\
Velja za celo leto $3.00
NEiC
Published iem? weekly.
Subscription yearly'.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI,
entered as second class MATTER october u. 1919^ at PQ8T ofpice at chicago, ILL.. UNDER THE act OP march 3rd 1879.
ws*
ZA RESNICO IN PRAVICO.
ŠTEV. (No.) 54.
♦ a
CHICAGO. ILL., TOREK, 12. JULIJA.
LETO (VOL.) VIL
<N*.
Act mi
1 wy. —1 ftle at the Pot Office mi Chtcf. DL _ By the Order mi the
A. S.
NAJNOVEJŠE VESTI.
TEDENJSKI POLITIČNI PREGLED.
Od zadnjega našega sporočila zgodilo se je nekaj jako važnih zgodovinskih dogodkov v našem javnem življenju.
4. julija je brez vsakih slovesnosti podpisal predsednik Harding postavo, po kateri je končano vojskino stanje, katero je bilo še vedno do sedaj med Ameriko in Nemčijo in deloma med Avstrijo. Podpisal jo je pa v Raritanu v New Jersey blizu Newarka, kjer je bil na počitnicah.
S tem je tudi ufadno vojska končana.
Kongresu je pustil predsednik Harding popolnoma proste roke. Pu stil mu je, da vrši svoje delo, kakor pač najbolje ve in zna. Toda zad nje tedne se je pokazalo, da treba tudi za naš kongres Tožnika, ki ga poganja. drugače vse zastane in tako je zastalo tudi delovanje kongresa.
Druga težava je, ker se je princ Jurij odpovedal preestolu leta 1909 Iz tega pa še ne sledi, da se je odrekel s tem tudi prestola Jugoslavije.
Iz tega se kaže, da je boj tudi v kraljevi družini in da kraljeva družina ni edina.
NOVI ŠKOF V CLEVELAND.
Kakor sporočajo časniki pride Rt. Pev. Schrembs nov. škoi v Clevc-lan I. ali 2. septembra.
Škof Schrembs je tudi predsednik duhovske Evharistiške lige, to je duhovnikov, častilcev presvetega Rešnjega Telesa, katerih dolžnost je vsaki teden opravki vsaj eno uro molitve pred Najsvetejšim. Ta liga bode imela svojo'letno konvencijo v San Francisco in sicer avgusta meseca. Po tej konvenciji bode mil. g. škof takoj prišel nazaj v Toledo in od tod v Cleveland.
V CHICAGO -
je hud boj med raznimi pristaši re-
IRSKA.
Nezmerno veliko veselje je zavladalo po celi Irski pretekli teden, ko se je razvedelo, da se je predsednik irske republike, Mr. De Valera od-
publikanske stranke. Stranka je'zval povabilu Lloyda Georgea in razdvojena. Na eni strani je \Vm. j sprejel povabilo, da pride v London Thompson, chicaški župan, ki se je j k mirovni konferenci in ko so je ne-izkazal vedno kot izvanredno pre-j koliko dni potem podpisalo premir-
metenega politika in governer Smili, ki je član županove klike. Na drugi strani so "uskoki", skupaj z demokrati. Na čelu jim je državni pravdnik pozval te može pred posebno poroto, ki naj preišče in presodi njih delovanje. Baje so za več milijonov državnega denarja posodili mesnemu trustu "Armour Co." po sedem od sto, kar pa ni nikjer vknji-ženo. Kako se bode cela afera razvila. s zanimanjem čakajo vsi državljani države Illinois.
NOVE TEŽAVE IN KRIZE V JUGOSLAVIJI.
Newyorski Globe poroča iz Beograda, da so nastale nove težave in krize pri Jugoslovanski vladi. Ne gre vse tako lepo. kakor mislijo naši liberalni in prostozidarski voditelji v Beogradu. Mislili so, ko soj dobili ustavo sklenjeno proti veliki večini dveh narodov, Hrvatskega in Slovenskega, da so sedaj dosegli vse. Toda pozabili so, kaj je rekel veliki Lincoln, da ni nobeno vprašanje toliko časa rešeno dokler ni rešeno prav. S pomočjo sile in bajonetov in brez opozicije zastopnikov velike večine naroda je bilo lahko sklepati vse, kar so hoteli. Toda ali je s tem državno vprašanje rešeno? Nikakor ! Jako so se gotovo zmotili. — "Globe" poroča, da so sedaj nastala nove težave. Glede ustave so manjšine napovedale odločen boj u-stavi in se izjavile, da se ne udajo, pa naj naredi vlada, kar hoče. Tako je gotovo, da se bode vse posvetovanje ustave moralo vršiti še
$krat ali še večkrat, dokler se vse bode uredilo pravilno. Ljudstvo st ne bode dalo tako 'komandirati, kakor si bodo domišlljali nekateri prostozidarji.
Druga težava je glede dinastije. Vlada pritiska na vse kriplje, da bi uredila ustavo predno umrje kralj Peter, kajti boje se resnih posledic, ako umrje kralj sedaj.
Težava je, ker je bil kralj Peter izbran za srbskega kralja leta 1903 brez deklaracije, da je on izvoljen za kralja kot potomec dinastije. Bil je izvoljen samo kot srbski držav-lljan. Iz tega pa sledi, da njegov brat Arsen in njegov nečak princ Pavel niso člani kraljeve hiše.
je med Anglijo in Irsko. Pretekli pondeljek opoldne je bil oni veliki trenutek, ko je prenehalo uradno bojevanje* med Irskim narodom in Angleško vojsko.
Anglija sicer trdi, da nikdar ne bode priznala Irske neodvisnosti. — Te dni je bil pa v Dublinu zastopnik in ministerski predsednik južno afriškega burskega parlamenta, ki je prišel ponujat Ircem naj bi sprejeli enako obliko vlade, kakor jo imajo Buri v južni Afriki.
Baje bi za sedaj Irci bili zadovoljni, ako bi se tako uredilo njih vpra- na P°Polno sodelovanje, na vso pod-šanje.	Poro irt vso pomoč cerkve, kadar-
Vse z napetostjo čaka izida te	bode potrebovalo njene pomo-
gre tako previdno in vendar s toliko energijo naprej za pravico in blagor sveta, zaslužijo, da jih vsakdo spoštuje".
"Usoda delavca", je rekel škof — "je v najbolj ugodnih slučajih žalostna in težka in jaz sem velikrat mislil, ko bi moral celi svet tako trdo delati in si s tolikimi težavami in žulji služiti svoj vsakdanji kruh, Rakor si jih na tisoče, da, milijone delavstva, bi drugače sodili o delavskem vprašanju in bi bolj podpirali organizirano delavstvo v njegovem boju za svoje pravice in v njegovem prizadevanju za zboljšanje razmer".
"Amerikanska federacija", je rekel, "je s svojim nastopom stirila velikansko dobro delo za delavstvo celega sveta, ker je pokazala, da je delavstvo zrelo za samoupravo".
