NO. 254
Ameriška Domovina

/Ir HA C il ■€/% m

IME
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€l6N IN LANGUAG€ ONLY
SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, DECEMBER 30, 1952
LETO Lin — VOL. Lin
Odbit napad kitajskih komunistov na Sniper greben
SEOUL. — V nedeljo ponoči so izvedli kitajski komunisti svoj najhujši napad v zadnjih dveh tednih na holm Sniper Ridge, toda so bili odbiti od pehote Združenih narodov. —
Kitajci so napadli z 200 možmi ter izgubili pri napadu 42 mož, ki so bili ubiti.
Rekordno število smrtnih nesreč v božični sezoni
V ŠTIRIDNEVNI božični periodi je v Ameriki v raznih nesrečah zgubilo nad 700 oseb svoje življenje. Kakor kažejo vsa znamenja, je bilo v tej božični periodi doseženo rekordno število nesreč.
Prometnih smrtnih nesreč je bilo 538. Ogenj je povzročil smrt 77 oseb. V raznih drugih nesrečah je izgubilo življenje nadaljnih sto ljudi. Skupno •število smrtnih nesreč znaša — 715;
'V državi Ohio je bilo v tem času 43 smrtnih prometnih nesreč in pet smrtnih nesreč drugačnega izvora.
Zdravo spanje
SILVER HILL, Md. — Joseph H. Long, 16 let stari fant, je v petek ponoči sladko spal na zadnjem sedežu avtomobila, čigar voznik je izgubil kontrolo nad vozilom in se je slednje prevrnilo. Voznik je bil ubit, dva druga sta bila ranjena, Longu, Vi je bil vržen iz avtomobila, pa se ni nič zgodilo. Sicer pa ne ve o vsej nesreči nič, ker se je zbu dil šele potem, ko je bilo vse končano, v visoki travi blizu ceste. — (Po našem je k temu globokemu spanju najbrž pripomogel “geruž”).
Streljal srnjaka, zadel je očeta
CROSS CITY, Fla. — Nek 23 let stari lovec je zagledal za grmovjem srnjaka, pomeril ter ustrelil. Zadel pa je svojega 51 let starega očeta W. H. Rosier] a.
Oče je namreč pravkar ustrelil srnjaka ter se sklonil dol, da bi mu prerezal vrat in spustil kri. Tedaj ga je pa zadel sinov strel. Sin, ki ni videl očeta, se je komaj pred dvema mesecema vrnil iz Koreje.
Gov. Lausche in žena pojdeta v Washington
COLUMBUS. — Governor F. J. Lausche in njegova soproga bosta odpotovala v nedeljo v Washington k recepciji gover-nerjev v seriji slavnosti pred ustoličenjem.
WITK0VICH
UREDNIK
PROSVETE
Dopolnilno! poitočilo naznanja, da je bil Witkovich, ki je deloval v komunističnih celicah v Pittsburghu, Clevelandu, Detroitu in Kanadi, urednik “Prosvete”.
K našemu včerajšnjemu poročilu o aretaciji George Witko-vicha, katero poročilo je bilo posneto po Associated Pressu, objavljamo danes naknadno poročilo United Pressa, ki meče nekoliko nove luči v to zadevo:
PITTSBURGH, 27. dec. (UP). — Imigracijski uradniki so zaprli danes urednika nekega či-kaškega tujejezičnega časopisa pod obtožbo, da je vstopil v komunistično partijo po svojem prihodu v Združene države pred 40 leti, kjer ni nikoli postal državljan.
Ta človek je 56 let stari Geo. Witkovich, ki je bil aretiran na domu svoje žene včeraj in poslan v ječo, ker ni položil varščine v znesku $5000. Uradniki so izjavili, da bo najbrž deportiran po zaslišanju obtožnice, da j g postal komunist po svojem prihodu v Združene države iz Jugoslavije leta 1913.
Witkovich je urednik “Prosvete”, slovenskega lista, ki izhaja Chicagu. Matt Cvetic, bivši IfBI agent, je pričal, da je Witkovich deloval v komunističnih celicah tukaj (v Pittsburghu), Clevelandu, Detroitu in v Kanadi.
* • •
Tako se glasi gornje poročilo, ki pove, da je Witkovich ured-rrtk “PROSVETE”, dočim je bilo v včerajšnjem poročilu samo rečeno, da je pridružen Prosveti. — Nobeno čudo ni, če mlajše, tu rojeno in vzgojeno članstvo Slovenske narodne podporne jednote protestira v svojih dopisih proti urejevanju “Prosvete”, ki je urejevana v vsakem drugem, samo v ameriškem duhu ne! — Naš list je bil že ponovno tarča pikrih napadov od strani “Prosvete”, ki nas je zmerjala z nazadnjaki, fašisti, klero-fašisti, hitlerjevskimi hlapci in podobnimi vzdevki, s čemer pa je dala našemu listu najboljše spričevalo ali da povemo v njej priljubljenem komunističnem žargonu — karakteristiko.
Danes oblačno in toplo. Ponoči bolj mrzlo,
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 30. dec. 1865 je bil rojen Rudyard Kipling, angleški pesnik in pisatelj. Umrl 18. jan 1936.
Dva brata v Ohio sta zgorela, tretji je dobil hude opekline
PORTSMOUTH, Ohio. — V bližnjem kraju Harris sta zgorela dva brata, tretji brat pa je dobil nevarne opekline, ko je petrolejska svetilka povzročila požar v hiši. Mrtva brata sta Ora in Hobart Osborne, tretji brat, ki je dobil opekline pa je Hobart Osborne. Doma so iz Mansfielda, Ohio.
Slovenska pisarna
8116 Glass A ve., Cleveland, O Telefon j EX 1-9717
TROJČKI. — Vaja za nedeljsko igro danes zvečer v SND ob pol 8. Bodimo še pri zadnjih vajah točni. Hvala. — Pavle Intihar, režiser.
OTROCI Slov. sobotne šole so naprošeni, da pridejo v četrtek ob 10 (t. j. po šolski maši) v Slov. pisarno za vajo v petju za nedeljsko Ligino prireditev (Trojčki). Lepo prosimo starše, da otroke na to opozorijo.
VSTOPNICE za nedeljske “Trojčke” se dobe v Oražmovi slaščičarni, pri Rozki Meglič Triangle Cleaners na E. 71. St., pri Mr. Matt Intiharju, pri Mr. J. Resniku in v naši pisarni. Vstopnice so po $1.
ŠVICARSKO URO (zapestno) dobi izžrebani navzoči obiskovalec nedeljske Ligine prireditve. Pri vhodu v dvorano oddajte del vstopnice, ki nosi Vašo številko.
Sovjetski polkovnik priča o pri vrtenju rdečih v vlado
je
in
Sovjetski protikomunist nastopal kot komunist dobil vpogled v mrežo rdeče zarote.

Odhod Turkov iz Jugoslavije
BEOGRAD. — Dne 23. dec. je odpotovala iz Beograda proti domu turška vojaška delegacija. Ob svojem odhodu je izjavila, da ima veliko zaupanje v razvoj grško-turško-jugoslovan-ske obrambne zveze proti morebitni agresiji.
Turški vojaški izvedenci so bili v Jugoslaviji osem dni, kjer so se posvetovali o obrambni zvezi ter si ogledali jugoslovanske oborožene sile. Pred odhodom jim je priredil odhodnico gen. Peko Dapčevič, pomožni načelnik jugoslov. gen. štaba.
WASHINGTON. — Neki bivši sovjetski uradnik je povedal kongresnim preiskovalcem, da so bili ruski protikomunisti, ki so hoteli Ameriki pomagati v borbi proti komunistični nevarnosti, ovirani v tem prizadevanju po komunistih, ki so se pri-huljili v ameriško vlado.
Ta priča je bil Igor Bogolepov, ki je bil polkovnik v sovjetski armadi ter imel ključni položaj v sovjetskem zunanjem uradu.
Po zaslišanju je časnikarjem povedal, da ni bil nikoli komunist, temveč je bil “presajen” v partijo od drugih protikomunistov, tako, “kakor postavljate vi svoje FBI agente v amer. komunistično partijo.” On je bil eden izmed mnogih Rusov, ki so tekom druge svetovne vojne dezertirali k Nemcem.
Bogolepov je pričal, da je Jožef Stalin osebno odredil infiltracijo partijskih članov v ameriško vlado in razne dobrodelne organizaciže.
Cilj tega infiltriranja je bil, “pridobiti možgane zapadnih intelektualcev” za svetovno revolucijo, ker je Stalin prepričan, da z originalno marksistično doktrino o vstaji delavcev ne bo v Ameriki nikamor prišel. — Komunisti, ki jih je on sam, Bogolepov, pomagal spraviti v a-meriško vlado, so potem zabra-nili prihod v Ameriko mnogim sovjetskim protikomun. beguncem.
TITO SE JE SAM POVABIL V LONDON
“NEWSWEEK”, ameriška tedenska revija, komentira pod naslovom “TITO SPEAKS UP” takole:
Pretekli teden je bilo v maršalu Titu malo božičnega duha. Protisovjetski komunistični diktator je kronal svoje trpke izjave pretekli teden z naznanilom o pretrganju diplomatskih odnosov z Vatikanom. Oficielni vzrok za prelom je bil, povišanje nadškofa Stepinca, “obsojenega vojnega zločinca,” v kardinala, s čemer se je (1) Vatikan pričel mešati v jugoslovanske notranje zadeve, in (2) prizadeva si “poslabšati jugoslovanski mednarodni položaj, to zlasti v pogledu tržaškega spora z Italijo.
Tito je osebno v svojem govoru v neki srbski tovarni za izdelovanje vagonov posvaril zapadne zaveznike, da bo, raje kakor da bi dal kake koncesije glede Trsta in Cerkve, poiskal “drug izhod” in “zmanjšal armado”.
Ti njegovi izbruhi so bili posledica široko razširjene debate v Veliki Britaniji, ki jo je inspiriral napovedan Titov obisk Anglije v marcu. Nadškof Canterburški je v zvezi s tem obiskom rekel: “Vsi kristjani se trpko zavedajo trpljenja, ki ga trpijo naši krščanski bratje pod jugoslovansko vlado. Dokler bo obstojalo tako stanje stvari, bo to dejstvo oviralo razvoj vsakega iskrenega prijateljstva med Jugoslavijo in Anglijo.” — Oficielna verzija angleškega zunanjega urada je, da se utegne Tito, ko se enkrat osebno seznani z angleškimi demokratskimi institucijami, unesti. To verzijo oz. opravičbo pa komentira list “Spectator” sledeče:	“Tito ni nikak sultan
19. stoletja, ki bi ga zadivil ali udobrovoljil pogled na parni stroj. Kot komunistični agent je mnogo potoval po Zapadu. Videl je krščanstvo in ga odklonil.”
