeče zdrave kovine, na kar se nadene naslednja plast. 10. Barvanje plasti je dovoljeno šele po izvršenem prevzemu. Pred prevzemom je dovoljeno samo pokritje spojev s plastjo prozornega lanenega olja radi odvrnitve rje (primerjaj § 7., točko 6.).- 11. Pri temperaturi pod ničlo se morajo uporabljati ustrezna sredstva, ki zavarujejo predpisano delo za varjenje. Istotako se mora varivec predpisno zavarovati zoper dež, sneg in veter. § 10. Varilni dnevnik. 1. Pri izvajanju zvarjene konstrukcije na stavbišču se mora vodili neodvisno od gradbenega dnevnika poseben (stavbiščni) »varilni dnevnik«, ki upošteva samo izvajanje spojev. 2. Varilhem-u dnevniku mora biti priložen občni projekt zvarjene konstrukcije obenem s statičnim preračunom. v O 3. Morebitne izmenjave zvarjene konstrukcije se morajo obenem z obrazložitvijo vpisovati v varilni dnevnik. Pri tem se morajo potrditi zamenjave te vrste s podpisom nadzornega organa in podjetnika. 4. Pričetek del na zvarjeni konstrukciji je prepovedan, če varilnemu dnevniku ni priložen projekt zvarjene konstrukcije na način, predpisan pod točko 3. § 10. 5. V varilni dnevnik se sistematično zapisuje izvajanje vseh spojev glede na osnovni varilni projekt obenem s podatki o izvajanju spojev ter imena varivcev, ki so spoje izvršili. 6. Gradbeni poslovodja, ki vodi nadzorstvo nad izvajanjem zvarjene konstrukcije, je dolžan zapisovati v varilni dnevnik vse nedostatke, zapažene pri izvajanju. istotako tudi odredbe za odstranitev slabe izvršenih spojev, obenem tudi vseh opaženih kršitev predpisov ali odstopkov od osnovnega projekta. 7. V varilnem dnevniku se mora obvezno zapisovati stanje vremena, ki vpliva na izvajanje varjenja, kakor dež (eventualno sneg), veter (slab, močan), nizka temperatura itd. 8. Vsi načrti in risbe za izvajanje, ki so napravljeni, razen splošnega izvajalnega projekta, za izdelavo jeklene konstrukcije, se morajo hranili in biti vsak trenutek dostopni na mestu, kjer se dela izvajajo. 9. Za varilna dela, ki se izvajajo v delavnici, se mora voditi poiseben »delavniški varilni dnevnik« s posebnim ozirom na točki 6. in 10. tega paragrafa. Po dovršit vi varilnih del v delavnici se priloži de- lavniški varilni dnevnik splošnemu varilnemu dnevniku. 10. Če vodi delavnica, ki izvršuje konstrukcijska dela z varjenjem, posebej svoj delavniški varilni dnevnik, ki navaja glede na zgoraj navedene zahteve vsa varilna dela, ki jih izvršuje delavnica, voditev posebnega delavniškega varilnega dnevnika za določno zgradbo po točki 9. tega paragrafa ni obvezna. Na zahtevo nadzornega organa pri zgradbi izda delavnica overovljen .prepis iz delavniškega varilnega dnevnika, ki se nanaša na dotiično zgradbo ter je podpisan od lastnika delavnice in odgovornega poslovodje za varilna dela. Prepis obsega lahko le en del ali pa vsa varilna dela, kakor se to pač zahteva. 11. Zapisnik končnega prevzema zvarjene konstrukcije se mora napisati v varilnem dnevniku, s čimer se 9matra dnevnik za zaključenega. § 11. Kontrola in prevzem varilnih (lel. 1. Notranja kontrola del obseza dela pred varjenjem, med varjenjem in po varjenju. 2. Kontrola pred začetkom varilnih del obseza: preizkušanje varilnega materiala in zmožnosti tvorniških va-rivcpv, zvarnost kovine, določene za varjenje, sposobnost dodanega materiala in lego spojev. Rezultat kontrole se mora vpisati v varilni dnevnik. Glede na rezultat kontrole dovoli poslovodja del, da se varilna dela začno. 3. Kontrola med varilnim delom obseza: ugotavljanje načina dela, jakosti gorilnika ali loka, pravilnost in potek varjenja, odnosno dobrega stopljenja robov. 4. Kontrola po varilnem delu obseza: preizkušanje zunanjih znakov, ki omogočajo oceno vrednosti varjenja, odnosno preizkušanje spojev s specialnimi aparati. 5. Podjetnik mora omogočiti kontrolnim organom, določenim od pristojnega gradbenega oblastva, pregled varilnih del, ki se izvajajo bodisi v delavnici ali pa na stavbišču. 6. Pri končnem prevzemu zvarjene konstrukcije na stavbišču se je treba prepričati, ali se skladajo spoji z odobrenim projektom glede lege, dolžine in dimenzij vsakega spoja. 7. Zvarjene konstrukcije se lahko prevzamejo celoma ati deloma, kakor pač varilna dela napredujejo, o čemer se mora zapisati vsakokrat posebna zapisniška pripomba v varilnem dnevniku. 8. Pri večjih zgradbah lahko zahteva nadzorni orgah očj podjetnika, ki izvaja zvarjene konstrukcije, aparat za Preizkušanje spojev. § 12. Preizkušanje varivcev. 1. Podjetnik, ki prevzema izvajanje varilnih del, je dolžan varivce stalino preizkušati in samo varivci, ki so „ opravili izpit z zadovoljivim uspehom, smejo izvajati varilna dela. 2. Varivci se morajo dati preizkusiti po strokovnem inženjerju vsakih 6 mesecev, pa tudi vsakikrat, ko gredo z ene zgradbe na drugo, če to nadzorni organ na zgiradbd zahteva. 3. Vsak varivec, zaposlen na zgradbi, mora napraviti pri preizkušnji tri ogledke za natezanje (§ 6., točka 2. a), tri ogledke za upogibanje (§ 6., točka 2. b) in tri ogledke za zmikanje pročelnih spojev (§ 6., točka 2. c) ter doseči predpisane uspehe. Pri tem se morajo uporabljati tiste metode in palice, ki se bodo uporabljale na zgradbi. 4. Če mora varivec izdelovati stropne spoje ali če mora variti v drugi, kakor normalni legi, mora izdelati tudi ogledke te vrste, pri čemer smejo biti rezultati stropnega varjenja za 25 odstotkov nižji od onih pri normalni preizkušnji (§ 3., točka 1.). 