Tri glavne pravice se mora zagotoviti vsakemu delavcu, kot človeka. To so: pravico do življeifja, pravico do razširjanja človeškega rodu in pravico do udobnega družinskega življenja. In dokler se delavstvu ne bode dalo glede teh treh fundamentalnih točk tega, kar ta pravica zahteva, ne bode miru na svetu. Amerikanska delavska federacija je v tej smeri dosegla velikanske vspehe. " Bog Vas blagoslovi za to, kar ste storili do sedaj! Bog' Vas blagoslovi le nadalje v vašem delu v-prihoTfhftfstt-P1
Potem je škof zagotovil delegate, da je katoliška cerkev bila vedno je vedno bo na strani ubogih, na strani dekivca. Kristus je bil delavec, "imenovali so ga tesarjevega sina''. Prvi apostoli in učenci so bili sami delavci. Sveta cerkev je še danes zvesta tej svoji tradiciji, zato delavstvo lahko vedno računa
Lepa cerkvena slovesnost v Nev Jorku.
šo je bilo tudi darovanje po staro-krajski navadi, kar upamo, da je prišla precejšna svota skupaj v prid naše cerkve.
Kako smo se začudili, ko smo po končani slovesni maši prišli v cerkveno dvorano, kjer je bilo več kot za sto oseb pripravljenih miz.
Vso čast moramo izreči Mr. Ča-gran-u, ki se je mnogo trudil, da povzdigne slavnost tega dne. Ko smo se razvrstili za mize, so nam pričele takoj naše neutrudljive gospodične z vso marljivostjo nositi obed na mizo, ki so vzdržale kljub silni vročini, ki je bila ta dan nenavadno velika kajti v zgornih prostorih je bilo nad 93 stopin, več ur predno so Ob pet letnici ustanovitve prve slo- ogle postrečti tako veliki mno-venske župnije sv. Cirila in — ljudi Posebno se moramo še Metoda v New Yorku.	[zahvaliti:
Dan četrtega julija bo nam new-
konference, ki bode ta teden enkrat v Londonu.
Da Irci mislijo resno z vso stvarjo, se je pokazalo preteklo nedeljo ko je prišlo do krvavih spopadov v Belfastu v severni Irski med Sin Feinci in vojaštvom, kjer jih je bilo veliko ranjenih in veliko pobitih.
To bode lep uvod za posvetovanje, kar bode dalo besedam predsednika De Valera posebno moč in poseben vpliv.
Irci mislijo resno.
S KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE.
Pretekli pondeljek zvečer so se zbrali vsi delegatje Amerikanske Federacije delavstva v Auditorium v Denverju in škofTihen je imel nagovor na delegate, v katerem jih je pozdravil kot škof mesta, v katerem zborujejo. Delegatje so sprejeli škofa z vsem spoštovanjem in ko je končal, so vsi vstali in z burnim odobravanjem dali duška svojemu navdušenju, ko so culi tako krasne besede. "Krasno sporočilo pravice za pravico!" je rekel predsednik Gompers po govoru.
"Nihče, ki ljubi svojo domovino, ne more biti indifirenten glede de-lavskil-f razmer. Blagostanje in napredek vsakega naroda zavisi v veliki meri od blagostanja delavstva. Delo je vir bogastva, toda samo delo svobodnih delavcev je v resnici podlaga pravega blagostanja".
Škof je hvalil Amerikansko Federacijo dela, da se toliko trudi za delavsko reformo naših razmer. " Take organizacije, kakor je vaša, ki
ci in njenega sodelovanja za blagor delavstva. Zagotovil 'jih je, da se bode cerkev vedno borila proti za-sužnjenju delavstva za industrijeJni-mi stroji, kar je hotel industrijec doseči, ko je začel smatrati delavca samo še za košček svojih strojev. Zato ne bode nehala svariti in opominjati delodajalcev, da je "vnebovpi-joci greh" delavcem in najemnikom zaslužek utrgovati ali zadrževati,— Čuvala bode nad krščanskim zakonom, da bode ohranila sveto zvezo moža z ženo. Delovala bode z vsemi silami, da odpravi ženskino delo, da naj matere ostanejo doma in skr-be za družine, da bode delala proti otrošemu delu.
K sklepu je povzdignil mil. g. škof še glas v resno svarilo vladam in zakonodajcem, da naj se zavedajo velikosti časo"v in resnosti delavskega vprašanja in naj pred vsem skupaj z delavstvom rešujejo to vprašanje na podlagi stroge pravičnosti. Poživljal je industrijce naj ne potiskajo delavstvu na glavo še bolj bodeče krone težkega dela in življenja, kakor jo že itak ima. In sklenil je:
''Gentlemen! stojtfe trdna za to veliko načelo: nikdar se delo in človeštvo ne sme križati na križu osebnega profiterstva in izkoriščanja in osebnega dobička.
Miss K. Pavlič, Miss U. Zakraj-šek, Miss M. Tomec, Miss U. Cern-kovič, Miss A. Zakil in Miss M. Stamfel, ki med obedom je svirala naša polno številna slovenska .godba in vmes je zapelo v posameznih gručah tudi naše pevsko Dr. Domovina. Med presledki so nas pozdravili še sledeči gospodi. Prvo nas je pozdravil in spodbujal naš neutrudljivi gospod župnik, kar so nam še posebno povdarjali, da moramo biti složni, kakor do sedaj. Iz prevideli smo, da je resničen pregovor, ki pravi:: "V slogi je moč, ki nik Very Rev. Benigen Snoy. Levi-/je ne premagajo tudi peklenska vra-
tirala sta mu Rev. Dr. P. Feliks ta._
Zamjen, Dijakon in Rrev. Kornelij .......
Petrič subdijakon.	Nadalje je imel se govor, ravno iz
starega kraja došli Rev. Dr. Srečko
Ko nam je gospod župnik med sv. Zamjen. Kako se je začudil, ko je mašo držal govor, na mje posebno sprevidel, kako navdušeni in zaved-povdarjal: :	' ni so naši rojaki v tujini in kako
"Hvalimo Gospoda z visokim pev- zavedni so v sv. veri, kakor tudi za-cem kraljem Davidom ! Ker nam vedni v svojem maternem jeziku, ki
žalibog doma vedno bolj in bolj iz-
vorškim Slovencem ostal vedno zapisan v naših srcih. Nisem imel namen poročati podrobnosti, ali ker me naše zavedno slovensko ljudstvo nadleguje, sem primoran, da poročam kako smo mi praznovali največji amerikanski praznik.
Kako smo se vzradostili, ko smo zagledali že rano zjutraj vihrati več velikih zastav raz naše slovenske cerkve; še veliko večja je bila naša radost, ko smo se pričeli zbirati ob deseti uri k slovesni sv. maši, katero je imel naš prečastiti gospod žup-
je skazil toliko milosti pretečenih pet let". Ko so nam začele doneti besede, ki jih je govoril pred petimi leti naš gospod župnik rekoč: "Rojaki moji, pogumno začnimo z Božjo pomočjo! Ne smemo se ustrašiti viharja naših nasprotnikov, ki so nam zavidljivi, naj bo naše geslo sloga jači, nesloga tlači. S strahoma smo pričeli pritrjevati besedam pogumnega moža! Ali danes nam pa ni žal in nam ne bode nikdar! Danes z veseljem gledamo v preteklost in zakaj? Zato, ker u-pamo, da bodemo v kratkem času poplačali še ta mali dolg, ki še teži naše neustrašene rane. Med sv. ma-
umira. Mnogo zanimivega nam je povedal, kar vam bomo poročali pozneje.