Zapadni diplomati menijo, da je bila ta izjava neposredni vzrok Titovega preloma z Vatikanom, ki je baje inspiriral izjavo Canterburškega nadškofa, ker ne pozna dovolj odnoša-jev med katoliško in anglikansko Cerkvijo. Jugoslovanski ambasador v Londonu je protestiral proti tej izjavi, toda vlada mu je odgovorila, da sta angleški tisk in duhovščina svobodna (in kot taka lahko dajeta poljubne izjave).
Med člani diplomatskega zbora v Londonu krožijo vesti, da Tito ni bil prav za prav nikoli povabljen v London. Diplomati vedo povedati, da ko je zunanji minister Eden nedavno obiskal Tita, je izrazil upanje, da bo ta obisk vrnil jugoslovanski zunanji minister Kardelj. Toda v Edenovo osuplost je Tito naglo odgovoril, da je Kardelj prebolehen, da bi mogel potovati, in da bi on sam, Tito, z veseljem šel v London...
TUREK Z REPOM
ANKARA. — Hasan Jildrim, 21 let stari Turek, ki je bil te dni poklican k vojakom, ima 20 palcev dolg — rep. Izrastek mu raste iz konca hrbtenice. Jildrim, ki ga sedaj študirajo turški vojaški in civilni zdi^vniki, je povedal, da ima rep že izza svojega rojstva. Zdravniki mu ga bodo amputirali.
-----o-----
Lov za mehikanskimi banditi
MEXICO CITY. — Vladne čete so se odpravile na lov za banditi, ki so od torka pobili že 14 oseb, 16 pa ranili.
Smrt amer. letalcev na Japonskem
TOKIO. — V petek je strmor glavilo v morje štirimotorno letalo ameriške mornarice. Posadka, ki je štela 10 mož, je bila ubita.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Marinški zbor je odlikoval včeraj senatorja McArthurja iz Wiscon-sina s šestimi Ifolajnami za
njegovo hrabrost, ki jo je izkazal kot letalec v zračnem bojevanju z Japonci.
WASHINGTON. — Joseph P. Kelly, prvomestnik federalne velike porote v New Yorku, je izjavil pred kongresnim preiskovalnim odborom, da je bil informiran, da državni tajnik Acheson ni hotel, da bi porota predložila poročilo, da so nelojalni Amerikanci infi-litrirali organizacijo Zdr. narodov. Justični tajnik Mc-Granery pa je to poročilo zadrževal do zadnje minute.
COLUMBUS, O. — Ohijski odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti je zahteval od zakonodaje, da uzakoni stroge postave z zaporno kaznijo za osebe, ki so krive komunističnih aktivnosti
SEOUL, Koreja. — Komunistični radio poziva vojaštvo Zdr. narodov, naj se preda in v veselju praznuje novo leto. To je isti radio, ki je pred prazniki oznanjal, da bodo komunistične čete o Božiču v glavnem mestu Seoulu.
Novi grobovi
Joseph M. Tokich
Včeraj je umrl v Charity bolnišnici Joseph M. Tokich, stanujoč na 1364 E. 41. St. Bil je iz Rakitne, odkoder je prišel leta 1911. Zapušča ženo Mary, rojeno Moletski, in osem otrok: Mary Smigelski, Mildred, Joseph, John, Helen, Robert, Mike in George ter, vnuka. Pogreb bo v petek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St.
Josephine Kotnik
Po dolgi in mučni bolezni je preminula Josephine Kotnik, rojena Jonke, stara 71 let. Bila je vdova —- soprog Karol je umrl v letu 1930. Tukaj zapušča 9 otrok: Josephine Butts, John, Emil, Harold, Caroline Bolden, Mary Fertig, Dorothy Weber, Katherine Hancock in Edwarda, 29 vnukov in 9 pravnukov, brata Franka Jonke ter več sorodnikov. Rojena je bila v Hom-bergu Austria. Tukaj je bivala 58 let. Bila je članica dr. Cvetoči Noble št. 450 SNPJ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob
Značilna dejstva, ki jih je iznesla na dan kongresna preiskava umorsfev v Kalynu
Ameriška vlada je prepovedala objavljati dejstva, ker je bila pripravljena žrtvovati Poljsko “apizanju” Sovjetije. Prevladovala je čudna psihoza, ki ni dovoljevala tajniku Achesonu, da bi obrnil hrbet A Iger ju Hissu, in predsedniku Trumanu, da bi odprl kongresnemu odbo-ra tozadevne rekorde.
WASHINGTON. — Kongresni odbor je izjavil, da je čudna psihoza amer. vlade preprečila, da slednja ni predložila dokazov, da so Rusi pomorili 15,000 poljskih častnikov tekom druge svetovne vojne.
V svojem končnem poročilu o masakru Poljakov v Katyn-skem gozdu, je kongresni odbor, ki je preiskoval to zadevo in kateremu načeljuje kongresnik R. J. Madden, demokrat iz Indiane, izjavil:
“Ta odbor je prišel do zaključka, da je v onih usodnih dneh pred končanjem druge svetovne vojne, obstojala v visokih vladnih in vojaških krogih neka čudna psihoza, češ da vojaška potreba zahteva žrtvovanje naših lastnih zaveznikov in lastnih načel v svrho, da se obdrži Sovjetsko zvezo na naši strani in da se prepreči, da bi sklenila separatni mir z nacisti.
“Ta psihoza je obstojala tudi po končanju vojne. Večina
8:15 uri iz Jos. žele in Sinovi po- prič je izpovedala, da če bi ve-
grebnega zavoda na 458 E. 152. St., v cerkev sv. Kristine ob 9:00 uri in nato na pokopališče.
-----o-----
Požig obmejnega znamenja
VENTIMIGLIA, Italija. — V tukajšnjem obmejnem kraju se je zbralo več sto francoskih in italijanskih dijakov, ki so požgali v simbolični ceremoniji napis, ki označuje mejo med Francijo in Italijo. Dijaki so člani nekega svetovnega udru-žemja.
deli tedaj to, kar vedo danes, ne bi zasledovali tistih smernic kakor so jih.”
Maddenov odbor je nato priporočil, da naj bi preiskavi množičnih umorov poljskih častnikov v Katynskem gozdu sledila preiskava komunističnih grozodejstev napram četam Zdr. narodov v Koreji, katero preiskavo naj bi uvedel prihodnji kon-gres.
Odbor je izjavil, da je Sovje-tija odgovorna za umorstva nad 14,000 poljskih Častnikov, ki so izginili leta 1940, in sicer nato,
ko sta obe, Sovjetija in Nemčija, vdrli v Poljsko. V enem samem grobu v Katynskem gozdu so našli nad 3,000 trupel poljskih častnikov v zimskih uniformah.
Nemci, ki so odkrili te grobove leta 1945, so teh zločinov obdolžili Ruse, in kongresni odbor je nad vsak dvom ugotovil, da so v tem primeru govorili resnica.
Kongresni odbor je dalje ugotovil, da so ameriški inteligenčni častniki in uradniki zatrli vsa dejstva, ki bi bila vrgla krivdo tja, kamor je spadala, namreč na Sovjete, ter da sta Urad za vojne informacije in Federal Communication komisija preprečila poljskim radijskim komentatorjem, da bi objavili ta dejstva. Vse to je bilo storjeno zato, ker je bila Roosevfeltova administracija pripravljena, žrtvovati Poljsko, da bi “apizala” Sovjetijo, je izjavil odbor.
Kljub psihozi, ki ni dovolila državnemu tajniku Achesonu, da bi obrnil hrbet Alger ju Hissu, — kljub naziranju predsednika Trumana, ki ni hotel dati tozadevnih razpoložljivih rekordov na razpolago kongresnemu odboru, se zdaj čedalje bolj u gotavlja, kako so komunisti in filtrirali našo vlado tekom Rooseveltove administracije. — Sedanja preiskava seveda ne more popraviti tega, kar je bilo že storjeno, lahko pa prepreči ponavljanje napak pretek' sti.
------o—
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Silvestrovanje—
Dramatsgo društvo “Lilija” vabi vse svoje člane in prijatelje na veselo Silvestrovanje, ki ga priredijo direktorij in vsi pododseki Slovenskega doma na Holmes Ave. Pričetek ob osmih zvečer. Igral bo znani Habatov orkester.
Letna seja—
Letna seja delničarjev The North American bank Co., se ne bo vršila drugo sredo, kot je bilo predvideno, ampak 4. sredo 28. januarja 1953.
Dr. V. Meršol težko bolan—
Priljubljeni zdravnik sencler-ske slovenske naselbine dr. Val. Meršol je težko zbolel in je moral v bolnišnico, želimo mu naglega okrevanja.
Enajsta obletnica—-
V	četrtek ob 11:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Kuhel v spomin 11. obletnice njegove smrti.
Iz bolnišnice—
Iz Glenville bolnišnice se je vrnila Mary Mervar, 15313 Daniel Ave. želi se zahvaliti tem potom vsem za darila, obiske in pozdrave. Obiski prijateljev na domu zaželjeni.
Deseta obletnica—
V	sredo. 31. dec. ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojne Louis in Helen Bavec v spomin 10. obletnice njune smrti.
Pošten najditelj—
Sofija Haligalič je zgubila v nedeljo v SND pri “Slov. družabnem večeru” rjavo kožnato denarnico. Kdor jo je našel, naj jo odda v trgovini Frank Be-laj na 6205 St. Clair Ave.
Pasje znamke—
Henry Leffingwell, Cuyahoga County Dog Warden, poziva vse lastnike psov, naj pravočasno nabavijo znamke za svoje pse. Do 20. jan. stane $2.00, po tem dnevu pa $3.00. Znafnko mora imeti vsak pes, ki je prekoračil starost treh mesecev.
Silvestrova zabava—
Frank Žnidaršič in John Čopič, lastnika Frank & John Cafe na 1259 Marquette Ave., vabita prijatelje in znance na veselo silvestrovanje v sredo zvečer.
Bodi previden ir pazljiv, pa •e boi izzognil marsikateri nesreči!