5. Poročilo o preizkušnji varivca mora navajati izčrpne podatke o instalaciji, iz katere je vzeta energija, o materialu delov, ki se varijo, o materialu, ki je bil uporabljen za varjenje, poedinosti, ki tičejo samo izvajanje in jakost zveze glede na predpisano stopljenje in predpisano prodiranje materiala. Istotako morajo biti zaznamovane površinske napake, dovršitev in način varjenja. 6. Ime varivca, podatki in mesto izvajanja se zapisujejo v varilni dnevnik in v isti varilni dnevnik se mora zapisati tudi dovolitev nadzornega organa, da sme ta varivec izvajati varilna dela na zgradbi. 7. Za predpisane kvalifikacije in spretnost varivceV je odgovoren podjetnik. Te norme stopijo v veljavo, ko se objavijo v Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 15. maja 1934. Beograd, dne 16. marca 1934; št. 3537. Minister za gradbe dr. Srkulj s. r. 541. Podaljšava začasnega trgovinskega sporazuma, sklenjenega med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo.* Začasni trgovinski sporazum, sklenjen med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo dn© 4. ,avgu-sta 1930 (razglašen v »Službenih novinah« št. 198/LXX z dne 1. septembra 1930),** podaljšan z izmeno not za šest mesecev, t. j. od dne 31. decembra 1933 (razglašeno v »Služb, novinah« št. 162/XLV z dne 20. julija 1933),*** je z izmeno not zopet podaljšan za 6 mesecev, t. j. do dne 31. decembra 1934. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 9. julija 1934; I‘ov. br. 11.931/1. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1934, št. 169/XLI11/430. ** »Službeni list« št. 152/25 iz 1. 1930. *** »Službeni list« št. 630/99 iz 1. 1933. ,• ■■ ■*S>5&■ Banove uredbe. 542. VIII. No. 4127/1. Razglas. Po razpisu ministrstva za finance z dne 18. junija 1934, br. 36.921, je to ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za gradbe z rešenjem od 11. maja 1934, br. 36.291, odločilo: 1. Da se izvzetno od predpisa točke 110. čl. 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika v avtobusnem prometu ne uračunava v osnovo za odmero takse iz tar. post. 101 taksne tarife zakona o taksah 10 % izredni prispevek za ceste, marveč je tega izločiti in računati 15 % takso iz tar. post. 101 od čistega iznosa vozarine. Zaradi tega je v bodoče pri obračunavanju te takse vzeti 20 % od kosmate vozarine, od česar pripada 12 % (a/5) državi na ime takse iz tar. post. 101, ostalih 8 % pa banovini na ime izrednega cestnega prispevka. Ako je torej cena vozovnice Din 6’—, znaša: taksa iz tar. post. 101 taksne tarife (12 %) . Din 0-72, izredni cestni prispevek (8 %) Din 0'48, čista vozarina......................................Din 4-80; 2. da vsaka banska uprava izvzetno od predpisa točke 111. čl. 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika natisne avtobusne vozovnice v lastni režiji v obliki, predpisani v točki 110. čl. 107. imenovanega pravilnika in s cenami od 0’50 do 20 dinarjev, dalje 25, 30, 35, 40, 45, 50, 60, 70, 80, 90 in 100 dinarjev; 3. da izdajajo mesečne, letne in ostale naročene vozovnice avtobusna podjetja sama in veljajo zanje tudi nadalje predpisi točke 113. čl. 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika; 4. da se potniške vozovnice prodajajo preko davčnih uprav, ki izvrše obračun takse iz tar. post. 101 taksne tarife in izrednega cestnega prispevka; 5. da veljajo za samoupravna telesa, ki obavljajo avtobusni promet v lastni režiji, predpisi točke 106. čl, 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika, in 6. da vr§e nadzor nad izvrševanjem teh predpisov organi finančne kontrole s podporo policijskih oblastev. Organi finančne kontrole imajo pravico ostati v vozu samo toliko, kolikor je potrebno, da se izvrši pregled potniških vozovnic in dolžni so zlasti paziti na to, da je na vsaki vozovnici žig z dnevom izdanja. K temu je pripomniti, da bo do popolne potrošnje zaloge dosedanjih vozovnic kraljevska banska uprava izdajala te še nadalje sama in da bo odslej zaračunavala od kosmate voznine 8 % banovinski prispevek ter 12 % državno takso. Podjetja, ki državne takse niso vkalkulirala že v oblastveno odobreno voznino, marveč jo tej pribijejo, morajo tudi za ta pribitek izdati predpisano vozovnico. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. avgusta 1934. Po pooblastilu bana: načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Marn s. r. . - . 548. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. II. No. 16745/2. Občina Blanca v srezu Brežice bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—, c) od 100 1 piva Din 50—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—, d) od goveda nad 1 letom Din 20-—, e) od goveda podi 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Dim '5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. avgusta 1934. II. No. 19404/1. Občina Gornji grad-okolica v srezu gornjegrajskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 piva Din 50-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. avgusta 1934. II. No. 15523/2. Občina Jakobski dol v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vtina Din lOO1—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50‘—, c) od 100 1 piva Din 50*—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 51—, d) od goveda nad 1 letom Din 15*—, e) od goveda pod 1 letom