Nato sta se še zahvalila in spodbujala trustija Mr.. G. Tassotti in Mr. A. Plevel. Pozno v noči smo se pričeli razhajati, želeč, da bi ljubi Bog dal moč, da bi še za naprej tako neutrudljivo delali z združenimi močmi, ker le tako bomo lahko zaprli usta našim nekaterim odpadlim rojakom, ki sramotijo naše verno slovensko ljudstvo. Torej, bratje in sestre, pogumno naprej, kajti kedo nam mora kaj, če smo pod božjim varstvom.	Župljan, *
—o-
AMERIŠKI SLOVENCI PODPIRAJTE ŠVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE!
POSLUŽITE SE PRILIKE SEDAJ.
• , Evr°?ska valuta « je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. \ se kaze, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla
d° S.™Je s,talnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se po-sluziti prilike sedaj.	F
+ + + + * + + + * * * * + * + * + + * *
Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v vse dele Evrope.
£thparje garantirana ;n dospe na ** * d-h
tO Č1T Ser Cena ev,r0psk! VaIuti vedno Siblie "a borzah, za-rošSe^rrnala P° CCnah ^ k° Prejmeva od
OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE-
Za jugoslovanske krone:
500 kron ............$ 3-75
1,000 kron.........
S,000 kron ..........
10,000 kron ....
7-55 36.50 71.00
Za italianske lire:
5° l'r............$ 3.00
100 lir.....
" "E D
1849 W. 22nd Street
................5-5°
500 lir ........................36.50
1,000 l»r ........................52.00
I N O S T"
CHICAGO, ILL.
♦ * * * * *
4» *
♦
4* *
* i
-
t .v	ci-- . ..."
i ■ :.. '.<Y ( •ill: & -	i. I

iUŠ:

EDINOST.
QLJL8ILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz jaha dvaknt na teden.
Slovenian Franciscan Press*
iS4Q W. aand St.	Telephone Canal 9S.	Chicago, HL
ADVERTISING RATWVS ON APPLICATION.
B-' S;	.	t V
no tako delavec kakor svobodomiseljn? Ali bode kapitalist drugače postopal s svobodomisljenim kakor s katoliškim delavcem? Ima katoliški delavec drugi želodec kakor svobodomislni t	—
Jdsno je: komur se gre res za delavstvo in samo za delavske koristi, mu mora biti mar za vsakega delavca, brez razlike kakšnega prepričanja je drugače. Dovolj je, da je delavec.
Naši rdeči listi so nas že leta in leta slepili in s tem slepenjem so res že silno veliko naših slovenskih delavcev zapeljali v socijalistiški tabor, ker so vrjeli klepetači na*strehi, vrjeli njihovimu pridušanju m »kričanju, kako so delavski.
Toda slovensko delavstvo, vprašaj danes, po dvajsetih letih kričanja in rotenja in raznih gonj, vprašaj te rdeče naše voditelje: "možje, Published Sami-Weekly by	lkaj ste Pa že dosegli za koristi delavca? Toliko ste kričali in -toliko ste
SLOVENIAN FRANCISCAN FATH/T-RS, 1849 W. aand St., CHICAGO, ILL j nas vlekli k raznim organizacijam, vlekli ste nas k I. \V. W., hvalili ste
nam boljševizem, potem ste nam hvalili komunizem, potem ste se razdelili v desno in levo krilo, potem ste jim izvabili toliko tisočev iz žepa. Obetali ste jim zavetišče za starost? Kje je denar nabran za to? Kje
i 11___»
Entered
seoond-clas« matter Oev n, 1919, at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Slovenski delavci.
Delo za resnico in pravico je na svetu najtežje, najnehvaležnejše, vendar pa najslajše delo. Za dobro stvar delati in trpeti — kaj je lepšega! Dobri stvari posvetiti svoje življenje in svoje moči — kaj idealne j šega ?!
Delo za dobro stvar pa zahteva od vsakega veliko žrtve in veliko truda.
Zakaj ?
Ali bi ne mislil človek, da je ravno nasprotno res, da mora biti delo za slabo težko?
Da, človek bi mislil. Pa vendar ni tako.
To čutiš ti, oče v svojem domu. Ako hočeš storiti svojo dolžnost in skušaš svojega sina lepo vzgojiti, ga narediti dobrega, čednostnega človeka, čutil boš ali pa morda že čutiš, kako je to delo težko! Kako nehvaležno ! Slab oče. ki mu ni mar otrok, ali ako ga hoče še celo narediti v slabega človeka, ali bode imel kako težavo pri svojem delu? Ne! Samo bode šlo. Ni treba za to drugega, kakor da pusti sinu, da dela kakor hoče, da gre, kamor hoče in pride kadar hoče, pa je njegovo delo storjeno.
To čuti pa zlasti dobri časnikar pri svojem vzvišenem poklicu, ako smatra svoj poklic za vzvišen, ako ima namen svojemu narodu, svojim čitateljem koristiti jih skuša narediti v boljše ljudi, pravičnejše, kakor so pa danes, ako se hoče potegovati za resnico in braniti pravico.
Časnikar, ki izdaja svoje liste samo za to, da mu listi kupijo dobrega in lahkega kruha, katerega edini in glavni namen je — lastni žep, lastna korist, tak ima lahko delo.
Tak časnikar se vrti po javnem mnenju kakor veternica klepetača na strehi. Klepeče in klepeče vedno le v ono stran kamor veter vleče. In čim močneje veter v kako smer vleče, tem močneje tudi ona klepeče v ono stran.
' Takega časnikarja prav nič ne moti, če danes popolnoma v drugo stran klepeče, kakor je včeraj, da danes imenuje črno, kar je še včeraj trdil, da je bilo, da je danes belo, kar mu je bilo včeraj črno. Klepeče pač po vetru, danes proti jugu, jutri pa proti severu.
Značaja ni! Možatosti ni! Ciljev ni. Delo za kruhek, trenotni vspehi v denarju, v osebnih koristih, samo to ga vodi in radi tega ne more biti drugačen. On pač misli s želodcem in za želodec. Možgani nimajo veliko opravka. .
Enako ima lahko delo časnikar, ki dela za slabo, ki podira, kar so drugi s težavo sezidali. Podirati ni težko. Vsak norec lahko podere hišo, stavbo, katero je kak najučenejši arhitekt s težavo in z velikanskim trudom sezidal. Orientalski pregovor pravi: "en sam osel lahko vrže v jamo kamen, katerega deset modrijanov ne bode spravilo iz jame".
Navzdol samo teče. Ni treba ne pehati, ne vleči. Široka je pot in gladka je cesta, ki pelje v greh. Da, navidez je polna rožic, polna mamljivega cvetja. Na tej poti jih je veliko, silno veliko. Po klancu spustiti voz v dolino more vsak otrok. Kaj čuda, da ima tak časnikar lahko delo in dobro plačo.