Nov odbor—
Dramatsko društvo Lilija ima za leto 1953 sledeči odbor: Anton Nemec, 14821 Pepper Ave., tel. GL 1-8967, predsednik; Julka Jerin, tel. MU 1-5632, tajnica; France Hren, blag.; Anica Nemec, zapisnikarica; Ivan Hauptman, arhivar; Lojze Mohar, športni ref.; nadzorni odbor: — Mr. Walter, Martin Nagode, Helena Nemec; režiser Rudy Knez, tel. HE 1-0926; knjižničarja: Anica Nemec in Anica Štepec. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
Likvidacije v Albaniji
LONDON. — Komunistična čistka v Albaniji je zahtevala kot svojo zadnjo žrtev generala Bečir Balouka, načelnika generalnega štaba albanske armade.
Jugoslovanski časopis ‘Borba’ poroča, da je bil Balouk usmrčen, njegov'-, rodbina.-pa vržena v zapor. List pravi, da je bil Balouk že 33. član Albanskega centralnega odbora kom. partije, ki je bil likvidiran izza komin-j formske resolucije leta 1948.
Ameriška Domovi ima
$117 St. Cla*r Are.
vii	Morv*«-
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.___________________
No. 254 Tues., Dec. 30, 1952
Zanju ni bilo prostora .. .
Ali ste že kdaj premišljevali ob božičnem evangeliju, kako je bilo pač takrat v Betlehemu, ko sta tja prišla Jožef in Marija, “kateri se je takrat dopolnil čas poroda”? Kako je to, da nista našla prenočišča v kaki hiši v Betlehemu, da sta morala ven na “gmajno,” kjer sta našla votlino, ki je služila kot nekak zasilen hlev in je tam bil rojen Kristus Kralj ?
Evangelist Luka nam pripoveduje, da “zanju ni bilo prostora v prenočišču.” V Betlehemu je bilo veliko skupno prenočišče, ki se imenuje v orientu han. Tega prenočišča si ne smemo predstavljati tako, kot so naši moderni hoteli.. Han je bila nekaka večja gostilna, ki je imela veliko in obzidano dvorišče. Okrog in okrog dvorišča je bila na to obzidje naslonjena streha, ki je tvorila podstrešek. Ta je nudil ljudem in živalim zavetišče in tudi prenočišče. V hanu je bilo tudi nekaj posebnih sob za prenočišče bogatejših ljudi, ki so mogli drago plačati poseben prostor.
Ko sta prišla Jožef in Marija do betlehemskega hana, prenočišča, sta pri velikih vratih prosila za sprejem. Gospodar, ki je tam stal mogočno razkoračen ali pa njegov prvi hlapec, ju je s hladnim pogledom premeril od vrha do tal. Videl je, da sta to dva revna človeka, ki ne morete plačati, dragega prenočišča, pa jima je hladno odgovoril:
“Ves han je poln, nikjer ni več prostora.”
Verjetno je, imel še kje kak rezerviran prostor za bogate, ki bi lahko preplačali prenočišče, za revne ni bilo ve,č prostora. Videl je, v kakšnem stanju je popotna žena, toda v tem trgovcu in gostilničarju je zamrla vsaka ljubezen do človeka, vsak človečanski čut do bodoče matere. Hladno in brez srca ju je odslovil.
Ali sta Jožef in Marija še kje drugod iskala prenočišča v Betlehemu? Zelo verjetno, ker sta imela gotovo tam kake daljne sorodnike iz Davidovega rodu. Slovenska božična pesem lepo slika, kako sta iskala prenočišča, pa sta bila povsod hladno, brez srca odslovljena. Ko bi bila bogata, bi jima bili povsod na stežaj odprli vrata . . . “Gospod je priše v svojo lastnino, a njegovi ga niso sprejeli,” povdarja sv. evangelij. Tako je moral biti Odrešenik rojen v temni votlini, ki je ob slabem vremenu služila kot zasilni hlev.
“Karkoli ste storili enemu izmed najmanjših, to ste meni storili,” je govoril in še danes govori po svojem evangeliju naš Gospod. Toda resnica je zopet: Kakor se je Je /usu, Jožefu in Mariji godilo, ker so bili revni, tako se godi večinoma njim, ki so revni, tuji popotniki. Svet je mrzel, hladen računar, brez srca, brez človeškega čuta, kakor so bdi Betlehemčani, ki so odganjali od vežnih vrat moža z no sečo ženo.
V Evropi je, Še na stotisoče beguncev, baje je samo novih pribežnikov iz Jugoslavije nad 20,000, poleg njih pa še polno prejšnih beguncev, ki životarijo po raznih taboriščih, vsem tem je zaprta pot v prekomorske države, kjer bi si lah ko služili kruh.
Pred nekaj tedni mi je pisal starejši fant, ki je pribežal iz Jugoslavije. Doma je poslušal radio “Free Europe” in “Voice of America” o svobodi, ki vlada izvem železnega za štora. Fant je bil že več mesecev prej zaprt in zdaj mu je grozila zopet aretacija, pa je sklenil, da tvega nevarnost za življenje in gre preko meje v svobodni svet. Toda zunaj ga je čakalo silno razočaranje. Sprejem v tuji deželi je bil naravnost sovražen. Avstrijci in Italijani sovražno sprejemajo naše begunce. V taborišču, kjer mora živeti, so zelo slabe razmere, pa vse bi prenesel, ko bi bilo vsaj kaj upanja, da bi se mogel kam izseliti. Toda vse države so zaprle svoje meje in se branijo beguncev.
Združene države so sprejele zakon, ki kaže, da pri nas vlada oni duh Betlehemčanov, brez srca in brez ljubezni in brez človečanskega čuta. Naše radio postaje vodijo ogromno propagando med vsemi navodi za železno zaveso, govore jim, da se borimo za svobodo narodov, za osvobojenje onih ki trpe v komunistični sužnosti. I£o pa kdo za železno zaveso verjame tem glasovom in pride ven v svobodo, ga vtaknejo za žico v taborišče in mu zapro pot v svobodno življenje. Kanada in ZDA so sprejele zakon, ki zabranuje vselitev beguncem, Anglija, Francija, južno-ameriške države se jih branijo . . .
“Ker za nje ni prostora . . .”
Moderni farizeji in Betlehemčani!
Samo dolina ob reki Mississippi bi lahko sprejela še pol miljarde ljudi, novih naseljencev, trdijo strokovnjaki, Kanada bi jih mogla preživeti več milijonov, južnoameriške države vsaj sto milijonov ... pa se vsi branijo beguncev. “Za nje 'ni prostora.”
Kaj govorite farizejsko o borbi ža osvobojenje narodov /a železno zeveso, če niti beguncev od tam nočete sprejeti! Vsa propaganda “Free Europe” in “Voice of America” je prazna, dokler nihče niti beguncev ne sprejme, ki pribeže izpod jarma sužnosti za železno zaveso.
“Kaj'ko "r'.’oii'n'begunci sem?” So se nekateri izpraševali. Ko je sprejela naša država par sjotisoč teh ljudi. Tako vprašanje je tudi dokaz, da se še danes godi, kar se je godilo pred 1956 leti v Betlehemu. Niti p-ostora jim ne privoščijo!	M.
j BESEDA IZ NARODA
Slovenski družabni večer
Uspel nastop “Korotana,” “Lilije” in “Kroga” v korist “Katoliškega doma” v Gorici in slov. semenišča v Argentini
Cleveland
O. — Pevsko društvo “Korotan,” dramatsko društvo “Lilija” in klub “Krog” so v nedeljo 28. decembra skupno priredili Slovenski družabni večer. Treba je reči, da je bil spored lep, na dostojni kulturni višini in da je kljub lepemu dnevu privabil precej starih in novih Amerikancev. Pozdraviti je treba tudi ta način slovenskega kulturnega izživljanja. Igra sama je morda preprostemu človeku bližja, zdi se mi pa, da je tudi ta spored bil vsakemu razumljiv, čeprav so bile vmes točke, ki so zahtevale več kot samo gledanje. Naj omenim samo recitacije, posebno Cankarja. “Vse blagoslove, tebi Ljubljana” ni lahka stvar.
Dramatsko društvo Lilija je postavila na oder prizor iz operete Miklavž prihaja. Veliko prisrčnosti je v tem delu. Ko gledam otroke, vselej mislim za deset let naprej. To je vse naše upanje. Na teh otrocih bo čez čas visela naša slovenska beseda v tujini, čie se nam to izpridi, smo vse zgubili. Zato je velike hvale vreden trud režiserja P. Kneza, ki gotovo žrtvuje veliko časa otrokom. Prepričan pa sem, da je to obenem najbolj rentabilno delo, ki ga more kdo vršiti v prid slovenski besedi na tujem.
Izvajanje samo je bilo lepo. Gotovo je, da ni vselej popolne enotnosti. Otrok je otrok, toda splošen vtis je bil v resnici lep. Tudi Svetonočni prizorček je šel vsem do srca.
Omenil bi pri tem le eno. Spremljava je bila preglasna. Svetonočni prizorček, ki je bil brez spremljave, je prišel bolj do izraza.
Simbolična slika Domotožje je bila zelo doživeta. Gdč. Jožica Varšek ima globoko čustvovanje. Za preprostega gledalca je bila slika morda malo težka, je pa v resnici globoko ponazarjala hrepenenje po domu.
Zelo dobre so bile pevske točke. Vse je navdušil tenorist Franček Gorenšek, ki je zapel arijo iz Melodije srca in Matti-nata v italijanskem originalu. Jasno je videti, da ima pevec dobro izšolan glas. Nič nima izumetničenega, glas mu je mehak in zelo lep. Mattinato je moral ponoviti.
Prav tako je bil zelo dober baritonist Jože Dovjak, ki je zapel Mornarja v Vilharjevi priredbi. Močan glas, prijetne barve je vse presenetil. Imel sem občutek, da kljub vsemu pri Mornarju ni bil povsem trden. V pesmi “Ti si urce zamudila” mi je bil bolj všeč.
Tenorist F. Turel je zapel Pav-čičevo Pred durmi in Adamičevo Nocoj je pa svetla, noč. Glas mu je bil lep, toda na nekaterih krajih pade tenorist v neko čudno maniro, ki me je motila. Tisto trganje, ki sem ga sicer že večkrat slišal tudi pri drugih pevcih, se mi zdi, ni na mestu.