Din 5'—, f) od prašičev Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, , dne 17. avgusta 1934. II. No. 19316/1. Občina Podčetrtek v srezu šmarskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) 6d 100 I vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 60'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15’—, f) od prašičev Din 15'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. avgusta 1934. JI. No. 14072/2. Občina Ribnica-trg v srezu kočevskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150-—, c) od ,100 l piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žgatnja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 12-50, i e) od goveda pod 1 letom Din 7-50, f) od prašičev Din 7-50, g) od drobnice Din 2-50, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10-—. Podobčina Ribnica-trg bo pobirala občinsko trošarino od vina po Din 10-— od hi. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. avgusta 1934. II. No. 18014/5. Občina šmarjeta-Bela cerkev v srezu novomeškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—, . , d) od goveda nad 1 letom Din .20'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15-— f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Dim 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, eategi.’ .• dne 17. avgusta 1934. II. No. 13853/2. Občina Šoštanj mesto v srezu slovenjgraškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din ISO-—, b) čd 100 1 vinskega mošta Din 150-—, c) od 100 1 piva Din 60-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. • Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. avgusta 1934. JI. No. 18314/1. Občina Trebeljevo v isrezu litijskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—, >ij/c) od 100 l piva Din 50’—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravsk© banovine v Ljubljani, dne 17. avgusta 1934. 544. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 7. julija 1934, I. No. 5466/1, je bil Hufnagel Viktor, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik prve skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijske straže II. razreda v deseti polo-^ žajni skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 7. julija 1934, I. No. 5485/1, je bil Sevšek Franc, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik prve skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijske straže II. razreda v deseti položajni skupini na dosedanjem službenem mestu. • Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 8. avgusta 1934, I. No. 2941/2, je bil upokojen Doričič Ivan, policijski nadstražnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 8. avgusta 1934, I. No. 2905/2, je bil upokoje^ Humar Franc, polic, stražnik I. razreda pri upravi policije v Ljubljani. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 20. avgusta 1934, I. No. 2654/2, je bil postavljen ing. Bufon Janko za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1525’— pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 9. julija 1934, I. No. 5658/1, je postavljen ing. Dekleva Maks, banovinski tehnični višji pristav VII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, v Ljubljani, z istim zvanjem v VI. skupuip na doseda-j njem službenem mestu. 545. Razne objave iz „Službenih novink številka 142 z dne 23. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. junija 1934, P. t. štev. 41467, so bili premeščeni: k direkciji pošte in telegrafa Ljubljana za p. t. inšpektorja V. položajne skupine Krulej Pavel, p. t. inšpektor iste položajne skupine pošte in telegrafa Gornja Radgona, na prošnjo; k pošti in telegrafu Gornja Radgona za p. t. kontrolorja VII. položajne skupine B rum ec Franc, p. t. kontrolor iste položajne skupine pošte in telegrafa Cankova, po potrebi službe; k pošti in telegrafu Cankova za p. t. kotrolorja VII. položajne skupine Gsel-m a n Rihard, p. t. kontrolor iste položajne skuoihii pošte in telegrafa Maribor 1, po potrebi službe. Številka 143 z dne 25. junija 1934. Z odlokom ministra za promet z dne 12. junija 1934, P. t. št. 41387, so bili premeščeni v istem svojstvu: k pošti in telegrafu Maribor 1: Vesenjak Frančiška, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Murska Sobota in Korenini Erna, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Ormož, na prošnjo; k pošti in telegrafu Maribor 2 Sitar Anton, p. t. uradnik VIII. polož. skupine pošte in telegrafa Rajlien-burg, na prošnjo; k mestni p. t. sekciji Ljubljana Fer-gula Josip, arhivar VIII. položajne skupine direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani, po potrebi, službe; k III. i* terenski p. t. sekciji v Ljubljani Rozman Viktor, p. t. prometnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, po potrebi službe in k pošti in telegrafu Vič Pucelj Ivan, pomožni p. t. uradnik IX. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, na prošnjo. Številka 144 z dne 26. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. junija 1934, O. št. 12578. je bil postavljen za šefa 1. kirurgičnega oddelka občne državne bolnice v Ljubljani v V. položajni skupini dr. Blumauer Robert, primarni zdravnik iste položajne skupine in iste bolnice. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. junija 1934, O. št. 12256, je bil postavljen za asistenta VI. položajne skupine državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Pehani Pavel, asistent VIL položajne skupine s 1. periodskim poviškom iste bolnice. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. maja 1934, I. št. 17811/0, je napredoval na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani ing. Gregl Roman, profesor iste šole VIL položajne skupine, za profesorja VI. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. junija 1934, I. št. 18920/0, sta napredovali pri drž. zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani za strokovni učiteljici Vil. položajne skupine Podobnik Jerica in Munih Katarina, strokovni učiteljici Vlil. položajne skupine istega zavoda. Z odlokom ministra za promet z dne 15. junija 1934 je bil upokojen iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani Trotošek Karol, vlakovodja VIII. položajne skupine š 3. periodskim poviškom, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu. Številka 146 z dne 28. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. junija 1934, 1. št. 20377/0. je bil odlikovan na predlog ministra za trgovino in industrijo z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Fink Konrad, predsednik Celjskega pevskega društva in nastavnik državne dvo-razredne trgovinske šole v Celju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. junija 1934, št. 58849, je napredoval iz 2. v 1 stop- nje IV. položajne skupine Štrukelj Vinko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno 17 junija 1934, št. 58854, sta bila postavljena za drž. tožilca IV. položajne skupine 1. stopnje v Mariboru dr. Zorjan Matko, namestnik državnega tožilca ide položajne skupino in stopnjo v Mariboru, in za namest- nika državnega tožilca V. položajne skupine v Mariboru dr. Dev Miroslav, sodnik sreskega sodišča iste položajne skupine v Mariboru. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. junija 1934, št. 58853, je bil postavljen za namestnika državnega tožilca V. položajne skupine v Ljubljani Goslar Branko, sodnik sreskega sodišča iste položajne skupine v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. junija 1934, št. 58852, sta napredovala iz VIL v VI. položajno skupino sodnika sreskega sodišča dr. Bajič Stojan v Ljubljani in Šporn Anton v Metliki. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. junija 1934, št. 58851, je bil postavljen za sekretarja VIL položajne skupine pri upravnem sodišču v Celju dr. Mlinar Jakob, pisar VIII. položajne skupine pri istem sodišču. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno 17. junija 1934, št. '58855, so bili postavljeni za pisarniške uradnike VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu pisarniški višji oficiali Vil. položajno skupine: Voršič Franc pri sreskem sodišču v Slovenj-gradcu, Koman Srečko pri sreskem sodišču v Radovljici, Vrabič Gregor pri sreskem sodišču v Tržiču, Vidmajer Ivan pri sres. sodišču v Ormožu, Gunde Alojz, pri sreskem sodišču v Novem mestu, Ver h ovni k Jurij pri sreskem sodišču v Prevaljah. Grobelnik Ivan pri sreskem sodišču v Slovenjgradcu, Zorjan Martin pri sreskem sodišču v Ptuju, Bizjak Alojz, pri sreskem sodišču v Litiji, Seiko Janko pri sreskem sodišču v Ljubljani, Kopič Fran pri okrožnem sodišču v Mariboru, Simmerl Josip pri sreskem sodišču v Šoštanju, Ziherl Joško pri apelacijskem sodišču v Ljubljani; iz VIII. v VII. položajno skupino pa so napredovali pisarniški višji oficiali Med,ved Josip, pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Jureš Franjo pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi, Furlan Nikolaj pri sreskem sodišču v Črnomlju, Zorjan Matija pri okrožnem sodišču v,Mariboru in Oblak Fran pri sreskem sodišču v Šoštanju. Odobrena praksa. Gospod minister za gradbe je z odlokom z dne 19. junija 1934, št. 15654, na osnovi el 6. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih odobril ing. Zupančiču Arnoldu iz Ljubljane vršenje javne prakse na ozemlju kraljevine v elektrotehniški stroki. številkn 1-17 z dne 29. junfja 1934. Z odlokom ministra za promet z dne 15. junija 1934 jo bil upokojen iz cbmočja direkcije državnih železnic v Ljubljani Ažman Alojzij, nadzornik proge VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 13. junija 1934, O. št. 9975, je bil postavljen ing. Gorjanec Josip, uradniški pripravnik inšpekcije dela pri kraljevski banski upravi Dravsko banovine v Ljubljani, za pristava iste inšpekcije Vlit. položajne skupine. » • m Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga; Tiskarna Morkut d, d. v Ljubljani.; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 69. kosu V. letnika z dne 29. avgusta 1964. Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 19180/1. 