Težko je pa delo pravega časnikarja, navdušenega za svoj .narod, požrtvovalnega, ki ima prej seboj samo en cilj narodno korist. On ne more imenovati dneva noč, in ne noči dan. On mora povedati narodu, da je belo, kar je belo, da je rdeče, kar je rdeče. Tu ne sme gledati na to ali bode narod s tem zadovoljen ali ne. Njemu je resnica prva in edina zvezda vodnica. Kar je v zvezi z njo, to je dobro, to hvali in to po-vdarja. Greh bode imenoval greh, pa naj se pri tem se bolj zameri komar koli.
je zavetišče? Danes: 44Ni denarca ne blaga". Obetali ste mu sirotišnico. Kje je denar nabran, za to? Zopet danes: "ni dnarca ne blaga". Obetali ste mu rešiti doma Primorje in nabrali petdeset tisoč dolarjev. Kje je denar in kje je Primorje? Zopet "Danes ni dnarca ne blaga".
Tako se mora danes vsak razumen in trezno misleč rdečkar obrniti z nejevoljo in s studom od vas in reči nejevoljen^ "Kako so me varali! Kako sem bil neumen, da sem se jim dal tako slepiti!" In kedor je še danes vkljub temu -pri njih, je samo dvoje mogoče, da je popolnoma
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
MR. ALOJZIJ J. ŽUŽEK, novi slovenski odvetnik v Collin-woodu.
Letos je dokončal svoje juridične študije znani naš rojak Mr. Alojzij J. Žužek, ki bo deloval kot odvetnik med nami.. V naslednjem bom nakratko popisal njegovo življenje in njegove študije, da ga bodo vsi cenjeni rojaki poznali.
Mr. Žužek je bil rojen v Gornjih Retnjah pri Velikih Laščah. V gimnazijo je pohajal v Ljubljani. V sedmi Šoli ga je doletela vojaščina in služil je kot enoletni prostovoljec, nato pa se je podal V Ameriko in je tri leta obiskoval filozofijo v St. Paulu, Minn., nato pa se je vpisal na pravno fakulteto na Loyola University v Chicago. Čez eno leto se je preselil v Cleveland, kjer je vstopil na Western Reserve Univer-
je še pri njih.
Mi, katolišk zavedni slovenski del delavstva, nismo šli za njimi. Mi jim nismo ničesar dali. AH smo danes žalostni za to?
, ,	-ii	• * . .	sity. Dne 16. junija t. 1. je dobil
prenehal samostojno misliti ali pa ima kake osebne korist, oa tega, da'diplomo «BachaJar of Law» nakar
je uspešno prestal državno skušnjo v Columbus, Ohio. Sedaj bo začel
^^Hp	[s svojim odvetniškim uradovanjem,
Kajne, katoliško zavedni slovenski delavec, vesela in ponosna sva ,	...
_ ^___t i _	\__n tda Pomaga svojim rojakom v vseh
, .	pravnih zadevah. Kadar bo kateri
nosna sva, da se jim nisva dala vjeti na njih po — rdeče pohmane ma-
rele, katere so tako kričavo vrtili nad ameriškimi Slovenci. Pet milijonov organiziranega ameriškega delavstva je danes z nami in mi z njimi.
Rdečkarjem se pa tla izmikajo izpod tal. Če Jpode šlo tako naprej, bo kmalu kak starinar dobil naš slovenski socijalizem v Ameriki na svoj
"tantelmark", da ga bode prodajal "pejperegsir".
* * *
Težak je bil boj zlasti našega, časnikarstva v tem smislu. Ponosni smo pa, da je naše časopisje, zlasti "Ave Maria" in "Edinost", stalo tako krepko za nami in nam odpiralo oči. Ponosni smo in veseli, da smo i mM i v teh usodnih časih med seboj časnikarje, ki ipso klepetali za vetrom, temveč so krepko klicali proti vetru svarilne besede in nas slovenske delavce svarili pred sleparji. Koliko dolarjev so nam s tem prihranili v žepu! Pomislimo to. slovenski delavci in se krepko oprimimo svojih časopisov. Revno je še. ker se je borilo proti vetru, ker se je borilo za nas. ker ni iskalo naših dolarjev, temveč je iskalo samo. kako bi nas ohranilo nesreče, kako bi nam prihranilo naše krvavo zaslužene dolarje.
Delavci, ali ne zasluži tako časopisje vse naše podpore?
Da! Na delo za list "Edinost", katera mora še letos začeti najmanj trikrat	izhajati!
"Edinost" je prepovedana v domovini! To je najjasnejše in naj-'VaŠih edin° d°brih in pravih kati>-krasnejše spričevalo za njo! Kako so ji očitali, ko so nas ščuvali proti nji, da je ta list prodajal Slovence "Srbiji". Danes vidimo, kateri listi niso prepovedani v Jugoslaviji! Ravno tisti, ki so "Edinosti" očitali to izdajalstvo. £akaj pa ti listi niso prepovedani? Zakaj pa ravno list, kateri je "prodajal" Slovenijo Srbiji? — Delevac. ali ti vedo to misliti?
* * *
Zato, slovenski delavci, vsi na noge! Vsi skušajmo širiti "Edinost" med svojimi tovariši! Skušajmo ji vsak pridobiti vsaj" po enega naročnika. Naj to naroče vsaj za nekaj mesecev, zakaj ko jo bodo čitali nekaj mesecev, je ne bodo več pustili, bodo za njo navdušeni, kakor smo mi. "Edinost" je pravi delavski list. Delavci so si ga ustanovili za svoje delavske koristi in za te je izdana in delavci imarrro dolžnost, da jo podpiramo.
Ti pa. "Edinost", kar krepko naprej! V uri poskušnje si se pokazala, da si naša mati. da si delavski najboljši in edini prijatelj! Mi vsi pošteni slovenski delavci gremo za teboj in moramo za teboj.
#	Slovenski rudar.
Opomba. — Brat, sotrpin! Ako druzega ne moreš storiti za list. to "Edinost" svojemu sosedu, ki je nima. da bode ta članek preči-Opozori ga nanj in vprašaj ga. naj ga prečita in potem ti naj pove,
misli o njem. ———__ »
izmed cenjenih rojakov potreboval pomoči v pravnih zadevah, naj se obrne do njega in bo gotovo najlepše posrežen. Mr. Žužek je že med časom svojih študij mnogim pomagal. sedaj pa se bo še toliko bolj potrudil, da bo vsakega zadovoljil. Mr. Žužek se je pokazal že večkrat kot dober govornik in kot praktičen katoliški mož in kot tak zaslu-' ži, da mu gremo na roke. ker sem prepričan, da bo tudi on nam v vseh slučajih na razpolago.	M. J.
Reitz, Pa.—Cenjeni gospod urednik : Radi slabih delavskih razmer mi ni mogoče poravnati naročnine v tem času. Blagovolite počakati ne-. koliko na vaše zveste naročnike . • vaši)
liških listov, kajti radi jih čitamo ker se iz njih toliko lepega naučimo. Kakor hitro bomo zaslužili, bomo vse poravnali. — Ameriški Slovenci, naročujemo in podpirajmo to naše delavsko podjetje, ki je v resnici naše in ki se trudi in žrtvuje samo za nas. Kedor zmore naj toliko več podpira, ker nas je veliko, ki bi radi, pa ne moremo.
A. Salkovič. Cenjeni naročniki! Z veseljem bomo počakali vsakega, ki ne more sedaj poravnati naročnine. Pač pa prosimo vse one rojake, ki delajo in ki morejo, da sedaj toliko več store za naše liste. Bog- bode plačnik.
Urednik.
daj tal. kaj
«'.vki«^**:* * *
iZlasti pa ima težko dolžnost, katoliški delavski časnikar.