Moški zbor Korotana je zapel dve pesmi Sem bil na vas in Žabe. Glasovno je zbor zelo ubran. Same mlade moči, pred katerimi leži veliko bodočnost. Vesel je človek te mladosti. Slovenska pesem v Ameriki še krepko živi. To je veliki podstav na katerega lahko veliko zidamo.
ženski zbor Korotana je zapel Kje so tiste stezice in Tam gori za našo vasjo. Da so pesmi res vžgale, ja znak že to, da je moški zbor moral dodati še Ob večerni uri, ženski pa se ni dal preprositi, kljub temu, da so poslušalci z dolgim ploskanjem to želeli.
Cela prireditev je bila morda malo dolga. Malo so krivi poslušalci, ki so zamujali, malo tudi vezalec, ki je bil včasih predolg. Prav je, da se posamezne točke
vežejo, vendar se mi zdi, da bi se dalo napraviti krajše.
Režiser dr. Milan Pavlovčič je opravil veliko delo. Opravil ga je zelo dobro. Mislim, da je vsak odšel s prireditve vesel in zadovoljen.
Med odličnimi gosti sem opazil škofa Gregorija Rožmana, g. Antona Grdina, ki je bil pokrovitelj prireditve in g. msgr. Škerbca. Dvorana v začetku se je počasi polnila, ob koncu je bila dokaj dobro zasedena, želel sem si vendar več ljudi. Morda je nekaj krivde na tem, ker je bila tudi na večje otroke vstopnina 50 centov. Naj bi se drugič to opustilo.
Naj bi novo leto,
nami, bilo za našo slovensko besedo leto plemenitih naporov. Naj bi vsak, kdor more, gradil in klesal to našo drago besedo, da bi tudi na tujem krepko rasla in predstavljala naš narod v tisti luči, ob kateri bo vsak obstal in se zamislil: tako kleno besedo more imeti samo klen in zdrav narod!
Karel Mauser.
j K sodobnim svetovnim problemom
'!
ki je pred
Praznujte Silvestrovo z nami
Cleveland, O. — Pod okriljem direktorja, Kluba društev, ženskega odseka in dramskega društva “Lilija,” priredi Slovenski dom na Holmes Ave. silvestrovanje. Pričetek v sredo 31. dec. t. 1. ob 8. uri zvečer. K plesu bo igral poznan in privlačen Ha-bat orkester. Na razpolago bodo prvovrstna okrepčila. Kdor hoče vesel in razigran skočiti iz starega v novo leto, naj pride na našo prireditev.
Joško Penko, predsednik.
Kadarkoli v povojni dobi je trebne reforme v prekomorskih Sovjetija napravila s svojimi de- posestih. Polagoma prodira v janji slab vtis na svetovno jav- francoski javnosti prepričanje, no mnenje, se je oglasil sam njen da je- treba državno ustavo sprevodnik Jože Stalin in znova po- meniti v toliko, da bo dobila dr-udaril miroljubnost in dobre na- žava trdno vlado, ki bo imela
mere Sovjetije. Sovjetija je
zadnjem času
dovolj moči in ugleda, da bo mogla izvesti tudi one rešilne skle-

trpela na svojem ugledu zaradi pe, ki jih javnost ne mara. Stara procesa v Pragi, ki je vrgel čud- resnica je, da je bolniku treba no luč na ves komunistični svet J jemati zdravila, če hoče ozdra-prav posebej na Sovjetijo samo.'viti, pa naj bodo ta tudi gren-V Združenih državah pa tudi iz-: ka. ven njih je pa Sovjetom škodo-	*	*	•
vala zlasti objava poročila se- V Kairu se je sešel velik mu-natnega odbora, ki je preisko- slimanski sosvet verskih pogla-val množični umor v Katynu.	I var jev, ki je pod predsedstvom
Na dunajskem mirovnem kon-,bivšega jeruzalemskega mufti-gresu so govorniki sicer hvalili ja Huseina oklical sveto vojsko sovjetska prizadevanja za dose-j proti Franciji, ker preganja a-go svetovnega miru, toda kon- j rabske nacionaliste v Maroku in greš je našel premalo odmeva v,Tuniziji. Oklic pravi, da mora-svetu. Tako se je oglasil sam'jo to sveto vojsko podpirati vsi Stalin, da spravi mirovno akci-! pravi muslimani po svetu in ne jo v pravi tek.	isamo pripadniki arabskih držav
Odgovori, ki jih je dal Stalin v Afriki in Aziji. Ime Huseina na vprašanja dopisnika listaj je v vsem muslimanskem svetu New York Times, so v glavnem: najbolj zveneče — sledili mu močno podobni njegovim starej- bodo verniki od obale Atlantika šim izjavam. Stalinu se je zde- do obal Pacifika in Indijskega o-lo vredno znova poudariti, da ;ceana. Ko je leta 1945 Husein vojna med Sovjetijo in ZDA mjkot zaveznik nacistov zbežal iz neizogibna. To mi Stalinu prav j Nemčije, kjer so ga lovili An-radi verjamemo, saj smo zadnjič gleži, so ga rešili Francozi, ki so omenili, da Stalinu ni do vojne Iga nato v letalu prepeljali v Pa-v starem smiislu in da je prepri-; lestino in Egipt, da je tam na-čan, da bo brez nje lahko zavla-1 daljevai s svojo borbo proti An-dal vsemu svetu. Z nemiri, ki gležem. Danes se jim to dejanje jih komunisti povzročajo, kjer-1 čudno poplačuje — Husein jim koli v svetu le morejo, s podtal- je poslal ves muslimanski svet
Zapostavljanje slovenskega dela dežele
V drugi polovici t.m. je koroški dežel, zbor razpravljal o dežel. preračunu za 1953. V razpravi so govorniki vseh 3 vladnih strank govorili v prvi vrsti o splošno političnih vprašanjih in šele nazadnje o preračunu. Iz vseh govorov je bilo jasno vidno, da je to* zasedanj e že popolnoma pod vplivom volitev, ki bodo 22. febr. prih. leta.
Natančnejša razčlenitev tudi novega dežel, preračuna jasno pokaže, da je slovenski del koroške dežele zapostavljen na vsej črti, le v plačevanju davkov in drugih prispevkov je izenačen z nemškim. V koroškem dežel, zboru so že od 1945i socialisti v večini, v 'njihovih rokah so vsi glavni referati deželne u-prave, zato so oni v prvi vrsti tudi odgovorni za krivico, ki se godi slovenskemu delu dežele. To pa seveda prav nič ne zmanjšuje soodgovornosti drugih dveh vladnih strank.
Borba proti pouku slovenščini na šoli v Velikovcu
Pred kratkim je velikovški občin, odbor soglasno sklenil, da pojde posebna deputacija občine in staršev do dežel, vlade z zahtevo, da odpravi obvezni pouk slovenščine. Po poročilu “Unterkaerntner Nachrichten” z dne 12. t.m. so se na seji občin, odbora prav posebno zaganjali v pouk slovenščine na tamošnji dvojezični šoli odborniki Rogy, Schubert, Pobeheim, Dollinger in Pauer. — Zanimivo je, da so za predlog glasovali tudi socialisti, ki v besedah vedno zatrjujejo narodnostno strpnost in prijateljstvo do Slovencev.
Omenjeni' sklep veliko, občin. odbora izpričuje, kako bore malo vidijo velikovški mestni predstavniki preko svojega domačega zeljnika. Velikovec je glavno mesto slovenske Podjune. Vsi velikovški trgovci in o-brtniki žive od sloven, denarja, njihovi zastopniki v občin, odboru pa hujskajo proti slovenščini v šoli. Če bi gospodje imeli samo malo soli v glavi, bi ravno nasprotno ravnali. Če je kdo dolžan naučiti se slovenščine, so se je dolžni naučiti velikovški meščani. Sicer pa starejši in srednji rod slovenski še 'zna, sama mladina naj bi je ne smela več znati. Ali ni to zločin nad lastno madino?
Borba za sloven, napis na šoli v Svečah
Letos je bila na zunaj in znotraj obnovljena ljudska šola v Svečah, rojstnem kraju Miklo-ve Zale. Zastopnik slovenske stranke v bistriškem občin, odboru, pod katerega spada sve-ška ljudska šola, je zaradi tega predložil socialističnemu županu na Bistrici v Rožu, da se napravi v smislu enakopravnosti obeh narodnosti na šolskem poslopju tudi slovenski napis. Poleg zastopnika slovenske stiranke g. Ferčnika se je na občin, seji zavzemal za dvojezični 'napis tudi občin, odbornik av-strij. Ljudske stranke g. Partl, ki je socialističnim zastopnikom v odboru povedal, da obiskuje šolo v Svečah 90% otrok sloven, staršev, glede na socialistično slinjenje, češ, da so za znosno sožitje s sodeželani drugega jezika, pa je socialistom odkrito povedal, da bi socialisti, če bi jim zunanje politični položaj dovolil, pomagali z največjo voljo, da se zbriše še zadnje ostanke slovenskega .pouka na dvojezičnih šolah.
Pri glasovanju so za napis “Ljudska šola” glasovali g. Fer-čnik, g. Partl in komunistič. odbornik g. Fritzer, glasovanja sta se vzdržala drugi zastopnik ljud. stranke g. Moebius in odbornik VdU g. Jerolitsch, do-čim je glasovalo vseh 7 socialističnih občin, odbornikov proti dvojezičnemu napisu.
Tako se danes na sveški ljudski šoli blešči samo nemški napis in kriči o enakopravnosti o-beh narodov na Koroškem. Za nas Amerikance pa je tudi to dokaz, kako ^današnja Avstrija pojmuje demokracijo.
Novi jugoslovan. poslanik v Avstriji
Sredi januarja prih. leta bo prevzel rpesto jugoslovan. poslanika na Dunaju Dragomir Vučinič, ki je bil vodja jugoslovan. delegacije v Gleichenber-gu pri razgovorih o malem obmejnem prometu in dvolastni-ških posestvih. Novi poslanik je bil rojen 1919 na Cetinju, 1941 je opravil pravno fakulteto, med vojno se je pridružil partizanom, po 1947 je bil načelnik oddelka za agitacijo in propagando pri CK ZKJ (Centralni komite zveze komunistov Jugoslavije), maja 1951. je bil imenovan za načelnika evropskega
nim rovarjenjem in mrzlo vojno upa Kremelj svobodni svet tako oslabiti in razkrojiti, da mu bo kot zrelo jabolko sam padel v naročje.
