185
Kmetijske raznoterosti.
—   Cena žitu. Zadnje dni je cena žita zopet poskočila Prodaja se pomladna pšenica po 15 gld. 20 kr., pšenica od maja do junija po 14 gld. novi cent. To so cene, kakoršnih že nismo imeli na naših trgih leta in leta. Najvišje cene, kolikor so znane z dunajskega trga, so bile za pšenico: Leta 1891 po 12 gld. 20 kr., 1. 1880 po 15 gld. 20 kr. in 1. 1873 po 18 gld 60 kr. novi cent (meterski stot). Eačunati bo zdaj le še na sibirsko in indijsko pšenico, iz Amerike ni pričakovati, da'bi*vsled španjsko-amerikanske vojsko došlo še kaj žita. Do žetve je pričakovati še zmirom, da bo cena žitu rastla. Kako zadnji čas raste cena žitu in moki, kaže naslednji primer : Začetkom aprila je veljal meterski stot pšenice 12 gl. 30 kr. moke št. 0 pa 21 gld. 75 kr. Konci aprila je veljal meterski stot pšenice 15 gld. 20 kr. in moke št. O 24 gld. 25 kr. Cena rži je poskočila od 8 gld. 85 kr. na 11 gld. in ovsu od 6 gld.  95 kr. na 8 gld.
—   Žitna carina. Vsled obče draginje se povsod ba-vijo z odpravo žitne carine. Odpravili so že carino na žito v Italiji in tudi na Francoskem. Na Španjskem so isto storili in prepovedali vsak izvoz žita. Isto se namerava na Portugalskem. Nemška vlada ne misli odpraviti žitne carine, ker smatra, da visoke cene žita ne bodo dolgo trpele in da bi odprava carine ne pripomogla k znižanji cene moki. Vlada po-vdarja, da je vsled poročil v Ameriki in na Euskem še dosti žita, le nastala spanjsko-amerikanska vojska je provzročila po-draženje, ki pa nemore dolgo trajati. Nasproti temu se poroča, da so tudi v Ameriki in na Euskem žitne cene zelo poskočile in da Eusija namerava izdati prepoved izvoza. Tudi Avstro-Ogerska se peča z vprašanjem glede odprave žitne carine za nekaj mesecev. Ogerska ni prijazna tej ideji.