Dandanes je veliko časnikarjev, ki so najeti za drag denar, da škodujejo narodu in narodnim koristim. Vemo in jasno je dokazano, da je veliko delavskih listov v Ameriki, katere plačujejo in financirjajo kapitalisti samo za to, da razdirajo delavsko solidarnost. Ti časnikarji so prodane duše, ki za judeževe groše prodajajo svoje moči za slabo, za škodo celemu stanu. Vemo, da se ti časnikarji silno hlinijo, kako so delavski, kako so jim mari samo delavske koristi. Da, podprti z dobro plačo, trdijo, da so pravi mučenci za delavske koristi ii\ zavijajo pobožno in ganljjivo svoje oči pred nezavedno maso, kako strašno ljubijo delavca. Toda v resnici pa so samo prodane duše, ki za drag denar prodajajo delavske koristi najhujšim sovražnikom vsakega delavskega napredka in delavskih koristi.
Ti časnikarji pravijo, da so za delavsko organizacijo in delavsko zmago.
Dobro! Za to smo vsi. Toda v resnici se jim pa ne gre res za to, gre §e jim ravno za nasprotno: razdreti že vse obstoječe organizacije, razdeliti delavstvo in ga s tem oslabiti. Zato pa na eni strani kriče, kako so za delavsko edinost in delavske unije in delavko slogo, na drugi pa pravijo: "toda mi smo za slogo na svobodomiseljni protiverski, socijalistiški podlagi.
Kaj se to pravi?
AJi ni zaslepljen, oni, ki takoj ne vidi v tem, da tukaj nekaj ni prav? Če mu je samo delavske? Kaj treba tukaj kake druge plaforme, drugega programa kakor samo delavskega? Ali ni katoliško zavedni delavec rav-
GENERAL KONSULAT U ČIKAGU
umoljava g. Franca Megliča. rodom iz Slovenije, koji je je pre pet godi-na bio bolestan u jednoj bolnici u Čikagu, da mu se javi pismeno ili lično, radi izvesnog sa opštenja.
Tako isto, Konsulat umoljava sva-koga ko bi znao sadanju adresu g. Franca Negliča, da je izvoli dostaviti ovom Generalnom Konsulatu.
Iz Kancelarije Generalnog Kon-sulata Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Čikagu- — Br. 5858.
Joliet, Illinois. — Cenjenim darovalcem za no\ie zvonove v Podze-melju na Kranjskem naznanjam, da sem podpisani prejel $314.50, katero svoto sem poslal na č. g. župnika
ŠIRITE LIST "EDINOST'
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburghu in tamo-šnji okolici naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. John Jerich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naše liste, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z našimi listi.
Rojakom ga. toplo priporočamo, da mu gre j o na roke v vseh ozirih.
Uprava Edinosti in Ave Maria.
DAROVI.
Za Novo Štifto pri Sodražici:
Preje skazano ...................$4.00
Marija Toleni ......................................2.00
Jernej Grbec ........................................I>00
Frančiška Lavrič ..................................2.00
Frank Mlakar........................................1.00
John Mthelič ..........................I OO
Ana Hribar ..........................................I OO
Skopaj .....................,,$12.00
+ + + * + * + + + + + * * * + + + + * + + *
Koledar za leto 1922.
je že v tisku. V nekoliko tednih, morda, v dobrem mesecu, bode že zuhaj. Letos bode krasno delo.. P^i tudi veliko večji bode kakor lani.
Krasen darček bode to tudi za tvoje sorodnike in prijatelje v stari domovini. Rojaki, razširimo ta "Koledar Ave Maria" tudi po stari domovini! Nekako 1^00 ga je že naročenega za stari kraj.
Tiskali ga bomo sicer precej več kakor lansko leto, kajti lansko leto ga nam je januarja že zmanjkalo. Toda verna, da ga nam bode letos zopet zmanjkalo. Zato resno vabimo vse rojake in prijatelje, naj ga. tstkoj naroče tudi za svoje sorodnike v domovino.
Naročite ga takoj.
CENE SO TELE:
Naročniki "Ave Maria" ga dobe vsi zastonj kot prilogo lista "Ave Maria", seveda plačajo naročnine za to $3.00 na ileto. Kateri niso toliko plačali, morajo doplačati sedaj, ko J)odo koledar sprejeli.
ZA DRUGE STANE:
Za Ameriko 60 centov s poštnino vred.
Za Evropo 75 centov.
Rojaki, ako hočete, da bodo pobili Vaši rojaki v domovini o pravem času ta lep darček, takoj nam pošljite naročnino in naslov onih, katerim ga hočete poslati!
4-*
* * *
4» +
*
* * * * * * * * *

.... ,_ v ...	.	J

v
"EDINOST
Gregor Cerar v Podzemelj svoto 43,-086 kron in 50 v.
Vsem cenjenim darovalcem se srčno zahvaljujem vsem Bog stotero Hvaležni
Martin Tomec.
povrni!
Barberton, O. — Tukaj se je dne 30. junija ubil pri padcu iz črešnje rojak Frank Debevec. Omenjeni je bil doma iz vasi Lepsenj pri Cirk-niškem jezeru. V domovini zapušča sestro in enega brata, v Clevelandu in na Eveleth, Minn., pa več bratov. Tukaj pa žaljuje za njim žena in štirje še nedorasli otroci. Pokojni je spadal k dr. sv. Martina št. 44. JSKJ. in k dr. sv. Jožefa št. 110. KSKJ. Pokojni je bil odkritega značaja ter zvest katoličan Kako je bil pokojni priljubljen v naši naselbini je pokazal pogreb, katerega sta se udeležila oba gori omen j, društva in mnogo njegovih prijateljev. Pokopan je bil na sv. Auguština pokopališču. Pogrebne obrede je opravil Rev. Hribar, kateri je "imel ob tej priliki v cerkvi sv. Auguština govor, v katerem je v jasnih besedah tudi omenil naše slovenske protiverske časopise. Povedal je, kako ti listi vzamejo že tako nesrečni^ženi in o-trokom še posledne upanje, ki ga imamo mi kristjani s tem, da zapeljujejo naše ljudstvo in mu vtepajo v glavo krive nauke češ da posmrtnega življenje ni. Da, kaj je večja tolažba ženi, možu, ki je izgubila
Pueblo, Colo*, i. julija 1921.—Delo nas drvi sem in tje, popravljamo in pomagamo, zato vse premalo poročamo, čeravno si lahko mislimo, kako so naši rojaki radovedni. Tu* di smo dolžni poročati, ker nam veselo in velikodušno pošiljajo pomoč.
Skoraj mesec po strahotni povod-nji in mesto je grje kot prve dni. Vidi se na ulicah in cestah cele hribe blata in pokončanega blaga, ki se izvaža iz mesta. Naši klaverno hodijo okoli svojih podrtij ali se žalostno ozirajo po reki proti vshodu kamur jim je ljuta povodenj odnesla mila domovja.
Samozavest jih je vedno vodila od prve mladosti, da so si pridno zaslužili za vse potrebno v družini ter si zraven še prihranili za udobno domovanje; nikdar se niso zanašali na pomoč drugih. Kar proti svoji na-turi se jim zdi dobivati od prijateljev ali od Red Cross obiskuje povsod okoli raztrešene družine ter i jim prinaša kakor najbolje razvidi. Nekaj, pa le premalo, so šli v od vojakov postavljene šotore, kjer so še najbolje preskrbljeni. Kaj pa, premalo je podobno življenju v svojem domu.