Stalin je 1. 1949 dejal, da bi se rad sestal s predsednikom ZDA in se z njim pomenil o napetosti, ki vlada med obema velesilama. Podobno izjavo' je dal tudi tokrat, le v malo hladnejši obliki.
Sovjetija je po Stalinovih besedah interesirana na končanju vojne na Koreji. Zanimivo je le, čemu je potem ne konča?
Svet je svoj čas na izjave komunističnih veljakov veliko dal in od njih tudi često marsikaj upal. Izkušnje zadnjih let pa so Zapad poučile dovolj, da zahteva poleg lepih besed tudi lepa dejanja. Teh pa — ni! m *	*
Francija je že spet sredi vladne krize. Iz leta v leto tarejo državo podobne težave, nobena vlada jih ni v stanju rešiti. A. Pinay je poskušal storiti, kar ni uspelo drugim. Nekaj je dosegel, končno pa doživel neuspeh.
Francija preživlja težko krizo doma, nima pa nič manjših težav v svojih občirnih prekomorskih posestvih. Vojna v Indoki-ni požira ogromne vsote, težave so v Severni Afriki, težave na Madagaskarju. Šibke francoske vlade niso v stanju rešiti vprašanj domače politike in. nimajo dovolj ugleda, da bi izvedle po-
oddelka v jugoslovan. zunanjem ministrstvu. Im'a mnoga visoka jugbslovanska odlikovanja in Partizansko spomenico. — Sedanji jugoslovanski posa-nik na Dunaju Slovenec Viktor Repič pojde v Belgrad v zunanje ministrstvo.
Radgonski most
10. t. m. je bil odprt promet preko novega radgonskega mosta čez Muro, ki je bil slovesno odprt že sredi poletja; kakor je
poročala tudi AD. Takoj takrat I	zvezi
na vrat.
• * *
Medtem ko se v Afriki razvija muslimanska fronta pnjti Franciji, se je nenadoma ug&to-vilo, da se pripravlja Nevarna komunistična fronla' proti zahodnim zavetnikom v Perziji. Ameriški državni tajnik Ache-aon je na pariškem zasedanju Atlantskega bloka pozval k sebi Edena na poseben razgovor in mu povedal, da je ameriška obveščevalna služba ugotovila, da je v Perziji dosegla kriza svoj višek. Ker Mossadegh petroleja zaradi angleške blokade ne more prodajati, prehaja kontrola nad ljudstvom, ki trpi zaradi stiske, v roke komunistične Tudeh stranke. Le malo je še treba, pa bo tam eksplodiralo in bo Mosadeghu sledil diktator, ki bo spravil deželo pod kontrolo Moskve. Ako bi se to zgodilo, tedaj bi se ves strateški položaj na svetu zelo spremenil. Vsa obilna petrolejska polja v Mali Aziji bi prišla v roke Sovjetom, zahodni zavezniki bi bili ob glavne surovine, ki so tako potrebne za vojsko. Anglija mora nujno nekaj storiti, da se položaj Mossadegha utrdi.
Ker dela Anglija raje po svoje kakor pa tako, kakor to žele v Washingtonu, je morala ameriška vlada sama pohiteti. Mossadegh je dobil obljubo, da mu bodo poslali 100 milijonov dolarjev, da bi bil kos prvim najhujšim težavam.
* * »
V Egiptu prevzema vedno več oblasti general Naguib v svoje roke. Sedaj posebna komisija pripravlja načrt nove ustave. — Pravijo, da bo Egipt najbrž postal republika — Naguib sam pa pravi, da bi mu bilo ljubše, da bi ostal monarhija — vendar pa prepušča odločitev ljudskemu plebiscitu, ki bo o tem odločil.
Sam pa je povabil k sebi tuje časnikarje ter jim ponovil željo Egipta pristopiti k zahodni ob-
prometa čez most niso odprli, ker še niso bila urejena carin-
Egipt bi moral le poprej doseči izpolnitev dveh pogojev: —
ska posopja na obeh straneh m°- Sudan naj se priključi Egiptu in
stu.
Najboljši dokaz
— Tako, gospod profesor, zdaj lahko greste pogledat novoro^-jenčka, jaz pa prinesem ta čas pudra.
— Pudra? Torej že zopet hčerka!
— Nad devet desetin površine države Rhode Island pripada mestnim občinam.
Angleži naj odidejo iz področja Sueškega kanala. Stara terjatev, vendar nova v toliko, ker je Naguib tokrat jasno nakazal, kam hoče postaviti Egipt. Poudaril pa je, da je nesmisel govoriti o tem, da lahko ostane Egipt nevtralen. Tudi se nikdar ne bo podredil vzhodnemu bloku ter postal zaveznik Moskve. Naravno je samo to, da se priključi zahodnemu zavezniškemu obrambnemu sistemu.
T^ano
f~yu&uce.~
ymiERi$k/i Domovih
0 Sv. Nikolaju in o Santa Claus
Dejstva in bajanje o Mi- postal pretveza za nenasitne
>/l' IVI' EP Ig/% Hi— HO/VIE
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
Če se ozremo nazaj
Vsak osmi Torontčan — novi naseljenec
Leto je pri kraju in začenja 215,000 dolarjev vrednih zlatih \ Toronto, Ont. — Na nekem
palic na letališču pri Torontu in sestanku družabnega društva pa upor jetnikov v Guelphu. Riverdale Neighbourhood Work-Kanadska Ameriška Domovina ers je povedal svetnik za držav-je o vseh teh dogodkih bolj ali Ijanstvo pri pokrajinskem vzgoj-manj izčrpano poročala. Poro- nem ministrstvu g. Štefan Davi-čali pa smo tudi o dogodkih v dovič, da je danes vsak osmi To-
še novo. Če se ozremo nazaj v staro leto, se bomo spomnili tega ali pa onega važnega do-goka. Če bi šli listat po časopisih, bi se ustavljali na glavnih naslovih in mimogrede u-gotovili, kaj se je vse važnega zgodilo. Kanadsko časopisje je poročalo tako o svetovnih kakor tudi o domačih kanadskih novicah. Nekateri torontski časopisi so skušali napraviti ob koncu leta nekakšno novičarsko bilanco; piušli so do zaključka, da je novica o smrti angleškega kralja v preteklem februarju najbolj prizadela Kanadčane. Pravijo, da je bila za Kanado to večja novica kakor pa na primer zmaga Republikanske stranke v Ameriki. To je lahko res, la-ko tudi ne.
Izčrpek, ki ga je napravilo kanadsko časopisje, pravi, da
naših kanadskih naselbinah in rontčan — novi priseljenec, kjer to ni bilo mogoče, smo ob- j G. Davidovič je govoril čla-j avl j ali pisma posameznikov, nom zgoraj omenjenega društ-Splošnopolitičnih novic v naši va na njihovem decemberskem prilogi nismo prinašali, ker je sestanku, da je večina teh noto zadeva urednika prve strani vih Kanadčanov v Torontu od-in ne urednika tedenske priloge raslih in da morajo s tem raču-za Kanado.	nati. “Navade, zanimanja in
Ljudje se najdejo, ki jim ti ali vrednotenje stvari”, je rekel g. oni ali pa sploh vsi članki naše Davidovič, “so stvari, ki si jih priloge niso všeč. Eni tožijo, da človek pridobi v svoji otroški prinašamo le preveč kanadskih in odraščajoči dobi in je zato novic, ki da niso zanimive, dru- za odrasle ljudi težko ali pa gi spet pravijo, da ni vredno pri- sploh nemogoče, da bi jih spre-našati pisem tistih ljudi, ki so si menili.”
rešili življenje z begom iz Tito-1 Davidovič je rekel, da bodo vine. Nekateri so rekli, da lepo- novi Kanadčani obdržali svoja slovni podlistki niso hvaležno izročila, način prehrane, obla-čtivo in morda je bil kdo, ki si čenja in glasbe. Svetnik Davi-je mislil, da je zelo malo važno,'dovič je mnenja, da to Kanadi •so bile tele svetovne novice za koliko kanadskih vojakov pade lahko samo koristi. Dolžnost
p o v r s t j o najvažnejše: smrt kralja Jurija VI., Eisenowerje-\-a zmaga, “Flying Enterprise”,
1 zgon kralja Farouka iz Egipta, Upori komunističnih ujetnikov na otoku Koje, Železniška nesreča pri mestu Harrow v Angliji. Najvažnejše kanadske novice pa naj bi bile po mnenju glavnih urednikov torontski dnevnikov te-le: Zločinska Boydova tolpa, Izbruh živinske bolezni v Saskatche-wanu, Imenovanje g. Masseya za generalnega guvernerja Kanade, Porast veljave kanadskega dolarja, Zmaga stranke Social Credit v Britski Kolumbiji in Uspeh konservativcev v tradicij onalno liberalnem New Brunswicku.
Farouk se je odpovedal prestolu po vojaškem udaru v Egiptu julija meseca. Na otoku Koje je našlo v uporih smrt 76 severnokorejskih in kitajskih vojnih ujetnikov; Ottawa je na ta dogodek ostro reagirala; kanadski vojaki, ki so bili dodeljeni k straži teh ujetnikov brez vednosti najvišjega poveljstva naše armade, so bili odpoklicani, poveljujoči častnik pa je bil upokojen. Nesreča pri kraju Harrow je zahtevala 111 življenj. Imenovanje g. Masseya je bilo brez dvoma predmet neštevilnih u-vodnikov. G. Massey je prvi Kanadčan, ki je kdaj v zgodovini naše dežele postal njen generalni guverner. Poizkusi z atomskimi bombami v Avstraliji niso bili glavni predmet zanimanja. Važna je bila novica o tem, da je kanadski dolar prekosil ameriškega. To se je zgodilo 6. marca. Ka-naski dolar je bil šibkejši kakor ameriški vseh zadnjih 14 let. Nekateri uredniki so mnenja, da je staviti med važnejše novice preteklega leta v naši deželi tudi potopitev tovorne . ladje “Pennsylvania,” pri če- j mer je izgubilo svoja življenja, 46 mornarjev. Ladja se je bila potopila še januarja ob brit-! sko kolumbijski obali. Imeno-' vanje našega zunanjega mini-j stra za predsednika glavne skupščine ob času jesenskega1 zasedanja v New Yorku naj bi tudi spadala med glavne novice.