1969 Razglas. v Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašene v drugih banovinah naslednje osebe: Ramič Šaban, pok. Sulja, rojen 1906. v Prijedoru, pristojen v občino Prije-dor, srez isti; Dekanic Nikola, rojen 1911, v Dragi, Pristojen v občino Baška, srez Krk; Kovačič Pavel, rojen 1854. v Donjem Rreznu, pristojen v občino Hum na Sotli. srez Pregrada; Matijevič Andrija, rojen 1912. v Dubčkom dolu, pristojen v občino Gra-Čac, srez isti; Matijevič Božo, rojen 1907. v Dubo-kom dolu, pristojen v občino Gračac, Srez isti; Stegič Marko, pok. Šime, pristojen v °bčino Palančište, srez Prijedor; Mutac Josip, rojen 14. februarja 1861. v Zametu, pristojen v občino Kasta v, srez isti; Petkovič Franjo, rojen 1907. v Kur-Š°nou, pristojen v občino Strahominec, ®rez Čakovec; Hirschenhauser- Artur, rojen 1904. na Dunaju, pristojen v občino Ogulin, srez isti; Tibljač Franjo, pok. Vjekoslava, rojen 12 novembra 1895, pristojen v občino Knstav, srez isti; Štanfelj Juro, rojen 1894. v Zagoliku,' Pok. Pavla, pristojen v občino Brod na Kupi, srez Delnice; Gojkovič Mirko, rojen 2. maja 1908 v vasi Tornje, pristojen v občino Gaj, Srez Pakrac; Adamek Pavel, rojen 17. marca 1905 v vasi Tornje, pristojen v občino Gaj, s,,ez Pakrac; Adamek Peter, rojen 17. marca 1905 v vasi Tornje, pristojen v občino Gaj, Sr©z Pakrac; Adamek Josip, rojen 13. septembra 1902 v vasi Tornje, pristojen v občino ^j, srez Pakrac; Krneta Spasoje, rojen 12. maja 1903 v vasi Tornje, pristojen v občino Gaj, Sroz Pakrac; Krneta Mile, rojen 26. maja 1911 v y9si Tornje, pristojen v občino Gaj, srez pakrac; Spahič Omer iz Jablanice, pristojen v občino Osojnica, srez Maglaj; Pavušek Stjepan, rojen 4. julija 1895 v Sisku, pristojen v občino Jukinac, Glina; Jendrič Tvan, rojen 10. oktobra 1911 Kjelovaru, pristojen v občino Gola, roz Koprivnica; Milašinovič Ilija, rojen 1910, pok. Jurija, pristojen v občino Rastoka, srez Ključ; Bijelič Stane iz Volinje, pristojen v občino Divuša, srez Dvor; Armantovič Hadžija, imenovana Fatima, rojena 5. julija 1914, pristojna v občino Braničevo, srez Golubac; Salihspahič Murat, pristojen v občino Braničevo, srez Golubac; Imširovič Hadžira, pristojna v občino Braničevo, srez Golubac; Armantovič Hilino, pristojen v občino Braničevo, srez Golubac; Jajič-Škaro Cvita iz Bristivice, pristojna v občino Trogir, srez Split; Avdibegovič Safet, pristojen v občino Majevac, srez Derventa; Avdibegovič Alija, pristojen v občino Majevac, srez Derventa. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. avgusta 1934. * I. No. 10/514. 1957—3—2 Razpis dobave premoga. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpršuje na podstavi čl. 82.—105. zakona o državnem računovodstvu, njegovih izprememb in dopolnitev in pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B Pogodbe in nabave« istega zakona v skrajšanem roku dobavo 320 Ion premoga kosovca z najmanj 4500 kalorijami. Licitacija se bo vršila v petek, dne 14. septembra 1934 ob 11. uri v sobi štev. 21 v II. nadstropju banske palače na Bleiweisovi cesti št. 10. Pismene ponudbe, taksirane po tarifni postavki 25. zakona o taksah v zvezi s § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, v pred-pisno zapečatenem ovitku, na katerem mOra biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo premoga«, je vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkesneje 1 uro pred početkom licitacije v čl. 88. zak. o drž. računovodstvu preč, o kavcijo v višini 5% skupne vrednosti ponudene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. V ponudbi je navesti ceno franko glavni kolodvor Ljubljana. Pogoje za izvršitev te dobave, kakor tudi vse potrebne informacije dobe interesenti med uradnimi urami od 10. ure dalje v pisarni ekonomata, soba št. 48 te banske uprave. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 22. avgusta 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev F 1/31—25. 1910—3—3 Oklic. V zadevi fidejkomisa Marije Šarlote Antonije grofice Schrottenbacliove v Gu-štanju-Ravnah se v smislu zakona o razrešitvi fidejkoinisov (»Služb, nov.« z dne 19. VII. 1934. štev. 164/XLII/407) pozivajo vsi upravičenci do fidejkomisne imovine iz fidejkomisne listine, da prijavijo podpisanemu sodišču do 31. januarja 1935 svoje pravice in predlože o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pni odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidejkomisa, odnosno pni »"d-ni razrešitvi fidejkomisa samo toliko upoštevala, kolikor izhaja iz spisov, ki so pred sodiščem, pri Čemer se opozarjajo, da imajo do fidejkomisne imovine, razrešene fidejkomisne vezi, pravico v smislu' §§ 2. in 3 cit. zakona samo tiste v teh določilih navedene osebe, ki so se zatekle na dan 28. junija 1921 po določbah fidejkomisne listine kot fi-dejkomisni posestniki in prvi pričako-valci, če pa so po tem dnevu umrli, njih zakoniti dediči v ravni vrsti neomejeno, stranski vrsti pa do vštete tretje stopnje. Ti upiavičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu sodišču pogodbo o sporazumni razrešitvi fidejkomisa. Osebam neznanega bivališča, ki so upoštevne po spisih in po uvodoma citiranem zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, se postavi skrbnik. Dalje se pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki pristoje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934. leta, ko je dobil gori cit. zakon obvezno moč, živi ali če jih je po predpisih grajanskega zakona smatrati za rojene, da prijavijo do izteka gornjega oklionega roka svojo pravico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumu razrešitve fidejkomisa, odnosno pri sodni prisilni razrešitvi fidejkomisa ne bo upoštevala, marveč jim bo prepuščeno, da ostvarjajo to svojo pravico po občnih predpisih. Okrožno sodišče v Colju, odd. I., kot fidejkomisno sodišče, dne 14. avgusta 1934. F 1/29—18 1909—3—3 Oklic. V zadevi fidejkomisa Marije Kristine Julijane grofice Wildensteinske v Laškem se v smislu zakona o razrešitvi fidejkoinisov (»Služb, nov.