Sedaj vse čaka, kaj se bo naredilo, da se odvrne za vse Čase nevarnost reke. Upamo, da bc federalna vlada oskrbela, ker bi za mesto bilo prevelikansko podjetje. Ves naval vode je prišel komaj dvajset milj od zahoda.
Deževalo je neprestano po bližnjih gorah, napolnilo je vse rečice,
vihar le vije, lomi in premetava? Od kod drugod je čisti, sveži zrak? Vse-kako v takih slučajih se izvabi iz dušne globine blagi čut, ki bi tam hiral in umiral. Tukaj, sedaj se ne obrne Slovenec na Slovenca, Srb na Srba, Hrvat na Hrvata; Jogoslovan, kje si? Od teh treh virov, kakor od enotnega vira lije v našo naselbino ljubeznjiva pomoč. Smo bili bratje, smo se malo zavedali, da smo bili od nekdaj bratje. Jugoslovan podira meje in ozidja, ki so nas ločila? se približujemo svojim po jeziku in krvi.	Rev. P. Cyril Zupan.
osebo, katero je ljubil, ljubila, kot
to, da sicer grenka, srce trgajoča lo-'|kJ seIzlivajo 7 Arkansas in prihru-čitev ne bode večna ampak le zaca-|melo je vodovje v dolino in pian ka_
kor bi se odprlo širno morje. Ni-
sna. Kako lahko je verni ženi, možu in otrokom še posmrti ljubiti osebo, katere telo je sicer mrtvo, ne pa njena duša, s katero edino se more trajno ljubiti. V sredi grenkih solz se naenkrat spomnijo, da se l>bdejo še videli, videli na večno. Misel na to posuši solze kar velikokrat ne more ne denar ne druga reč. Videl sem že tako osebo. Naenkrat se nekako sredi joka zdrkne, v srce ji posveti nekak sladak žarek upanja. Z roko si obriše solze, na obrazu se pokaže nekaka zamišljenost, katera pa se takoj spremeni v neko veselo upapolno žalost. In brezverci kakšno upanje imajo oni? 11 Umrl bodes", pravijo! "Duše nigiaš. Telo ti bode segnilo. Pognojilo bode zemljo, iz katere bode zrasla trava ali drevo. Prišla Bode krava in po jedla travo ali pa človek z sekiro, kateri bode posekal drevo in iz njega napravil pohištvo ali hišo. To bode zopet enkrat segnilo i. t. d."
A. Okoliš.
kdo se ne bo drznil postaviti svoj dom v nižjem kraju mesta, dokler ne bomo prepričani, da je tek spremenjen.
Kedar ugonobi ogenj poslopja, se vendar še kaj reši, ter se dobi zavarovalnina, če vojska razdene vsaj vlada kaj nadomesti, tukaj pri po-vodnji pa ne moreš drugega pričakovati kakor prijazna darila usmiljenih ljudi — samo prostovoljno. Pri shodih pobita srca bodrimo, jim moramo ubujati nado in pogum, rečemo, saj Red Cross razdeljuje kar nabira ves narod, saj naši rojaki le nam posojujejo; pride čas nezgode drugod, potem imamo priliko vrniti kar smo v nesreči sprejemali. To je nepremagljiva skupna moč, medsebojna zaslomba.
Dosti je hudo, vendar marsikdo zre preresnobno le na mračno stran prihodnjosti.- Kdo more Bogu zapovedovati ? Kdo premore voditi " previdnost božjo? Ali piš in siloviti
Cleveland, O. — Cenjeni g. urednik ! Večkrat kaj zabavljate čez Clevelandčane, češ da smo preleni, da se ne brigamo in ne poročamo naših notranjih dogodljajev. Gospod urednik bi moral vedeti, da poročila pošiljati n? tako tje v en dan, poročal bi že eden ali drugi ako bi se godile le ene vrste stvari, katere bi človek opazoval in študiral, ker pa so toliko fazlične stvari in dogodil jaj i zares človek ne ve kje bi začel in nehal. Ako se podam v sredino naselbine, kjer stoji farna cerkev bom slišal vedno zvoniti zvon ako opazujem kaj prihaja v cerkev in iz nje, bom videl zopet različne stvari, pa magari^če zvon zvoni vedno jednako včasih (in ne samo v časih pač pa prav pogosto) se vsip-Ijejo iz cerkve kakor beli oblaki neveste in družice veselih parov, ki so ravno sklenili obljubo zvestobe pred oltarjem in se razpuščajo po naselbini, da jih vidijo njihove prijateljice in prijatelji, in ko se to malo pomiri pa zopet zapoje zvon, njegov glas se nam zdi drugačen ali pa nas spomin navdaja na nekaj druzega: tam po naselbini prihaja dolg sprevod, cerkvi se bliža vrsta avtomobilov, ki se ne da prešteti, cerkev je skoraj napolnjena, vršijo se obredi in po obredih ljudje zopet odhajajo vedno v eno smer po eni in isti poti.
Kakor pogosti so sprevodi in družbe onih. ki se veselijo, tako pogosti s»o tudi onih. ki žalujejo in
spremljajo iz naselbine prve korenine naše ljubljene srednodobne
moči in naše nedolžne otročiče.
Da Vas ne spravim v zadrego zaradi dveh predmetov, o katerih govorim, si za danes zberem samo enega. Govoril bom o tistih, od katerih se pogosto poslavljamo, kajti na te se moramo spomniti vsaj še enkrat, medtem ko bodo drugi' uživali še veselje tega sveta. Zato bom danes in še v bodoče nekoliko omenil te, katerih spomin naj živi med nami.
Ko je nastopila vesela pomlad je s tem tudi zdravje uspevalo in zvon za mrtvaške sprevode je pojenjal zvoniti tako pogosto in ker smo bili že navajeni slišati ali gledati vedno nove sprevode smo bili mnenja, da je nekaj nenavadnega, ker ni v novicah novih poročil smrtnih slučajev, o katerih nas je bila influenca najprvo ostrašila in potem že na to navadila. Te dni pa je zopet kosila smrtna kosa in zvonil zvon vsaki dan ; nekatere družine so zelo prizadete. V pondeljek se je vršil sprevod moža, kateri je komaj začel možko in srečno življenje John Mr-varja, kateri je umrl v starosti 28 let v družbi starišev in soproge na farmi 12 milj iz mesta, kjer sta z očetom obdelovala kot dva največja ljubimca sporazumno in zadovoljno prijazno farmo, podobno raju na zemlji. John Mrvar je umrl takrat, ko so ga vsi najbolj ljubili in potrebovali, umrl je na svojega godu dan 24.. junija; znamenito je tudi to, da se je poročil na svoj rojstni dan pred dvema letoma. John Mrvar je bil poznan daleč okoli med svojimi vrst-
niki in tako tudi med možmi, bil je vedno modrega zadržanja zmeren in delaven mož; njegov sprevod je pokazal, koliko je družina Mrvar čislana; vdeležba obiskovalcev je bila ves čas neprenehana in avtomobilov je bilo od 30 do 50. Iz sočustva so mu prijatelji in sorodniki nanosili toliko vencev in cvetlic, da so naložili dva polna voza. — Družina Mrvar je bila vedno dobra katoliška družina, spadajoča k fari sv. Vida, kjer se je vršil pogreb sedaj že drugega sina, za katerim bodo žalovali soproga in še mladi sinček, stariši, 2 brata in 3 sestre. Naj se sedaj spočije v Bogu, saj je tukaj mnogo pretrpel! Družini pa izrekamo odkrito sožalje. "Eden iz med prijateljev !'*
POŽRTVOVALNOST FATHRA CIRILA IZ PUEBLO.