Kot važnejše dogodke v Kanadi navajajo izid provincijalnih volitev v Britski Kolumbiji, ki je postavil na krmilo desničarsko stranko “Social Credit.” Nekateri uredniki pravijo, da si je važno zapomniti tudi tatvino.
na Koreji. Uredništvo si je kljub kanadskih društev pa je, da u-temu prizadevalo, da bi objav- poznajo nove Kanadčane z ure-Ijalo novice in članke iz vseh kra- ditvijo dežele in jih pouče o od-jev in vseh poprišč. Objavljali' govornosti posameznika državi smo članke, ki so jih napisali (in njenim zakonom, naši rojaki po Kanadi z izrecnim j	------o------
namenom da bi po potrebnem ; RedOV^Ce prilSOVedUjejO ah nepotrebnem hvalili svoje	r 1	* '
prijatelje. Objavljali smo vsa , 0 SVODOuli 113 IClidJSkGill pisma, ki so bila zrela za obja-; Vancouver, B. C. — Tik pred vo. Objavili smo nekaj novic, ki božičem sta se pripeljali v Van-so se kasneje izkazale za manj couver na krovu norveške ladje točne. To se pri urejevanju ča- dve kanadski katoliški redovni-sopisa rado zgodi. Nekaj pisem, ci, ki sta uživali v rdeči Kitajki so namenoma potvarjala res-^ki večletni hišni zapor. Sestra nico in ki so poročala čiste izmi- Marija Angela iz kraja Pem-šljotine, smo hvalabogu pogrun-, broke, Ont., je dejala, da sta tali, preden smo jih namenili za postali s svojo soredovnico po tisk. Prav zaradi tega je ured-^prihodu kitajskih komunistov — ništvo dosledno zahtevalo podpi- jetnici v bornem podstrešju, od-sane dopise. Vsi članki, ki niso koder ju komunistični oblastni-bili podpisani, so bili članki in ^ ki dve leti niso pustili nikamor, novice splošnega značaja in pa Sestri se v tem času hišnega za-tisti, ki jih je priredilo ali pa na-j pora nista smeli pogovarjati z
nikomer. Tudi jima komunisti
vince Saskatchewan na kanadskem Srednjem Zapadu. Poročilo, ki so ga sestavili vladni inženirji in drugi strokovnjaki v službi naše zvezne vlade, je baje proti načrtu za namakanje. — Strokovnjaki so študirali prilike za napravo velikega jeza na strugi South Saskatchewan River pri kraju Outlook, Sašk., eno leto in se odločili, da bodo priporočili vladi, naj tega načrta ne podpira. Strokovnjaki so mnenja, da gradnja tako velikega projekta v sedanjem času ne bi bila posebno modra poteza.
niso dovolili, da bi imeli v svo-
svoj
ročilo uredništvo pri svojih ožjih sodelavcih.
Škoda je bilo le, da nismo pre- |jem podstrešnem zaporu jemali še več pisem. Uvesti smo 'radio, hoteli rubriko osebnih novic. | Usmiljenka Marija Angela je Obrnili smo se na merodajno ^ vodila v kraju Lishui v provinci mesto v Toronto. Poslali so nam čekjang, tristo milj zapadno od kratko zbirko trenotnih osebnih ^ Šanghaja, katoliško šolo in bol-novic, potem pa so nato kljub nišnico1. Po prihodu komunistov opominu pozabili.	| so šolo zaprli in prav tako ko-
Tistih, ki jim v Kanadski mUnisti njso dovolili usmiljen-Ameriški Domovini nič ni všeč,'kam, da bi nadaljevale s svojim ne moremo pomagati. Takim, delom v tamošnji katoliški bol-hvalabogu maloštevilnim lju- nišnici.
dem, nemara še marsikaj druge- Podoben hišni zapor še sedaj ga ni všeč. Upoštevalo pa bo uživa na Kitajskem montreal-uredništvo kanadske priloge na- ski katoliški škof Turner in več šega lista vse tudi vnaprej na- drugih misijonarjev in redovnic svete in prošnje, kako naj bo pri- jz Kanade.
loga urejena. Jasno, da imajo	------o------
pri tem naročniki prednost. Vsi, ki čitate kanadsko prilogo, a na časopis niste naročeni, boste zamegli vplivati na obliko, vsebino in obsežnost kanadske priloge najbolje na ta način, če se boste na časopis naročili in nas potem postregli s kritiko priloge, kadar,
Papeževo božično poslanico so prenašali v 24 jezikih
Vatikan. — Vatikanski radio je prenašal za božič govor svete ga očeta Pij a XII. v 24. jezikih. Prvi prevod, ki so ga naredili koder in če je potrebna. Vsem j iz besedila papeževe božične po-čitateljem pošiljamo voščila za slanice, je bil angleški, potem
Novo leto!
Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL
SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. -A vozne karte za ladjo ali avion denarna nakazila, paketi prevodi, emigracija itd.
pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko
GENOVA—Italija, Via Balbi 38 CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16
TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FI 5306
pa so prestavili govor na številne druge jezike, predvsem v jezike, ki jih govore v Srednji in Vzhodni Evropi, za tako imenovanim “železnim zastorom”. — Vatikanski radio je prenašal govor sv. očeta Pij a XII. za pretekli božič tudi Slovencem doma in po svetu v slovenskem jeziku.
Delavstvo vseh katoliških delavskih sindikatov v Quebecu, ki je zaposleno v tekstilni industriji, bo šlo najverjetneje takoj po novem letu stavkat. Napovedana stavka vsega tekstilnega delavstva katoliških sindikatov se je zdela neizogibna potem, ko so v mestu Louisville, Qua, propadla pogajanja med sindikalnimi zastopniki in delodajalci. Stavka v Louisville, Que., je bila pred nedavnim zadušena s policijsko akcijo. Več stavku-jočih je bilo pri tem ranjenih.
* * *
Sredozimska čebela je tik pred božičnimi prazniki pičila neko gospodinjo, ko je krasila božično drevo. To se je zgodilo neki gospodinji v mestu Brantford, Ont. Sredozimna čebela se od navadne razlikuje samo po tem, da leta in pika tudi pozimi.
• * *
Epidemija stekline v severo-zapadnem koncu Kanade, o kateri smo že nekajkrat poročali, ni nikaka šala: kanadska zvezna vlada je zapovedala strogo karanteno ozemlja, ki se razteza severno od 55. vzporednika. Psi, ki žive severno od tega vzporednika, ne smejo prekorači-karantenske meje. Zapoved je stopila v veljavo 20. decem-ara.
* * *
Poslancem v kanadski parlament v Ottawi ni bilo treba za aožič frankirati božičnih voščil. To seveda ni nič novega: kanadski poslanci in senatorji nikoli ne frankirajo svojih pisem. Toda za te božične praznike, so izračunali, so odposlali kanadski poslanci svojim prijateljem in znancem okrog tristo tisič voš-čilnih kart, kar bo stalo pošto več ko pet tisoč dolarjev.
* * *
Kanadskim železničarjem so povišali plačo: vsak železničar bo prejemal zdaj 16 centov več na uro. Družbi CNR in CPR bosta plačali svoj povišek delavcem vse od septembra, železničarske unije so zahtevale 45 centov poviška.
------o-----
Žalosten konec
Spomnili se boste, da smo pred časom v kratki notici poročali o pobegu na jetiki bolnega Eskima 'iz tuberkuloznega sanatorija na Mountain pri mestu Hamilton, Ontario. Eskimo je postal s prihodom jeseni melanholičen in je kljub slabemu zdravju odšel iz bolnice. Nevešč angleščine in doma daleč na se-
Helen Elliott Goglinsky v kanadsko časopisje daljše pismo, v katerem se zavzema za tega melanholičneča, umrlega Eskima, ki ga tisti, kateri so ga bili poslali v bolnišnico tako daleč na jug, proč od njegovih rojakov, niso razumeli. Zaščitna sestra pravi v tem svojem pismu, da bi morala zvezna vlada sezidati potrebne bolnišnice za Eskime na severu, čigar podnebja so Eskimi vajeni.
Nova znamka
Ottawa. — Kanadske pošte bodo izdale 2. februarja 1953 novo poštno znamko v nominalni vrednosti $1. Znamka bo pokončne oblike. Predstavljala bo sliko indijanske koče s Pacifiškega primorja, s totenpolom pred hišo. Znamka bo črne barve.
Zanimiv film
Toronto, Ont. — V Kanadi so pred kratkim dovršili nov film, ki mu je naslov “Citizen Varek.” Film je kratek, a je zanimiv ne samo zaradi svoje vsebine ampak tudi z druge strani. Vsi glavni igralci v tem filmu so novi priseljenci. Film je omogočila kanadska “Narodna filmska zbornica.”
Film “Citizen Varek” nam kaže zgodbo mladega para, ki se 30ri z uživljanjem v kanadski način življenja. Glavno vlogo Vareka igra estonski igralec in režiser Rein Andre. Njegova žena je tudi v filmu obdržala svoj položaj, t. j. ona igra vlogo Va-rekove žene. Mad igralci najdemo tudi avstrijskega odrskega umetnika, ki je žel priznanje že v Avstriji, preden se je preselil v Kanado. Njegovo ime je Josef Furst. G. Furst je pred nedavnim igral pri kanadski skupini Jupiter Theatre, ko so dajali Eugene O’Neillovo dramo “Anna Christie.”
Film je uspel kljub svoji kratkosti. V filmu ni kake sentimentalne tendence. Zgodba nas prepričuje, da se morajo novi Kanadčani sami potruditi, da se bodo vživeli v novo domovino, vsem drugim pa nehote dopoveduje, da na nove priseljence ne smemo gledati z ozkogrudne-ga stališča.
Posebne vrste rekord
New York, N. Y. — Kanadčani so postavili nov rekord, čita-mo v poročilu Ameriške telegrafske in telefonske družbe, ki je pred kratkim izšlo. V tem poročilu stoji, da so Kanadčani na prvem mestu kar se tiče telefoniranja. Na vsakega Kanadčana je leta 1951 prišlo nič manj kc 378 telefonskih klicev. Morda vas lansko leto ni nobeden nikdar poklical po telefonu, toda to nič ne de. Kanada ima še vedno svoj rekord. Upoštevajoč prebivalstvo naše dežele so Kanadčani telefonirali tolikokrat, da bi prišlo na vsakega posameznika 378 klicev. Za Kanadčani rahlo zaostaja Amerika, kjer pride na vsakega človeka 376 klicev na leto.