« z dne 19. VII. 1934. štev. 164/XLII/407) pozivajo vsti upravičenci do fidejkomisne imovine iz fidejkzSmiLsno listine, da prijavijo podipisamcimu sodišču do 31. januarja 1935 . svoje pa-avice in predložo o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pni odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidojkomisa, odnosno pri sodni razrešitvi Iidejkomisa samo toliko upoštevala, kolikor izliaja dz sij)isov, ki so pred sodiščem, pri čemer se opozarjajo, da imajo do fidejkomisne imovine, razrešene fidejkomisne vezi, pravico v smislu §§ 2. in 3. cit. zakona samo tiste v teh določilih navedene osebe, ki so se zatekle na dan 28. junija 1921 po določbah fidejkomisne listine kot fi-dejkomisni posestniki in prvi pričakovale!, če pa so po tem dnevu umrli, njih zakoniti dediči v ravni vrsti neomejeno, stranski vrsti pa do vštete tretje stopnje. Ti upravičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu sodišču pogodbo o sporazumni razrešitvi fidojkomisa. Osebam neznanega bivališča, ki s;> upoštevne po spisih in po uvodoma citiranem zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, se postavi skrbnik. Dalje sc pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki prisloje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934. leta, ko je dobil gori cit. zakon obvezno moč, živi ali če jih je po predpisih grajanskega zakona smatrati za rojene, da prijavijo do izteka' gornjega oklicnega roka svojo pravico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pri odobritvi pogodbo o sporazumu razrešitve fidojkomisa, ;d-nosno pri sodni prisilni razrešitvi ’fi-dejkomisa ne bo upoštevala, marveč jim ho prepuščeno, da ustvarjajo to svojo pravico po občnih predipisih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., kot fidejkomisno sodišče, dne 14. avgusta 1934. Va I 474/33—20. * 1988 Sklep. Izvršilna stvar zahtevajoče stranke Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, ki jo zastopa dr losi p Klepec, odvetnik v Ljubljani, zoper zavezano stranko More Rudolfa, šodaviearja v Ljubljani, Kladežna ulica štev. 19, radi Din 9960'— s prip. in ostalih terjatev. Na dan 13. septembra 1934 oh 10. uri (soba štev. 16) določena dražba nepremičnin vi. št. 48 k. o. Krakovsko predmestje, se preklicuje. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a., dne 20. avgusta 1934. * 218/34-10. 1980 Dražbeni oklic. Dne 14. septembra 1931 d o -) o 1 d n e ob desetih bo pri pod-■»isanem sodišču v sobi' št. 4 dražba lepremičnin: a,) zemljiška knjiga Stro-•ja vas, vi. št. 58; b) zemljiška knjiga Mstava, vi. št. 61; c) zemljiška knjiga dota, vi. št. 14. C: nilna vrednost vseh zemljišč: dinarjev 20.133.08. Najmanjši ponudek: Din 13.422-05. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Ljutomeru, dne 10. avgusta 1934. * f 177/34—9. 1968 Dražbeni oklic. Dne 2 2. se p t e m bra 19 3 4 bo pri podpisanem sodišču diažba nepremičnin zemljiška knjiga Velike Lašče, vi. št. 305, po parcelah kakor sledi: ob 8. uri na mestu samem v Velikih Laščah, ob 11. uri na pare. št. 2031/3 in 2031/5, in ob 14. tiri na Požganem hribu, pare. št. 683/36. Cenilna vrednost: Din 97.605-75. Vrednost pritikline: Din 432'—. Najmanjši ponudek: Din 66.630-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod isča. Sresko sodišče v Velikih Laščah, dne 21. avgusta 1934. Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se nastopni firmi: 872. Sedež; Ljubljana. Dan vpisa: 20. avgusta 1934. Besedilo: Brača Periš. Obratni predmet: Trgovina z vinom in žganjem na debelo. Družbena oblika: javna trgovska družba od 20. avgusta 1934. Družabniki: Periš Petar in Periš Ante, vinska trgovca v Ljubljani, Celovška cesta 4.3. t Za uamestovanjo upravičen: Vsak družabnik samostojno. Podpis firme: Pod od kogarkoli zapisano ali s štampiljko odtisnjeno firmo pristavi vsak družabnik samostojno svoj osebni podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. avgusta 1934. Fi 796/34 — Rg A VII 145/1. 873. * Sedež: Moste, Na Kodeljevo 5. Dan vpisa: 18. avgusta 1934. Besedilo: M. Plečko & Co. Obratni predmet: trgovina s senom, slamo, sadjem, krompirjem in drugimi deželnimi pridelki, z lesom, kurivom in starim železom. Družbina oblika: Javna trgovska družba od 7. avgusta 1934. Družabnika: Plečko Martin, trgovec in posestnik v Mostah, Na Kodeljevo št. 5, Rebec. Alojzij, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Tyrševa c. 71. Družabnika zastopata in podpisujeta za družbo kolektivno na ta način, da se podpišeta pod od kogarkoli napisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. avgusta 1934. Fi 758/34 — Rg A VII 143/1. Vpisi v zadružni register. Vpisale so so izprememhe in dodatki pri nastopni zadrugi: 874. Sedež: Sv. Martin pri Vurbergu. Dan vpisa: 18. avgusta 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Martinu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Paine (Pa-lulz) Alojz, vpiše so pa novoizvoljeni član načelslva Toplak Gregor, posestnik in kovač pri Sv. Martinu pri Vurbergu-Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. avgusta 1934. Zadr I 112/42. Konkurzni razglasi 875 St 15/34—70. 