"Denver Catholic Register" piše: Da bi pokazal svoje veliko sočutje z onimi trpečimi, ki trpe radi zadnje poyodnji v Pueblo in da bi pokazal, da je kot njih duhovni oče pripravljen z njimi deliti tudi težko življenje int rplenje, šel je Father Ciril Zupan O.S.B., župnik Marijine cerkve v Pueblo, stanovat v kem-po na južni strani rešilne kempe. Njegov lep zgled je jako veliko pomagal, da je veliko njegovih trpečih faranov prišlo v kempo, da se more za nje bolje poskrbeti. Kuhinja in postrežna v tej kempi je v oskrbi Kolumbovih Vitezov.
OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI.
DR. 0HLEND0RF0YA ZDRAVILA
so izvrstna proti
KAŠLJU, , t UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNlk IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1934 BLUE ISLAND AVE. =
VELIKA RAZPRODAJA!
v _
Prodajamo vse pod normalno ceno. Naša poletna razprodaja bo Vam prihranila denar!
RAZPRODAJA SE PRIČNE V SOBOTO DNE 9. JULIJA DOPOLDNE.
Ta prilika pa se Vam nudi samo začasno. Čas je kratek in Vam bo v korist, ako preje pridete in si izberete dobre čevlje izmed dobrih. — Sedaj se kupi pri nas čevlje mnogo ceneje, kakor drugje.
Rujavi čevlji za odraščene dečke najnovejše mode na trakove. Vredne $5.00 Sedaj----$3.45	Nizki čevlji za dekleta in žene na trakove najno-/ejšega tipa. Vredne $5.50 Sedaj ----$3.95
Čevlji iz črnega usnja za dečke s trakovi, jih prodajajo povsod po $4.00 Pri nas jih dobite za $2.95	Čmi otroški čeveljčki iz močnega usnja na gumbe, 1 vredne najmanj $1.50. Sedaj jih dobite za .. 95c
NAŠE CENE SO RESNIČNE IN NAŠE BLAGO JE PRVE VRSTE!	
/
Pridite in oglejte si našo trgovino s čevlji, prodno si kupite čevlje drugje, prepričajte se o našem blagu.
J O S. PERKO
Edina slovenska trgovina s čevlji v Chicagi.
2101 W. 22nd St cor. Hoyne Ave., Chicago, III
Kr *
* + * * * * * * * * * * * * +
ur Mi pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, . CHICAGO, ILL.
J. F. ŠTEPINA. predsednik;
Capital & Surplus $800.000.00
A. J. KRASA, tajnik.
*
1 *
* ? * % *> *
t %
*
■
ALI GRESTE ¥ STARI KRAJ?
Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakeg-a izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrežen v New Yorku? Vsakdo lahko pride 1 New York bre* vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu mor« in zmK-in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo ie okradenih in ociganjenih, ker »o potovali skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti pe pomaga.
POTNI LISTI.
Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s kako staro uradno listino. Pridite v' New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno, temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov je ze pnslo iz starega kraja z našim posredovanjem. POŠILJANJE DENARJA.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, se vselej obrnite na našo tvrdko in gotovo bodete zadovoljni s postrežbo. MiVimamo svoje direktne zveze s pošto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi zavodi.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Zakrajšek & Cešark
SLOVENSKA BANKA
70 Nmth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y.
TELEFON: Watkins 7522.
"EDINOST*


U m e t i tega dogodka ni mogla Berta, čutila je tem bridkeje nenadomestno izgubo. Snubcev bo dobila drugih, če se ji bo zdelo, in kolikor bo hotela; brata nikdar več. In kakšnega brata! Ce je šel za tujo žensko v smrt, kako trdno bi se mogla nanj zanesti sestra! On pač ni bil nič podoben njenim snubcem, ki jih vabi samo denar. Kako srečna bi bila ona, če bi dobila takšnega soproga, kakršen je bil Artur! Zdaj pa se njegove lepe, iskrene, nesebične ljubezni ne bo veselila ona nikdar več. Kakor zapuščena sirota se je zdela sama sebi, ko je potrta in objokana v red devala dragocene vence na mrtvaškem odru nesrečnega brata. Da leži na mrtvaškem odru tudi uboga delavka, kateri je ona tolikanj zavidala bratovo ljubezen, tega pa ni vedela Berta.
V mrtvaščnici sta ležali Lojzika in Meta, Lojzika z otročje začudenim izrazom na drobnem licu, Meta kakor mjamoren kip stroge boginje. Ljudje, ki so ji hodili kropit, so po-kladali smrečja in rožmarina na o-der, in Lojza je krasila z zelenjem svojega otroka, da je bil videti kakor angelček, ki je zašel iz gorkih nebes na to ledeno zemljo.
Brnot je hodil okrog mrtvaščnice poparjen in pobit in čakal, kdaj bi mogel govoriti z Lojzo samo. Mož je bil v nekaki stiski. Iz vseh glasnih in tihih izrazov sočutja z ubogo materjo in njenim detetom je zvenelo prikrito očitanje njemu ; ujel je že tudi nekaj zaničljivih in sovražnih besed, ki so topile kristalne* čistost njegovega značaja; in občutljiv je bil za sodbo svojih pristašev tem bolj, čim manj se je brigal za mnenje nasprotnikov. Da bi bil u-mrl otrok vsaj natihoma! Čemu vzdigati toliko nadležnega hrupa ravno sedaj, ko je hotel on vso domačo zadevo lepo in mirno urediti! Saj se je bil vendar že dogovoril z župnikom ; ali bo zdaj začela nagajati Lojza, ki jo je hotel on posebno razveseliti? Zdelo se mu je, da bi mu delo hudo* če bi ga zapustila. Zakaj človek se človeka navadi; a Lojza je bila tudi dobra gospodinja. Kam naj se zateče on proti koncu tedna, ko bo primanjkovalo drobiža ! Že dopoldne mu je bilo dolgčas po Lojzi; kaj bo šele opoldne, če bo hiša in miza prazna! Res, škoda bi bilo Lojze.
Tako je čakal Brnot nepotrpežljiv in se jezil, da mu zavira drugo, važno delovanje takšna brezpomembna malenkost,'in se obračal proč, kadar so prihajali ljudje v mrtvaščni-co ali odhajali. Ljudje se namreč niso vsi vedli, Jcakor se'spodobi. Od začetka jim je stopal Brnot naproti
in si pritiskal robec na oči, da bij sprejemal izraze sožalja. Kropilci pa so ga pogledovali čudno in neprijazno in eden, ki se mu je on zahvaljeval za izraz sočutja,, je celo pljunil predenj tako da je mož ostr-mel lin premišljeval, ali meri ta izraz na njega, ali je golo neotesano naključje; ali naj torej on ignorira aH reagira. Po treznem premisleku je razsodil, da ni bila namenjena žalitev njemu in njegovi žalosti. Da pa ne bi prišel zopet v novo zadrego takšnega razsojevanja, se je obračal rajši stran in čakal, da pride nanj vrsta. Čakal je dolgo. iZakaj moški so se že odpravljali hitro, moški, ženske pa so se gnetle neprestano okrog odra, se pogovarjale in stokale in popravljale luči ali obleko ^ali zelenje.