Omenjena družba je objavila podatke o uporabljanju telefona v 250 deželah. Turki so, izgleda najbolj molčeči. Tamkaj pride na vsakega prebivalca komaj pet telefonskih klicev na leto. Največ telefonskih aparatov pa ima Amerika: na vsake tri ljudi
klavžu so tako prepletena, da je težko vedeti, kaj je na vsem resnice in kaj je zgolj izročilo domišljije človeških rodov v zgodovini. Toda zgodovinarji,, ki iso proučili stare rokopise, morajo potrditi, da je Miklavž resnično živel.
Skoraj gotovo lahko trdimo, da sv. Miklavž ni bil take vnanjščine, kakor ga rišejo dandanes. Mož ni bil debel in dobrovoljnega obraza. Varneje je trditi, da je bil mož duhovnik, ki je nosil duhovniško oblačilo. Vsa zgodovinska poročila o njem pa so si edina v tem, da je bil neizrečeno dobrega srca.
Sv. Miklavž je bil rojen kot Nikolaj, v mestu Patras, v starodavni maloazijski pokrajini Licija. Njegova mladost je bila mirna in deček je bil zelo veren in marljiv v učenju. Njegova dobrotnost, ki se je kazala že v mladosti, je gotovo pripomogla, da so ga ljudje izbrali za patrona otrok.
Nikolajevi starši so bili bogati, ko pa je umrl njegov oče, je Nikolaj sklenil, da bo skrivoma razdelil družinsko bogastvo. Legende pravijo, da je metal skozi dimnike v hiše revnih ljudi vreče zlatnikov. Skozi vse svoje življenje je opravljal Nikolaj dobra dela in nekateri vedo povedati, da je delal celo čudeže. Za časa svojega življenja je postal nadškof in po njegovi smrti so ga leta 343 po Kr. proglasili za svetnika. Dejstva o njegovem življenju in delovanju so postala v teku stoletij nejasna, a ■nekaj točnosti in gotovosti se nam je ohranilo neobajanih.
L. 949 se je odpravil ruski car Vladimir v Carigrad, kjer se je dal krstiti. Zgodovina ne pove, kaj se je bilo ob tej priliki zgodilo, resnica pa je, da je car Vladimir po svoji vrnitvi Rusijo oklical Nikolaja za zaščitnika Rusije. Nedolgo za tem so začeli Laponci in drugi narodi po evropskem severu praviti o Nikolaju pravljice. Odtod je prišla ideja, da se vozi sv. Miklavž po navadi na saneh z jelenjo vprego.
- Vse evropske dežele so si izbrale sv. Nikolaja za zavetnika in dobrotnika otrok. Njegov rojstni dan so praznovali in ga še praznujejo marsikod po Evropi dne 6. decembra vsako leto. Ob tej priliki “nosi” Miklavž. Ko so se nizozemski naseljenci ustavili v ameriški naselbini New Amsterdam (danes New York), so prinesli spoštovanje do sv. Nikolaja s seboj in ohranili izročilo. Po nizozemsko se pravi sv. Miklavžu Santa Nikalaus in odtod imamo pravzaprav ameri ško ime za Miklavža: Santa Klaus. To je navadno popačeno nizozemsko ime za sv. Nikolaja. Po svoje so tekom časa v Ameriki popačili tudi pojm o sv. Nikolaja vnanjšči-ni. Sv. Miklavž na Zapadu zdaj še malo ni podoben krščanskemu svetniku, ampak je
kramarje z prifrknjenimi ali krivimi nosmi.
Zanimiva sodna razprava
Barrie, Ont. — Na zatožni klopi tukajšnjega sodišča so se pred nedavnim nahajali starši devetnajst let stare deklice po imenu Mary Taylor. Deklica je umrla, ker je prenehala z uživanjem insulina, ki je bil za deklico življenjske važnosti. Bolehala je namreč na sladkorni bolezni. Starši so izjavili, da smrti njihove hčerke niso povzročili oni. Dejali so, da je deklica sama, po svoji lastni volji, prenehala z uživanjem insulinovih doz in zaradi tega umrla.
Priče, ki so nastopile, so to potrdile. Sodnija je dala največ na besedo dveh duhovnikov, katerih eden je pod prisego pričal, da je deklica po lastni volji zanemarila zdravljenje z in-sulinom. Starše so oprostili.
Quebec City — najstarejše kanadsko mesto
Prva naselbina, ki jo je bil odkril znani francosko-kanadski raziskovalec Jacques Cartier 1. 1.535, se je nahajala na ozemlju današnjega mesta Quebec City. Tedaj je bila naselbina še indijanska in se je imenovala Sta-dachona. Kasneje je drugi slavni francosko-kanadski raziskovalec in ustanovitelj Champlain 1. 1608 napravil na mestu Que-Dec Cityja prvo res evropsko naselje, ki se je imenovalo Habitation (Bivališče). Danes so sledovi za teim prvim belim mestom Kanadi skoraj zabrisani.
veru, so takrat predvidevali, da mož ne bo prišel do svojih roja-’pride po en telefon, švedska je kov v Great White River. David na drugem mestu. Na švedskem
UNION
INSURANCE AGENCY
East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
Moikl dobijo delo
ELECTRICIANS
Izkušeni za industrijsko delo. Plača od ure.
Steel Improvement & Forge Company
970 E. 64 St.
(U
HAMMERMEN
Izkušeni kovači na drop hammer. Plača od ure.
Steel Improvement & Forge Company
970 E. 64 St.
Ženske dobijo delo
STREŽNICA
Delo dobi izkušena strežnica.
New York Central YMCA
615 E. 152 St.
ženska za čiščenje
Ženska dobi nočno delo za čiščenje. Stalno delo in dobra plača.
Ohio Window Cleaning Company
1230 East 9th St. CH 1-7515
(255)
MALI OGLASI
Naprodaj v starem kraju
Proda se hiša in posestvo v Starem Trgu št. 19 ob Kolpi, Slovenija. Cena v amerikan-skem denarju $6000. Za več podrobnosti pišite na Alojz Fu-gina, 20831 Goller Ave., Cleveland 19, Ohio. —(255)
Išče delo
Višješolsko 14 letno dekle bi rada varovala otroke 2 ali 3 večere v tednu v bližini sv. Vida. Kličite pred 4. ure UT 1-9941.
ii)
* jMikeyook, kakor je bilo Eski- imajo po 25 telefonov na vsakih 'T~ mu ime, je resnično žalostno'sto prebivalcev, v Kanadi pa končal. Iz bolnice se je David'22 na sto ljudi. Največ telefo-
Načrt za namakanje južnega Saskatchewana
' Ottawra. — Naš ministr. predsednik g. Louis St. Laurent je prejel pred božičem v svojo pisarno prvi del posebnega poročila o nameravanem načrtu za namakanje južnega dela pro-
skobacal do bližnjega potočka, se tam skril, prezebal in po sedmih tednih — umrl od pomanjkanja in strahu. Pred nedavnim je na račun tega tragičnega dogodka napisala zaščitna sestra
nov je v New Yorku: 3,350,000. Nobeno drugo mesto na svetu nima toliko telefonov, vsa Francija jih nima toliko in ves ogromni azijski kontinent tudi ne do-seza New Yorka, kar se tega tiče.
Zabava za Silvestrav večer
FRANK ŽNIDARŠIČ in JOHN ČOPIČ, lastnika
FRANK & JOHN CAFE
1259 Marquette Av ».
prijazno vabita vse svoje prijatelje ii/ znance na veselo zabavo za Silvestrov večer. Postregla *am bosta s okusnim prigrizkom in fino mehko in trdo pij a co.
SREčNC NOVO LETO!
Celi gozdi so torej zaceli pa-j gnečo, vreščem, jeki. Trume dati pod sekirami Kozakov m jS0 se valile z majdana, se dre-
Sto tisoč mož kraljevske vojske je obleglo dvestotisočno armado Dziadziale.
Kralju je primanjkovalo topov, živil, streljiva — Dziedziala je imel neusahljive zaloge smodnika, vsakovrstnih živil, a vrh tega sedemdeset težjih in lažjih topov.
A na čelu kraljevskih vojsk je stal kralj — Kozakom je manjkal Hmielnicki.
Kraljevske vojske so bile o-življene po sveži zmagi — Kozaki so obupavali.
Minilo je nekoliko dni — na-da, da se vrneta Hmielnicki in han, je izginila.
Tačas so se začela pagajanja.
Kozaški polkovniki so prišli do kralja in se mu klanjali, proseč usmiljenja, hodili okoli šotorov senatorjev, jih prijemali za suknje ter obetali, da dobe Hmielnickega in izroče kralju, ako bi ga morali iz tal izkopati.
Srce Jana Kazimirja ni bilo tuje usmiljenju — hotel je pustiti domov črn in vojsko, da mu le izroče vse starešinstvo,
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
-"Č'v-wk
V blag spomin
SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Dragolich
ki je umrl na dan 30. dec. 1951. leta
Leto dni je že minilo, odkar si nas zapustil Ti, oh, kako prazno je življenje, ko Te več med nami ni!
«Dragi mož in ljubi oče, na grob spomini nam hite, počivaj mirno v hladnem grobu, pri Bogu večno veseli se.
Žalujoči ostali:
AGNES, soproga in OTROCI
Cleveland, O., 30. dec. 1952.
katero je hotel zadržati, dokler mu ne izroče Hmielnickega.
A taka pogodba ni bila starešinstvu všeč, ki se po tolikih prestopkih ni nadejalo pomilo-ščenja.
A med pogajanji niso prenehale bitke in obupni izpadi in dan na dan se je prelivala v potoki poljska in kozaška kri.
Molojci so se podnevi borili z obupno hrabrostjo in besnostjo, a ponoči so se cele trume obešale pred kraljevim taborom, žalostno kričeč za milost.
Dziedziala je bil sam naklonjen pogodbam in je hotel sam žrtvovati svojo glavo kralju, da bi le odkupil vojsko in ljudstvo.
A nastali so tudi nemiri v kozaškem taboru. Eni so se hoteli podati, drugi braniti se do smrti, vsi pa so premišljevali, kako bi zbežali iz tabora.
Toda najhrabrejšim Kozakom se je zdelo to nemogoče.
Tabor je bil obdan od rečnih raztokov in ogromnih močvar. Braniti bi se dalo v njem cela leta, a za vrnitev je bila edino ena pot — skozi kraljevske vojske.
O tej poti v taboru ni nihče mislil.