1974 Kcnkurzna zadeva Menarta Jakoba, trgovca iz Domžal. Sklep. Po predlogu konkurznega upravitelja ter konkurznih upnikov Grpbenca Jožeta, Menart Ivanke, Burkeljca Alojzija, Jelačina Ivana in tvrdke Urbanc Feliks se sklicuje v gori navedeni konkurzni zadevi zbor upnikov za dan 7. septembra 1934 ob 10. uri dop., ki se vrši pri sreskem sodišču v Kamniku, soba št. t, in ki naj sklepa ° naslednjih predmetih: 1. o predlagani izmenjavi upravitelja konkurzne mase, 2. o predlogu navedenih konkurznih upnikov, da naj se prezadolženčev trgovski obrat nadaljuje in trgovina v Domžalah ctvori, 3. o načinu vnovčenja premičnega imetja, predvsem trgovske zaloge blaga p re za d ol žen če vega, 4. ali naj se sodno ostvarijo prezadol-ženčeve terjatve, katerih izterljivost j° dvomna. Sresko sodišče v Kamniku, dne 22. avgusta 1934. 876. * St 2/34—31 1977 Odprava konkurza. Prezadolženem Mislej Josip, pek v Mariboru. Konkurz, ki je razglašen s sklopom posl. št. St 2/34—2 o imovini prozadol-ženca, je odpravljen, ker je razdeljen® vsa masa, po § 151. konk. zakona. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IP-' dne 23. avgusta 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka _1072 kraljevine Jugoslavije Stanje ‘22. avgusta 1934. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.899,817.502-35 (-24,766.658-52) Dovizo, ki niso v podlogi 54,702.745*78 (+31,846.921*17) Kovani no- vec v niklju 274,132.916-50 (+11,072.228--) Posojila . . 1.831,518.27P83 (+ 4,265.109-29) Vrednostni Papirji . . 17,795.738*34 Prejšnji pred- iemi državi 1.719,723.842'09 (+ Začasni prod-lfimi gl.drž. blagajni . 600,000.000*— Vrednosti re- zervn. fonda 88,849.504*03 Vrednosti ostalih fondov ... 11,915.341-54 (— Nepremičnine . 156,658.105-10 (+ Razna aktiva 172,287.755-73 (+ 1,698.759-07) 6.827.431.723-29 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 105,306.596"28 Ustali fondi 15,186.896*71 (+ 1.891"—) Novoanico v obtoku . . 4.105,705.530-— (—46,093.695*—) Obvoze ua pokaz . . 1.238,264.234-64 (- 22,729.897-37) Obveze z rokom . . . 853.993.899-01 (+ 2,400.000' - ) Razna pasiva 328,974.566*6;» (+90,670.236*70) 6.827.481.723-29 Obtok in obveze . . . 5.348,969.764-84 Oetotno kritje . . . 35*55+ Kritjo v zlatu . . . 33-78°/» Obrestna mera: Po eskomptu 6'/" % Po zastavah: na zlato in varante...................6V2 °/o na vrednostno papirje..............7'/■ °/o A No. 8033/8. * 1975 Razglas. V petek, dno 7. septembra 1984 ob 10. uri se bo pri sreskem načelstvu v Ranmiku v sobi št. 4 oddal občinski lov "lv8e upravne občine Moravče za dobo °'d 1. oktobra 1934 do 31. marca 1938 da javni dražbi v zakup. Izmera lovišča znaša ‘2233 in 4533 ha. ^-klicna cena je Din 2000-— Vadij,^ ki ima položiti pred pričetkom dražbe, Zr,aša Din 2000-—. Ostali dražb eni pogoji so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Navedeni uradni sobi na vpogled. Ako ta dražba ne bi uspela, se bo VfŠiIa ponovna dražba brez posebnega nklica v 8 dneh, event. tudi pod izklicno ceno. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 22. avgusta 1934. Sreski načelnik: v. z. Vadnjal s. r. Št. 1440. 1976 Razpis. Občina Dovje-Mojstrana razpisuje mesto občinskega delovodje, pripravnika. Prošnje, kolkovane z Din 25-— in opremljene z dokazili po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Služ. list štev. 22/184—1034), je vložiti najpozneje do 25. septembra 1934. Občina Dovje-Mojstrana,, dne 24. avgusta 1934. A No. 2362. " 1979 Razpis službe občinskega gozdarja. Občina Stražišče, srez kranjski, razpisuje službo občinskega gozdarja. Pogoji: Samski, zmožnost opravljanja del paznika gozdov in polja, vešč opravljanja nižinskega lova. Prošnje je vložiti z vsemi potrebnimi prilogami do 15. septembra 1934 na upravo občine Stražišče. Nastop službe takoj po sprejemu. Prc ejlstvo občine Stražišče, dne 25. avgusta 1934. Predsednik Križnar Anton s. r. Št. 275/281. 1956—3—2 Razpis nabave mleka. Uprava bolnice razpisuje dobavo mleka za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935. Prva pismena licitacija se bo vršila po določilih zakona o držav-rem 1 o vodstvu v Novem Celju na Soboto, dne 29. septembra 1934 ob 11. uri in če ta ne uspe, bo druga licitacija dne 19. oktobra 1934 istotam ob isji uri in z istimi pogoji. Višino kavcije in druge potrebne podatke pove uprava bolnice v Novem Celju. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 22. avgusta 1934. * Agrarni primer: Sajevec. Štev. RU 681/31—20. 1993 Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Sajevcev. Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Kostanjevici pod vi. štev. 258 vpisanih pare. št. 766 in 746/2 bo na podstavi § 98. zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zakonik štev. 2/1888, od dne o septembra 1934 do vštetega dne 18. septembra 1934 v občini Kostanjevici razgrnjen na vpogled vsem deležnikom. Načrt se bo obmejil s kolči na mestu samem neposredno pred pojasnjevanjem. Načrt se bo pojasnjeval dne 5. septembra 1934 v času od 8. do 9. ure pri načelniku gospodarskega odbora gosp. Ivanu Baniču, Sajevce h. štev. 2. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno deležne stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 5. septembra 1934 do dne 4. oktobra 1934 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. ' V Ljubljani, dne 25. avgusta 1934. Komisar za agrarne operacije I: Pokorn s. r. ❖ Opr. št. 294/4—1934—13. 