Ko je odzvonilo poldne, se je vendar izpraznila mrtvaščnica; Lojza je ostala z mrličema sama. Brnot je nabral obraz v žalne gubfc, si obrisal oči in stopil pred Lojzo in jo hotel prijeti za roko.
"Pusti rrfe pri miru!" je dejala o-na in se umeknila. "Midva nima-va nič več skupnega".
Orj jo je gledal in se radoval na-tihem, kako jo bo razveselil s poročilom, da je bil že pri župniku. Da bi jo nekoliko izkušal, jo je spomnil skupne sreče, ki sta jo užila v prošlih letih, in zdaj te nesreče, ki ju mora zvezati še trdneje. Ona je odkimovala, da noče nič slišati o prošli sreči, ki je bila ena sama nepretrgana nesreča.
"Ali vidiš tu na odru mrtvo Loj-ziko? Ta smrt je konec moje nesreče ; začetek pa si ti. Zatorej proč !"
Brnot je povedal, da je že govoril z župnikom in da vzame njo takoj v zakon. Lojza pa se ni obotavljala nič.
*' Prepozno, prepozno", je dejala. "Za ta svet je izgubljeno moje življenje ; da ne bo še za oni svet, zato proč!"
Takega odgovora ni pričakoval Brnot. Napadla ga je nekaka omotica, da se je prijel z eno roko za mrtvaški oder in z drugo si obrisal mrzlo čelo. Proseče je gledal Lojzo in jo začel nagovarjati, da naj se ga usmili, naj mu odpusti vso krivdo. — >
"Jaz sem odpustila vsem ljudem vse", je dejala Lojza, "vsem ljudem, ki so storili meni ali Lojziki kaj hudega. Odpustila sem tudi tebi vse. vse; ampak sebi nisem odpustila, se bi ne. Zatorej narazen in mir za vselej! Pojdi, pojdi! Prej se nisi brigal za svojega otroka; kaj hočtš sedaj! Prepusti tudi mrtvega meni, kakor si mi prepuščal živega! _
Idi, idi in ne otežuj mi odpuščanja in pozabljenja !"
"Vsaj roko mi daj v slovo!"
"Čemu? Saj si jo zavračal leta in leta".
" Usmili se v imenu najine Loizi-ke!"
"Oh, le poglej jo mrtvo in vtisni si jo v spomin, da ti pride na misel
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke ia to*4o; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. —
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, O.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
«•17 »T. CLATK AVSIfUX CLEVELAND, O.
1
m DB*I
kadar boš izkušal še kako žensko tako speljati, kakor si mene".
Prišli so zopet ljudje kropit in pretrgal se je razgovor. Brnot se je obrnil in šel, zopet med svet, med ljudi, jezen in hud, posebno na župnika. Čemu je šel torej on v žup-nišče? Čemu se je ponižal pred župnikom ? Celo pripovedoval je tovarišem, da je pripravljen poročiti se po vseh cerkvenih postavah. Kaj je bilo tega treba! Tako se godi človeku, ki zataji svoja načela. Ni bridkejšega za politika, kakršen je bil Brnot, od spoznanja, da so se zatajila načela zaman in zastonj.— Značaj je dragocena reč; po slepi ceni ga pameten človek ne proda.
Lojza pa se je obrnila zopet k mrličema, mirna v srcu, kakor že zdavnaj ne; saj je bila živa hčerka kakor svoje matere javna vest, mrtva kakor zadoščevanje za krivdo, ki boli in peče, a hkrati zdravi in celi skeleče rane. "Bog bodi zahvaljen za pokoro!" je mrmrala sama zase in naprosila par žensk, da naj ostanejo pri mrličih, da odide ona pogledat, kako se godi bratu.
Janez je imel obvezan obraz in roko. 'iZaradi strahopetnih ljudi", je godrnjal, "ki zabavljajo za hrbtom čez Brnota; kadar se pa ta pokaže, se poskrijejo kakor miši pred mačko. Ej, Brnot in njegovi strahoval-ci nimajo toliko moči zaradi svoje srčnosti, ampak zaradi te strahopet-nosti".
Janez je bil namreč premalo du-šeslovca, da bi bil vedel, da ni sa-, morasla ta strahopetnost, ampak za-' sajena in cepljena, da izvira iz stra-: hu pred videzom strahopetnosti ali iz polnozavedne sebičnosti; saj se je kazal tem ljudem večji pogum v odporu proti tvorniškemu ravnatelj
VINKO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za zenitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, I1L Phone: Canal 4340.
stvu nego proti sodelavcem; manj boječi so se zdeli, ako popuste na to stran nego na ono; močna vez pa je tudi tovarištvo dela in trpljenja, stanovska čast in zavednost, ki je velevala rajši skupno trpeti nego zase dobičkariti. Ta preprosta poštenost in ta močna zavest je glavna zaslom-ba voditeljem organiziranih strank; kar .še manjka, store obljube in strah in par pomočnikov, ki ne poznajo ne ozirov, ne pomislekov. Janez pa je bil sam svoj človek, ki se ni hotel zanašati na druge, ki je zahteval, da naj vsak sam misli in sam pove svojo misel; potem da se bode ukrenilo vedno prav; zakaj vsi ljudje vedo vse; eden ali dva pa ne vesta vse ga, zatorej lahko zabredejo vsi, cc se prepusti mišljenje in govorjenje samo nekaterim. On ni vedel, kako malo se ljubi ljudem sploh misliti, kako se boje vsake odgovornosti
in kako pospešuje sebični strah pred
svojo odgovornostjo gromadno mišljenje in gromadno delovanje, podobno gibanju groznega stvora, ki ima nekaj malega možganov, a o-gromen trup in orjaške ude, da štiri lahko mnogo dobrega, a tudi
mnogo zla.
Vsa ta človeška čreda je jezila Janeza. Z glasno jezo pa je prikrival' tudi tiho pobitost, ki ga je bila pre-vzlea.
(Dalje prihodnjič.)
PRODAM TRI rflŠE.
Eno za $4,650.00, drugo za $6,000 in tretjo za $6,500.00. Hiše v najboljšem stanju in vsakemu priporočljive. — Za nadaljna pojasnila se zglasite pri: JOHN HAKA, 2520 So. 57th Court, Cicero.
W. Szymanski.
i e_
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
^ Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslo-
vanom !
1907 BLUE ISLAND AYE.,
CHICAGO, ILL.
I!
f

PHONE: CANAL 597.
Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v
JUGOSLAVIJI.
Pišite po cenik za pošiljanje denara.
ŠIFKARTE za vse linije-
EMIL KISS,
BANKIR 133 Second Ave., New York.

^l/Vi
Pripravite se za neodvisnost
'Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v gaspar State Bank.
čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banld, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.