Pogajanja, pretrgana z bitkami, so se vlekla leno. Nemiri v kozaški trumah so postajali čimalje češči. V enem takem nemiru so odstavili Dzi-edzialo od poveljništva in si izbrali novega poveljnika.
Njegovo ime je vlilo novo odločnost v upadla kozaška srca — in, odbivši se z ogromnim odmevom v kraljevskem taboru, je razhudilo v srcih nekaterih vitezov zatrte spomine prebitih bolesti in nesreč.
Novi poveljnik se je imenoval Bohun.
Že poprej je .zavzemal visoko stališče med Kozaki v svetu in boju. Splošni glas je kazal nanj kot na naslednika Hmielnickega.
Bohun, prvi izmed kozaških polkovnikov, je stal s Tatarji pod Berestečkom na čelu 50,-Ijudi. Udeležil se je tridnevne bitke jezdecev. In ko ga je Jeremija s banom in ordami vred pobil, se mu je posrečilo, da je iz pogroma odpeljal večji del svojih sil in se rešil v tabor. Sedaj po Ddziedziali mu je stranka trdovratnežev oddala vrhovno poveljstvo, u-pajoč, da on edini utegne rešiti tabor in vojsko.
In res, mladi vojskovodja ni hotel niti slišati o pogajanjih — hrepenel je po bitki in krvi, ako bi tudi sam utonil v tej krvi.
A v kratkem se je prepričal, da ni niti misliti, da bi s temi četami mogel z oboroženo roko prodreti po truplih kraljevske vojske; — zato se je poprijel drugega načina.
Zgodovina je ohranila spomin teh neprimernih poizkusov, ki so se sodobnikom zdeli vredni velikana in ki bi bili mogli rešiti vojsko in črn.
Bo'hun je sklenil prodreti črez neizmerna bagna Plešove,, ali bolje, zgraditi črez ta bagna tak most, da bi mogli po njem preiti vsi obleženci.
se vgrezati v blato; metali so vanj vozove, šotore, kožuhe, obleke — in most se je večal od dne do dne.
Zdelo se je, da temu vojskovodji ni nič nemogočega.
Kralj je z naskokom odlašal, ker ni hotel prelivati krvi. Ko pa je videl te ogromne priprave, je spoznal, da ni drugega sredstva Ln je ukazal naznaniti vojski, naj se na večer pripravi za zadnjo bitko.
O tej nameri v kozaškem taboru ni nihče vedel. Most se je še prejšnjo celo noč podaljševal, zjutraj pa je Bohun s starešinstvom odjahal, da bi si ogledal delo.
Bilo je to v ponedeljek sedmega julija 1. 1651. Jutro tega dne je vstalo bledo, kakor bi bilo preplašeno, zarja na vzhodu je bila krvava, solnce je izšlo rdeče, bolehavo, nekak krvav odblesk je osvetljeval vode in gozdove.
Iz poljskega tabora so gonili konje na pašo; kozaški tabor je šumel s šumom razburjenih ljudi. Zapalili so ognje in začeli pripravljati zajtrk. Vsi so videli odhod Bohuna, njegovega spremstva in za njimi gredočo konjenico, s katero je hotel poveljnik odpoditi braclavskega vojvodo, ki je stal za taborom in s topovi prečil kozaške priprave.
Črn je gledala na odhod mirno, celo z nado v srcu. Na tisoče pogledov je spremljevalo mladega vojevnika in na tisoče ust je govorilo za njim:
“Bog te blagoslovi, sokol!”
Poveljnik, četa in konjenica so se polagoma oddaljevali od tabora, došli do roba gozda, še enkrat mignili v ranem solncu in začeli izginjati v goščavi.
V tem je'nekak strašen, presunljiv glas zakriknil ali bolje zatulil pri hrambi tabora.
“Ljudje, rešite se!”
“Starešinstvo beži!” je kriknilo nekoliko glasov naenkrat..
“Starešinstvo beži!” je ponovilo sto in tisoč ljudi. — šum je preletel trume, kakor kadar vihar udari v gozd — in naenkrat se je izdrl strašen, nečloveški glas iz dvesto tisoč grl. “Rešite se! Rešite se! Lahi! Starešinstvo beži!” Ljudske množice so udrle v beg kakor deroč potok. Teptali so ognje, prevračali vozove, šotore, razdirali palisade; gnetli so se, dušili. Strašna panika jim je vzela ves razum. Kupi teles so zagrajali pot — torej drli so po trupih me rikom,
vile na most, se pehale v bagna, toneči so se krčevito oprijemali drug drugega in, tuleč do neba za milost, padali v hladno, neizmerno blato. Na mostu se je vnela ljuta bitka in klanje za prostor. Vode Plešove so se napolnile s telesi. Zgodovinska Nemezis je strašno izplačala za Pilavice z Bre-stečkom.
Strahoviti kriki so prišli tudi mlademu vojskovodji do ušes in takoj je razumel, kaj se je zgodilo. Toda zaman se je obrnil v tem hipu proti taboru, zaman je letel proti trumam s kvišku iztegnjenimi ro-
čeljeval mal polkovnik sabljo nad glavo.	j
Nastal je dan sramote, poraza in sodbe . . . Kdor ni bil udušen in ni utonil, je šel pod meč. Reke so krvave tekle, da nisi razpoznal, ati teče kri ali voda. Prestrašene trume so se začele še bolj brez reda dušiti in pehati v vodo in se potapljati . . . Klanje je napolnilo te grozne gozdove ter je v njih zavladalo tem strahoviteje, ker so se začeli močnejši oddelki besno braniti. Bitke so se bile po blatu, po gozdu, na polju. Vojvoda braclavski je bežečim odrezal pot. Zaman je kralj ukazoval, naj zadrže vojake. Usmiljenje je ugasnilo
z drugimi vred položil svoje vsakega jerobstva in je bil pri-
kami. Njegov glas je izginil v — in klanje je trajalo do noči,
riku tisočev — strašna reka bežečih ga je potegnila s konjem vred s seboj — in ga nesla v pogubo.
Kraljevske vojske so obstr-mele ob pogledu na ta nemir, ki so ga mnogi smatrali za kak obupni napad — a vendar so morali verjeti očem.
Nekoliko trenutkov pozneje, ko je osuplost minila, so vsi prapori, ne da bi čakali povelja, planili na sovražnika, a spredaj je letel kakor vihra dragonski prapor, ki mu je na-
tako klanje, kakršnega se niso spominjali najstarejši vojaki in, če so se ga pozneje spominjali, so se jim ježili lasje na glavah.
Ko pa je tema pokrila zemljo, so se sami zmagovalci prestrašili svojega dela. Niso peli “Te Deum” in ne šolze radosti, marveč solze žalosti so tekle kralju iz oči.
Tako se je odigral prvi čin žaloigre, katero je povzročil Hmielnicki.
A Bohun ta strašni dan ni bil
KLOBUKI ZA NOVE KARDINALE — Klobučar Fernando Berbiconi izdeluje klobuke za nove kardinale. Vsak novoimenovani kardinal bo dobil dva klobuka, enega črnega s pozlačenim trakom in tradicionalnega rdečega. Vsak je vreden okoli $40 in je izdelan iz na poseben način predelane bobrove dlake. Berbiconiji izdelujejo klobuke za Vatikan že od l. 1825.
Z
wm
glave. Nekateri so pravili, da se je, ko je opazil poraz, prvi rešil z begom; drugi, da ga je rešil neki znani vitez. Resnice ni mogel nihče povedati.
Le toliko je gotovo, da je v naslednjih vojnah njegovo ime čestokrat splavalo med imeni najslavnejših kozaških poveljnikov na površje. Nekoliko let
pravi jen, da s sabljo brani svojo svobodo.
Pravili so tudi, da se smeh ni nikdar zazibal na ustnicah tega izrednega človeka. Ni živel v Lubnijah, temveč na vasici, ki si jo je zgradil iz pepela in ki se je imenovala Roz-logi. Tam je baje tudi umrl.
Domače vojne so ga preži-
pozneje ga je iz maščevalne! ,	.	v , .	,
roke dosegel strel, a tudi ta-lvele m so se se dolE° vlekle-krat še ni prišla zanj zadnja
ura. Po smrti kneza Višnivi-eckega, ki je umrl vsled vojnih naporov, ko je lubniansko gospostvo odpadlo od telesa poljske države, je prišla večina njegovega obsega Bohunu v roke. Pravilo se je, da nazadnje niti Hmielnickega ni hotel priznavati nad seboj. Sam Hmi-
Prišla je potem kuga in Švedi. Tatarji so se stalno gostili na Ukrajini, odvajajoč trume ljudstva v robstvo. Opustošela je Poljska, opustošela Ukrajina. Volkovi so tulili na razvalinah nekdanjih mest in nekdaj cvetoči kraji so bili kakor kako velikansko grobišče. So-
elnicki, zlomljen in preklinjanjvra§tvo je vzraslo v srcih in od lastnega ljudstva, je iskal j zas|.rupjj0 ^j-aLsko kri. inozemskega pokroviteljstva,— j
ponosni Bohun pa se je otresel i	— KONEC —
■r
ZYEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohio

“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL CLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes A.ve. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR. 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BAND],'6727 Edna Ave.
Zapisnikar: APtTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St.
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
III.	nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalne društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.


PREVIDNOST JE NA MESTU — Vojaki 2. pešadijske divizije na korejskem bojišču so se posedli pri jedi precej daleč eden od drugega. Pa nikari ne mislite, da so skregani! To je vse samo zaradi previdnosti. Če bi bili vsi na enem kupu, ki lahko vse skupaj ubila ena sama topovska granata, ki bi slučajno padla v njihovo bližino.
ijTHJTJTJiJTrTrLnjTJTJiJTn-'TJXTJ^Ji nnn nrun P
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresli nečlanom po S% obresli na zemljišča in poseslva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se mm glavnico odplačuje v mesečnih obrokih
Za pojasnila in informacije piiite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
j
j	351-53 NORTH CHICAGO STREET
-j	JOLIET. ILLINOIS
-innnnnnnn n_rt rum rTjmjmjmjmJTTLn
Silvestrovo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
v sredo 31. decembra ob 8, uri zvečer fšISSb	prireditelji:
Direklorij. . . K!ub društev. . . ženski odsek in dramsko drušfvo “Lilija”, in odseki Slov. doma
IGRA HABAT ORKESTER Vstopnina $1.00
K VELIKI UDELEŽBI VLJUDNO VABI VODSTVO KORPORACIJE S. D.