1971 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za napredovanje lastnih uslužbencev eno mesto kategorije B., položaja V., na račun upravnih stroškov in vsa mesta, ki sc z oddajo razpisanega mesta izpraznijo. Prejemke in pogoje za podelitev razpisanih mest določa službeni pravilnik zii nameščence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Razpis je interen in namenjen samo napredovanju sedanjih uradovRi nameščencev. Lastnoročno spisane prošnje naj se vlože v vložišču podpisanega urada do vštetega dne 15. septembra 1934 do 12. ure. Kesneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 23. avgusta 1934. »j. Opr. št. 212/4—1931—28. 1981 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje v svojem zobnem ambulatoriju v Ljubljani dve mesti pogodbenih zobozdravnikov, odnosno specialistov za bolezni ust in zob. Prednost* za podelitev razpisanih mest imajo v uradovem zobnem ambulatoriju že zaposleni zobozdravniki. Lastnoročno spisane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, je vložiti pri podpisanem uradu do vštetega dne 15. septembra 1934 do 12. ure. Kesneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Podrobna pojasnila daje urad. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 23. avgusta 1934. ❖ Opr. št. ZP 153/1—1928—43. 1982 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš v Fari, ob pogojih splošne zdravniške pogodbe. Lastnoročno spisane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega 15. septembra 1934 do 12. ure. Kesneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Okrožni urad za znvarovanje delavcev v Ljubljani, dno 23. avgusta 1934. 150.621-97) 42.605-—) 24.159-35) Razne objave Razid društev. 1985 Dodatno k objavi štev. 1735 v prilogi k »Službenemu listu« kr. banske uprave kos 60 z dne 28. julija 1934 objavljamo, da se je izvršila likvidacija vseh podružnic Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije, ki so se razšle, in sicer: Borovnica, Brezno-Ribnica, Brežice, Celje, Grobelno, Jesenice, Lesce, Logatec, Maribor I, Maribor II, Maribor III, Ormož, Murska Sobota, Ptuj, Pragersko, Rakek, Rogatec, Sevnica, Tezno, Trbovlje, Videm-Krško, Vuzenica, Zali g, Zidani most in Ljubljana. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1934. Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije. * 1984 3—1 Poziv upnikom. Vodovodna zadruga za mesto Gornji grad se. je po sklepu občnega zbora z dne 4. marca 1934 razdružila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da priglase v zakonitem roku event. terjatve likvidatorju: Mestni občini Gornji grad. Gornji grad, dne 23. avgusta 1934. Likvidator. 1915—3—3 Naznanilo likvidacije in poziv upnikom. Kokra, tekstilna d. d. v Kranju, je na svojem izrednem občnem zboru z dne 30. decembra 1933 sklenila likvidacijo. V smislu čl. 243. trg. za,k. poživijo vse svoje upnike, da prijavijo svoje terjatve. Kranj, dne 18. avgusta 1934. Kokra, tekstilna d. d., Kranj, v likvidaciji. 1925 3—3 Poziv upnikom. Tvrdka »Čadež & Kamp«, d. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 36, se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki so pozivajo, da predlože oven. terjatve v zakonitem roku podpisanemu likvidatorju. Ljubljana. 20. avgusta 1934. Gale Viljem s. r., Rožna dolina cesta V/36. 1987 Objava. Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva Maribor levi breg, No. 9015/1 od 10. januarja 1929, in ga proglašam za neveljavnega. Braun Friderik s. r., Zg. Kungota 58, obč. Zg. Kungota. * 0 \ -x—" 1966 Objava. Izgubila sem delavsko knjigo1 občin® Nova cerkev, srez Celje, z dne 10. junija 1931, štev. 15, na ime Golčer Lucija. Proglašam jo za neveljavno. G°lčer Lucija s. r. * Objava. 1970 Izgubil sem dovolilo za posest in nošenje orožja, izdano od sreskega načel-slva v Murski Soboti z dne 1. februarja 1929 pod številko 6541—28—III. R—72. Proglašam ga za neveljavno. V Puconcih, dne 7. avgusta 1934. Štern Arnold, trgovec. Puconci, Prekmurje. Aktiva. Mariborska industrija svile d. d. v Ljubljani. Bilanca z dne 31. decembra 1933. 1967 Pasiva. 1. Blagajna................................. 2. Naložbe: a) Poštna hranilnica, Ljubljana . . b) Ljublj. kreditna banka, Maribor . c) Celjska posojilnica, Maribor . . 3. Rimese................................... 4. Nepremičnine: a) zemljišče ........................... b) poslopje .... Din 694.232-70 2% odpis . . . 13.881-70 5. Premičnine: stroji................................... 10% odpis................................ 6. Zaloga blaga............................. 7. Dolžniki (brez odpisov dubioznih terjatev) ..................................... 8. Primanjkljaj delniške glavnice . . . odbitek: prenos dobička 1932. leta . 9. Račun dobička in izgube: izguba Din 4 29, 073-38 290 — 630’— 50, 680, ,000- ,348- 960 96, 132’ 013- 2,137, 208. 581-66 956-76 Din 846-93 33.993-38 10.080-50 730.348'— 864.119- 14.098-50 1,810.409-88 i 1,928.624-90 360.533-58 5,753.054-67 1. Delniška glavnica . . . 2. Upniki: tekoči....................... Ljubljanska kreditna banka Hrvatska banka, Zagreb . Dobiček. Račun dobička in izgube za poslovno leto 1933. Gorenjo bilanco je odobril zbor delničarjev celotno na rednem občnem zboru dne 18. avgusta 1934. Din 5,000.000 — 2.984-67 750.000"— 70-— 5,753.054'67 Izguba. 1. Kosmati dobiček 2. Račun izgube in dobička: izguba Din 1,006.414-87 360.533 58 1. Režija 2. 2% odpis pri nepremičninah . . 3. 10% odpis pri Strojih . . ... Din 1,257.050-75 13.884-70 96.013’^ 1,366.948-45 1,366.948"45_ ■ 1 1 Uprava. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani j njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani.