Poštnina plačana w s®4cvl,li' Izhaja vsak torek, četrtek Im soboto. Cena posamezni StevB!*:! ‘1 K. Dopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. Številka pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. Štev. telefona 552. Časopis za traculno, Sn<£«strlio in obrt. LETO IV. LJUBLJANA, dne 9. aprila 1921. Naročnina za ozemlje H S: letna . . . za pol leta . za četrt leta mesečno . . K 180'-» 95’-» 50 — » 20-~ a .W O^- Plača in toži se v Liuoljani. ŠTEV. 29. P. ti. staročisikosnl Dx bi »Trgovski List« zadostil vsem potrebam trgovine, industrije, obrti In gospodarstva ter pridobil na 9voji aktualnosti, je začel Izhajati s 1. aprilom 1.1. trikrat tedensko. Četudi obremenjuje trikratna Izdaja upravo z ogromnimi stroški, se je cena listu za celo leto zvišala le z» 30 K, to pa zato, da ostane naš list med strokovnimi listi še vedno najcenejši. Poštnina v Inozemstvo zviša radi podvojenja pošmih pristojbin na prvi strani navedeno naročnino mesečno za SC 10. Upravništvo prosi vse p. n. naročnike, ki so že plačali naročnino, da narn blagovolijo vposlati v najkrajšem času navedeno razliko K 30, naročn ke v inozemstvu pa, da nam poleg tega zneska nakažejo še pošt nino za Čas od 1. januarja do 31. marca K 10 40, .za naprej pa co K 10 mesečno. Istočasno prosi uprava še enkrat vse one naročnike, ki Še niso plačali naročnine, da store to zanesljivo do 20 t. m. V to svrho prilagamo današnji Številki položnice, katerih naj se posiužijo vsi naši čitateiji. Pri OdpoSiijanju dinarja naj se blagovoli prlpotnnitl, zakaj da se je znesek odposlal, da ne bo nepotrebne korespondence ali neljubih pomtot. Oglas, naročnina od do, poštnina itd. zadostuje. V slučaju, da kdo od. gg. naročnikov ne dobi redno odposlanega lista, prosi uprava, da dotičnik takoj na znani iti navede številko, katera je Izostala, da jo takoj nadomestimo. Za reklamacije se ne plača poštnine, če je napisana pO sledečem vzorcu: l/» pole papirja prva stran: Uprava »Trgovskega Lista« Ljubljana, Gradišče 17./I. — Druga siran: Št... »Trgovskega Lista« nisem prejel, prosim da se mi takoj dopošlje. Ivan Kovač, Škofja Loka št. 500. Na to poštnine prosto reklamacijo opozarjamo p. n. naročnike, ker se poslužujejo redno fra.ikiraHh kart In pisem, ter sl napravljajo nepotrebne stroške Uprava »Trgovskega Lista**. Ljubljana, dne 9. aprila. Karl Habsburg se je o velikonočnih praznikih pojavil na Madžar • skem in je hotel zasesti prestol krone svetega Stefana. Ta dogodek ni prišel povsem nepričakovano, ker so je že teden dni pred ekskraljevim povratkom šušljalo, da se pripravljajo za katoliško veliko noč veliki politični prevrati, ki bodo imeli globoke posledice tudi za Jugoslavijo. Tekom Habsburgovega bivanja na Madžarskem so naši časopisi prav različno komentirali obnašanje operetnega moža ter so nekatera glasila smatrala navedeni prevratni poskus za manj važen politični incident, ki ga je izvedel nerazsoden človek brez globo-kejšega preudarka. Nekateri časopisi so bili naravnost mnenja, da je nameravani prevrat po nepotrebnem našel toliko odmeva in so nekatere politične stranke iz njega v pretirani meri poskusile kovati politični kapital. Sedaj, ko je nevarnost za nami In se je Karl Habsburg klavrno vrnil v neljubo prognanstvo, si hočemo njegovo poliučno avanturo in njeno politično zadje bližje ogledati. Kot je podoba, je vsa spletka imela prav realno podlago, in je samo zasluga diplomacije nasledstvenih držav, ki si je bila venomer habsburške nevarnosti svesta, in pa slabega aran-žmana, da ni uspela. Treba se je samo zamisliti v položaj nekdanjiu ponosnih dežel ogrske krone, ki so v bivši monarhiji vodile skoro vso državno politiko in ki jih je trianonska mirovna pogodba korenito razmesarila, ko je ustvarila narodno pravičen položaj. Od takrat zori na Madžarskem ideja revanše. Po kratki bolj-ševiški' strahovladi so prevzeli vlado najbolj konzervativni elementi dežele, ki so jim vsa modema gesla današnje oobe tuja in ki imajo venomer pred očmi restavracijo predvojno Madžarske. Ni seveda pri tem govora o pravi dinastični privrženosti do Habsburžanov, ker vemo iz zgodovine, kako se je tekom stoletij obnašalo ogrsko plemstvo napram svoji bivši dinastiji. Bilo je venomer najbolj revolucijonarni element v deželi ter je habsburška dinastija morala venomer paktirati z njim, ker je izborno znalo čuvati in širiti svoje ustavne pravice. Tako smo doživeli, da se je pod Habsburžani baš na Ogr- skem razvil krepak parlamentarizem, ki je bil kroni neprestano za petami ter ji pulil iz rok pravico za pravico. Medtem ko smo v bivši Avstriji živeli po milosti božji, so madžarski oligar-lii živeli po svoji volji. Zaraditega je tudi nastaia v bivši monarhiji politična premoč dežel ogrske Krone. Co sedaj naenkrat vidimo, kako se gnetejo okrog Karla Habsburga madžarski aristokratje ter mu poljubljajo roko, moramo imeti stari položaj pred očmi. Gre za ustvaritev predvojnih razmer, ko so širom ogrskih planjav in karpatskih gozdov milijoni slovaških, ruskih, rumunsKin in jugoslovanskih kmetov in delavcev obdelovali veleposestva svojih grofov ter sekali zanje les. Gre za obnovitev najbo j reakcijonarne države v Evropi, kjer bi pod habsburškim geslom zopet a-vladal srednjeveški fevdalizem. Verjamemo, da bi za tako početje bil Karl Habsburški kljub temu, da ga vsa politična madžarska javnost, ki zdaj pride v poštev, prav malo ceni ter njegov rod jako sovraži, dobrodošlo orodje. V zadnjem letu smo doživeli oži-votvorjenje male antante, ki jo je ustvarila predvsem ženijalnost čeho-slovaškega zunanjega ministra .dr. Beneša in ki v svojem političnem konceptu predvideva habsburško nevarnost. V rapallski pogodbi sta so Jugoslavija in Italija medsebojno obvezali, skupno zatirati prevratne poskuse prognane dinastije. Na drugi strani pa smo semtertja čitali o francoskih rojalističnih generalih tor o konferencah, ki so jih imeli Karlovi zaupniki v Parizu z izvestnimi osebnostmi. Marsikdo ni polagal prevelike važnosti na to tajno rovarenje ter je habsburški strh omalovaževal. Kdor pa ve, kakšne izkušnje imajo narodi s pregnanimi dinastijami, je moral v obilici drugih dnevnih dogodkov večkrat vzeti v pretres tudi Karlovo početje, in mislimo, da so imeli oni prav, ki so takoj ob vesti o Karlovem povratku na ves glas poudarili nevarnost in zahtevali energičnih korakov, da reakcijonarni val ne preskoči naših mej in ne zanese revolucije tudi k nam. Že večkrat smo naglasili, da je treba naše narodno in državno edin-stvo pravzaprav šele praktično udej-stviti, in zdi se nam, da je argument nasprotnih krogov, da je to le gotovo politično geslo, ker je Jugoslavija 2» itak ujedinjena, ter je le prozen strah, ako kdo vidi še razkrajalne nevarnosti. Temu nasproti moramo opozoriti na incident s Karlom Habsburgom, ki nam je posvetil za kulise živega državi ga življenja, ki vse »uje toliko niti i spletk, da tisti, ki nismo na-ravn st pri viru, prav k. lalu lahko zgubimo orijentacijo ter krenemo bi c lna pota. Predvsem nam mora postati zavestno, da v svoji novi domovini živimo docela novo življenje, da je vsa pestra slika razvoja velikih dogdkov pomaknjena v ospredje, ter da s tem nismo dobili prilike, da vsak pojav presodimo po svojih predvojnih manirah in po naših tedanjih vidikih, ki so bili prav malo obsežni, ampak smo prevzeli dolžnost, da se malo bolj poglobimo v javne stvari ter jim skušamo dati tisti značaj, ki jim gre. Šele, ko se bo naši široki javnosti posrečilo, povzpeti se do glo-bokejšega kriticizma ter bo po njem začela tudi uravnavati svoje početje, bomo doživeli, da bo iz našega javnega življenja fzginil mnogoteri diletantizem današnje dobe ter bomo a brati Srbi, ki že od nekdaj nosijo vso odgovornost velike državne politike, mogli uspešno konkurirati pri rešitvi vseh večjih javnih problemov. Fr. Zelenik. Trgovska gospodarska organizacija. Ustanovitev naše narodne države nalaga naši uvozni in izvozni trgovini jiove, drugačne in veliko večje naloge, kot jih je imela prej v tuji nam državi. S podporo te tuje nam države in razmer je bila večja in vo liKa trgovina v rokah tujcev ter so oni preskrbovali naš uvoz in izvoz. To veliko in za naše narodno gospodarstvo, naš narodni in trgovski položaj prevažno nalogo mora prevzeti sedaj naša trgovina. Slovensko trgovstvo pa je uvidelo, da ni posameznik samo gmotno preslab, nego so razmere take, da more le z združenimi gmotnimi in moralnimi silami prevzeti in izvrševati to nalogo. Zato je po nalogu lanskoletnega trgovskega shoda v Ljubljani Zveza trgovskih gremijev in zadrug skupno s Trgovsko zadrugo r. z. v Ljubljani sklenila ustanovitev velike trgovske Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) Svetovnega slovesa je naša kožuhovina, posebno koža lisice in kune zlatice, kakor že omenja Brehm ki pravi, da pride od vsakoletnih 1000 koz kune zlatice »kranjskega« blaga 300 kosov. Seve, da danes, kakor omenjeno, tudi Bosna, Makedonija in Cma gora mnogo kuna. Ljubljanska sejma za kožuhovino po treh kraljih in po sv. Jožefu sta znana in po slovesu za Londonom, Lipskim in Nižjim Novgorodom na četrtem mestu. Posebno semenj o sv. Jožefu^ na katerega pride mnogo tujcev, največ iz Lipskega, bi se lahko zelo razširil in zaslovel, ako se privabi na njega prekupovalce iz Bosne, Srbije, Makedonije in Črne gore, ki danes utiho-tapljajo potom judov kožuhovino čez Solun v Pariz in Ameriko. Da zaslovi ta ljubljanski semenj za kožuhovino, je potreba, da se za to pobriga pokrajinska vlada v Ljubljani, ki naj deluje potom ministrstva najprej proti tihotapljenju blaga, ljubljanski magistrat, ki mora preskrbeti dobre pro- store za zlagališče in avkcije in pa predvsem slov. lovsko društvo, kateremu naj bi bila skrb za pravilno sortacijo in razsodnike na sejmu. Akoravno dobi Slovenija naravnost ogromne vsote za kožuhovino, se ža-libog ne ravna z isto tako, kakor bi bilo treba (glej moj spis v »Lovcu« VI, št. 9—101), ker se ni nihče brigal niti za cene kož, niti za avkcije ob sejmih. Vendar je začela poslovati sedaj vnovčevalnica kož slov. jpv. društva. Pomislimo to, da so ljubljanski sejmi že poznani in uvedeni, da ne bi prodajali samo »kranjske robec, nego mnogoštevilnejšo jug> n,?n.an! ? kožuhovino, ki bi privabila di tn° ,UJCev v deželo. Žalostno je tu- narii’ ”am do malega vsi krz- narji, nekdaj znani daleč naokoli, °m ni8° izdelovali samo koz za krzno, temveč tudi jerho-vmo Samischleder) od srnove jelenove koze m koze divje koze. Koliko ovcin in kozin so isti v te svrho kupili v Trstu in Karlovcu, koliko irho-vine je o.dslo samo iz Ribnice na Dunaj! Pesnik Vodnik omenja 26 krznarjev v Ribnici. Niti eden od mladih ljudi se ni hotel učiti tairo potrebne obrti, ker je odšlo vse na bolj lahke službe na pr. na železnico, obrt pa je izumirala, deloma tudi zato, ker so se opustile jerhaste hlače in deloma v najnovejšem času uvele kromično izdelane, Račnajmo razun tega še denar, ki se izmeče za boe, mufe, ovratnike, podstave, katerega bi mogli zaslužiti domači obrtniki! Še celo polhove kožice, katerih se dobi v ugodnih letih na stotisoče, prodamo izven dežele sirove. Nekdaj so se iste izdelovale na pr. na Igu, Ložu, Dobre-poljah, posebno v Ribnici ter se šivale na roke. Take table je pošiljal rajni Pauzar iz Ribnice na Češko. Toliko pa laliKo omenim na članek v »Jutru« začetkom nov. ^920. 1., da ni vzrok zmanjšanja števila polhov njihova kožica, temveč to, ker se vse bolj in bolj trebijo gozdovi starih bukovih panj’ev. Polhar ne lovi polln niti zaradi mesa, niti zaradi kože, temveč samo zaradi zabave in pomen-ka v prijetni družbi ob ognju v romantičnem jesenskem gozdu, ki se slači za zimsko spanje. Polhi se prikažejo v večjem številu le, kadar obrodi bukov žir, njegova glavna hran s, to je na 7—10 in več let. Tistega leta imajo večkrat mlade, drugače samo enkrat in pridejo na komplekse, kjer je obrodil žir, iz daljnih krajev, ki so slabo obrodili. Spomladi 1. 1919 sem dobil na svojih potovanjih po Kočevarjih prekupca kožuhovine h Nemčije, ki je 3 tedne prej prosil vse župane, da razglase dan prihoda in cene, po katerih se bodo kožice prodajale. Lep migljaj za nas! Po jugoslovanskem kompasu bi imela Slovenija brez Koroške 1. 1910 goved 621.000, prašičev 550.000, konj 59.000, ovac 48.000 in 12.000 koz. Težka je kalkulacija o prihodu sirove kože v zemlji sami. Ako vzamem število goveda iz prej omenjenega kompasa in si mislim, da se je od tega poklalo 30 odstotkov, kar bi zna-čilo 180.000 kož in sicer polovica govejih in polovica telečjih, lahKO sprevidimo, da so bile naše usnjarske tovarne razveh za svinjine navezane na import sirove kože. Posebno pa jim manjka sedaj po vojni kož, k>e so se one v vojni sila razvile radi dobavljanja izdelkov za erar, a število živine se je strašno znižalo za časa vojne. Da ni sedaj toliko kož, je vzrok tudi ta, ker goji danes kmet .or?. vsa^° tele, da si popravi sta-nje živne, deloma zaradi nizkih cen iste, predvsem pa, ker ne potrebuje slabega denarja. Kapaciteta naših slovenska, us- -njaren (tovaren) je letno: 400.000 govejih, 200.000 telečjih, 200.000 ovčjih in kozjih, 140.000 svinjskih, 30,000 konjskih kož in 1U0.000 kipsov (Kal- organizacije, ki bi prevzela posle, katere so do sedaj izvrševali za nas tujci. Organizacija hoče s svojimi vd-likimi gmotnimi in mor. 1niini sredstvi izl 'ti tuje, nam narou 'o sovražne inozemske uvoznike, i -ozniko, prekupče in njihov neopravicon posredoval ai zaslužek, da bo nas trgovec lahko cenejše si nabavljal potrebno blago in dražje plačeval pridelke in izdelke našemu poljedelcu in proizvajalcu. Naš trgovec mora vpoštevati, da leži dobiček in konkurenčna sposobnost v nakupu. Od Zveze gremijev in Trgovske zadruge sestavljeni odbor je dosegel dovoljenje za ustanovitev delniške družbe in daje sedaj glasom oglasa na zadnji strani te številke v podpis delnice Slovenske trgovske delniško družbo v Ljubljani. Kdmur je mar lastna gmotna korist, naša gospodarska neodvisnost od inozemske, nam fuje in narodno sovražne posredovalne trgovine, ta bo pristopil kot delničar k ti družbi, koje uspevanje so dani vsi pogoji. Ustanovitev te družbe bo pozdravil posebno trgovec, kateremu preti kak konzu.m uničiti obstoj. Gospodarska statistika Slovenije in ostalih pokrajin. Prometno ministrstvo je izdelalo k »snovi investicijskega programa za razširjenje in dopolnitev železniške mreže kratek pregled gospoduske statike naše kraljevine. Iz tega izk*za navajamo nekatere podatke • Sloveniji. Žito..............Kranjsko 9 Štajersko koruza.........................Kranjsko ,«.••• Štajersko krompir .......................Kraniske » Štajersko krmivo.....................Kranjsko » Štajersko sadje..........................Kranjsko »............................Štajersko vino..............Kranjsko »................štajersko goveja Živina .... Kranjsko > . . Stsjersko svinje ...... Kranjsko a ...............Štajersko premog.................. • Kranjsko » ...... Štajersko jes..............Kranjsko » ....................Štajersko sol........................Kranjsko » Štajersko sladkor....................Kranjsko » Štajersko manufaktur* .... Kranjsko » .... Majorsko kovinski izdelki . . • Kranjsko » ... Štajersko kemični izdelki . . Kranjsko » ... Štajersko papirni in usnjarski ir.d. Kranjsko » Štajersko kolonijslno b!ago . . Kranjsko » Štajersko steklarski izdelki . . Kranjsko » . . Štajersko venije je prorelunan na 50.700 ton in izvoz na 356 80-J ton, uvc.i štajerskega dela 82 500 ton in Izvoz 629.900 ton. To pomeni z drugim! besedami povprečni uvoz blaga na Kranjskem 17 vagonov dnevno in na Štajerskem pa 27 V* v**~ gonov in pri izvozu na Kranjskem 119 vagonov in na Štajerskem 210 vagonov. Te številke pomenijo promet iz Kranjske in Štajerske z ostalimi pokrajinami države in inozemstvom. Navedene množine se delijo na sle- lsvoz Slo- deče predmete: Produkcija Konzum Uv*? v tonsh 74 oeo 90.000 16.000 76.000 100 000 24 000 20.000 23.000 3.000 25.000 25.000 — 200.000 140.000 — 80.000 100.000 20.00» 675000 675.000 — 493.000 493 000 — 30.000 25.000 — 60.000 40.000 — v hektolitrih 200.000 140000 — . 400.000 150.000 — v komadih I —-• — — 1 —— , „ pivo.......................Kranjsko 100.000 »........................Štajersko 200.000 žganje.....................Kranjsko 2.000 » .................Štajerske — Navedeni podatki se z našimi normalnimi kalkulacijami v mnogem ne ujemajo. Ker pa ministrstvo ni navedlo ne virov in tudi ne leta, v katerem je bila ta statistika sestavljena, nam kontrola ni mogoča. Obe leti 1919 in 1920 je smatrati v prometnem oziru glede uvoza in izvoza za popolnoma abnormalni, ker je bil premet v letu 1919 s Hrvaško po cele mesecč ustavljen, z Italijo in Madžarsko zaprt in le po južni železnici z Avstrijo odprt. V ietu 1920 pa so bile velike ovire prepoved uvoza od marca do novembra, prepoved izvoza pol meseca v marcu, železničarska stavka v aprilu in premogarska v decembru. Vendar se nam zdi, da je tudi v statistiki produkcije in konzuma nspra- Števiio prebivalstva Srbija................. 2,854.000 Bosna In Hercegovina . . 1,899.000 Hrvaška in Slavonca 2,619.000 Dalmacija............................ 618 000 Vojvodina.............. 1,609.000 Stara Srbija in Makedonija 1,425.000 Črna gora............................ 450.000 Skupno s Slovenijo . 12,543 000 P« te) sestavi so prometno [pasivne samo Dalmacija z 265.000 tonami, Makedonija z 200.000 ten*sni in Črna?ora z c* 60.000 tonami. * 45.000 59.008 v hektolitrih 55.000 — 160 000 10.000 9 000 7 000 — 10 000 10.000 — vilo ministrstvo nekoliko napak. Tako je na primer izvoz krompirja iz Kranjske absolutno previsoko vzet, produkcija piva na Štajerskem dvakrat pievisoko, enako poraba lesa za domače potrebe s 100.000 vagoni. Kljub temu pozdravljamo z veseljem ta sicer nepopolni asnutelc gospodarske statistike in želimo le da bi naše strokovne korporacije, predvsem kmetijska družba, trgovska zbornica in Zveza in-dustnjcev dopolnile in popravile ta rudi-mentarni poskus, da bi imeli drugo leto že dovršenejšo prometno in produkcijsko statistiko, katero za našo gospodarsko •rijentacijo nujno potrebujemo. Za ostale pokrajine je izkazan deč promft: sk- Uvoz ton 252 800 329 300 404.500 393 500 1,193 100 316.009 67 100 Izvoz ton 509.500 966 400 596 000 ■127.200 1,459.000 111.000 4.500 3,162.900 4,799.400 60.000 5.000 20.000 60 009 250.000 10.000 8.000 10.000 Za razvito in produktivno Vojvodino stoji na drugem mestu dežela največje bc-točnosti v naši državi, »amreč Bosna in /š?rcegovina. Njeni speči zakladi lesa, želt^a in premoga bodo z dograditvijo žele; ri ških zvez spremenile celo gospodarsko konstelacijo naše države. Na tretjem mestu stoji Slovenija, za njo pride Srbija, ki predstavlja v izvozu povprečno žele polovico svoje predvojne kapacitete. Tudi Srb ja bo z dograditvijo Niško-Knjažcvaške proge in s povečanjem stanja živine v mtjkrajšem času z&lo napredovala. Problem pasivnosti Dalmacije, Makedonije in Črnegore je v ozki zvezi s prometno politiko. Nedvomno bodo nove železniške zveze zboljšale dosedanji položaj in prinesle v deželo nove vire dohodkov in novo podjetnost. 320 000 v tonah 200.000 120.000 700 OOO 200.000 i— 600.000 750.000 v m* 500.000 — 250.000 *00.009 500.000 — 100.000 v tonah 6 500 6.50S — 7000 7 000 — 5.000 5.000 — * 6.000 6 000 — — 3.000 — _ 4.000 —■ b 000 2.000 .— 7.000 5.000 — 3 000 — — 4.000 — 1.500 — — 1.500 500 , .— 2.000 — , - .— 3.000 — 1 , - 2.000 25.000 — 2.000 32.000 kuta-kož). Kapaciteta srednjih in malih slov. usnjarjev pa je: *^v.000 govejih, 50.000 telečjih, 30.000 ovčjih in kozjih, 30.000 svinjskih kož in zopet 100.000 kipsov, ker so baS ti usnjarji pred vojno izdelovali mnogo tega blaga, kakor mi je znano iz lastne skušnje. Ker ne dobijo sedaj tovarne toliko kož, padla je njihova izdelava na 20 odstotkov kapacitete in grozi uničiti našo najboljšo eksportno Obrt. Slov. usnjarski tovarnarji so hoteli nadokladiti ta manko sir. goveje kože s tem, da bi bili začeli predelovati kože od drobnice, katerih je polna Jugoslavija, kar bi bilo hvalevredno. Jz tega vzroka so zaprosili preko trg. in obrt. zbornice v Ljubljani (št. 5538 od 23. sept. 1919), da se pod nobenimi pogoji ne dovoli izvoza sirove kože od drobnice, ker se upotrem v usnjarske svrhe letno 3,500.000 c o 4,000.000 takih kož. Ministrstvo trg. in industrije jim je šlo v tem oziru na roke in postavilo veliko carino na izvoz teh kožic. Ker pa se ne more izvesti v kratkem času preobraženja one tvornice za izdelavo druge vrste kože, ker so dosedanji stroji premočni za izdelavo malih tankih kožic, ki potrebujejo svoje špecijalne stroje in drugi način strojenja, katerega pa skoro bi rekel, tovarnarji malo poznajo ali pa se boje uvesti novo kožo, je zaostala v zemlji velikanska množina sirove kože drobnice. 20 slov. usnjarskih tovaren — vzel sem samo one, ki imajo več kot deset delavcev in v,eč kot 10 pogonskih sil — imajo vkupno 606 vodnih in ca. 2300 drugih pogonskih sil. V njih je zaposlenih 1450 delavcev fn 50 tehničnega osobja. Oni potrebujejo na leto 320 q olja za mazanje strojev in 4800 q različne masti za kože. Zaradi masti se lahko reče, da nam ne zadostuje niti loj, katerega se dobi v Sloveniji. Istega potrebuje naša industrija 40 odstotkov od masti, to je ca. 2000 q. V tem pogledu bi bilo dobro, da se obrnejo slov. usnjarji v Srbijo, ki je izvozila 1. 1911 217.381 kilogramov, 1. 1912 pa 197.931 kg loja. Ribjo mast (ribico), naj bo trau ali pa degras, moramo uvažati z Skandinavske preko Trsta in Hamburga. Parafin, vazelin in druga mineralna olja se upolrebljavajo zelo mal0 nekaj več za časa vojne, ker se ni lovilo zaradi nevarnosti min rib v Severnem morju; ta olja se ne umi-lijo (sind unverseifbar) in se jih mora znali pravilno mešati z drugimi vegetabilnimi. ca iz Ljubljane; .:a Jesenice: višji živinozdravnik Josip Rihar iz Radovljice; zn Dravograd: državni živinozdravnik P; vel liolenee ist> tam. Francija je prepovedala aro* mesa iu kož. Francoska vlada je potrdila prepoved uvoza svežega mesa in svežih kož iz Jugoslavije, Polj.ke, Bolgarijo. Grške in evropske Turčije. K uvozu svinčnikov. S 7. marcem t. 1. je znižana v ČehoslovaSki izvozna carina na »Kohinor< svinčnike od 2 odstotkov na 1 odstotek fakture, na navadne svinčnike pa od 2 odstotkov na pol odstotka. Madžarska, inozemska trg< vina. Po poročilu statističnega urada se uvozila Madžarska v prvi polovici leta’ 1920 2,300.000 q blaga. Iz Ceboslov. 300.000 q, iz Nemčije 300.000, okrog700.000 q\z Avstrije, ostalo pa iz Švice, Italije m cuugth držav.' Iz Cehosiovaške I« Madžarska dobivala papir, sladkor, steklo m . v,o, iz Nemčije sol za kuho, semena u- ,e-lezne izdelke, iz Avstrije pa volnen ) in bombažno blago, stroje, kemikalije in k --lonijalno blago. Izvoz je znašal 2.600.000 q. 80 odstotkov od tega je šlo v Avstrijo, med drugim posebno mnogo vina, zelenjave in sadja, v Čehoslovaško in Nemčijo večje količine surovih koz’, mineralnih vod in cementa, v Italijo staro železo in pohištvo, v Švico in Holandijo pa cement. IJvoz v Nemčijo. Nemčija je dovolila uvoz nepredelane volna in odpadkov plalna, sukna in svile. Narodno gospoflttrsKe zsflsus. Trgovina. Ukinjenje maksimalnih cen za meso. Ljubljansko mestno tržno nadzorstvo je ukinilo maksimalne cene za goveje meso. Zakaj se liože raztegniti srbski »-kon glede monopola soli tadi na nat« kraje? Te dni je v monopolski upravi v Beogradu zopet prišlo na tapet vprašanje o monopolu soli, ki naj bi se raztegnil tudi na naše kraje. To vprašanje je bao, kakor znano, Ze lansko leto v fin«»-čnem odboru na dnevnem redu, vendar, se je lakrat večina izjavila proti monopolu soli s predlogom, da naj država pobira monopolno takso, prodajo pa prepusti trgovcem. To pot vprašanje monopola še ni rešeno, vendar moremo upati, da se tozadevni zakon, ki bi. cene temu predmetu hrezdvomno zvišal, ne bo razširil. Lansko leto je bil monopol soli morebiti načelno vprašanje, letos pa vidimo za njim 3000 vagonov soli, katere j* monopolna uprava kupila po prav neugodni ceni v Nemčiji, frauko Passaa, Ker jo navedena uprava plačala za IS# kg soli 29dinarjev, ki pa se lahko dobi brez carine iu trošarine po 'm dinarjev, je razumljivo, da hoče uprava nekaj ukreniti, da se izogne ogromni izgubt, ki bi znašala pri celi količini okrog tfi milijone dinarjev, nerazumljivo je le^ da išče uprava ovce, ki naj se postrižejo med konsumenti, mesto med onimi, ki sklepajo neugodne kupčijo. I rgovina brez rizika bi bila blažena stvari Vež konferenc zaradi prepovedi žita. in krme so imeli zagrebški gosps-darski krogi, posebno trgovci z žitom v Zagrebu. Protestirali so zlasti proti prepovedi izvoza koruze, katere je po njihovih podatkih v državi itak toliko, da gnije po skladiščih, ker ovirajo njen izvoz vedno razne prepovedi. Sklicevalo s* je tudi na to, da koruza letos sploh še ni vsejana in da na pridelek koruze susa tudi ne more še imeti nobenega vpliva. Trgovci so poslali finančnemu ministrstvu in generalni direkciji carin brzojavko, ki zahteva takojšen preklic prepovedi izvoza koruze. Cena moki. Amerikanska moka št. ® slane v Trstu K 13.50 do 14.50, medtem ko stane naša moka v Vojvodini čez 15 kron po kg. Pod takimi pogoji je izvoi i;F.?e moke nemogoč, ker naši pridelki v>o morejo koulcurirati z amerikanskiim. Nemški trgovci zahtevajo prosto trgovino z žitom. Glavni konzularni odbor iv- - škib trgovcev in industrijcev je sklenil, da se naj zahteva ukinjen je državnega vezanega gospodarstva z žitom, ker bi bilo to edino sredstvo za povzdigo lastne poljedelske produkcije m edino jamstvo za zadostno prehrano prebivalstva. Industrija. taisti dobiček papirnic Vevče, Goričane in Medvode je znašal v 1. 1920. 7 in pol milijonov kron. Od tega dobička s-? je določilo za podporni fond delavstva 750.000 K, uradni št va pa ‘250.000 K. Likvidacija »Vzorne pivnice«. »Piva hrvatska delniška družba /a izdelovanje šampanjca in promet domačih vuk je končala svojo likvidacijo z izguoo K 407.135.11 - Glavnica je znašala 400.000 kron. Slavka v angleških premogovnik’h, ki je izbruhnila pred par dnevi, se neprestano širi. Na vseh krajih so razobe-Seni pozivi, ki objavljajo dolžnost, da se vsi rudarji pridružijo stavkujočim. Dobrovoljce so rudarji izgnali iz jam, demonstracije nosijo že revolucionarni karakter. Na vpostavitev dela v premogo-kopih v kratkem času se ne more upati. 03»?’$. Stavka krojaških pomočnikov v Zagrebu. V desetih zagrebških krojaških delavnicah so pomočniki zapustili delo ter poslali svojim delodajalcem memorandum, v katerem zahtevajo 40 odstotno povišanje plač, ki so znašale do sedaj tedensko 510-688 K. Z ozirom ua težko krizo, ki vlada v krojaški stroki radi konkurence uvoženih, gotovih oblek, mojstri niso mogli ugoditi zahtevani svojih delojemalcev ter so sklenili, da odpuste v soboto, 9. t. m. vse one pomočnike, ki se ne vrnejo do navedenega dneva na delo ali pa podpirajo zahteve .stavkajočih s pasivno resisteneo, iz službe. Denarstvo. Stari drobiž iz nikla. Ker se zopet ponavljajo nesoglasja radi starega drobiža iz nikla, opozarjamo naše čitatelje na naredbo z dne 27. marca preteklega leta pod št. 7218, ki daje temu drobižu dinarsko vrednost, to je 20 vin. komad velja 20 par ali 80 vinarjev, 10 vin. komad pa 10 par ali 40 vinarjev. Izmenjava perperja. Ministrski svet je sklenil izmenjavo perperja za dinar v relaciji 1 : 4. Dogovor države z Narodno Bunko. Med vlado in Narodno Banko je prišlo glede izpremembe zakonov o Narod ii Banki do zaključka. Sprememb ni mnogo. Manj važne so one, o izključni pravici do imena >Narodna Bankac, katerega sme nositi Us Narodna Banka Srbov, Hrvatov in Slovencev, o knjigovodstvu in ustanovitvi podružnic. Važno je, da so dovoljuje državi pod imenom obrtni kapital k*- - v višini 1 milijarde dinarjev z 1 odstotkom obresti, med tem ko je znašal ta kredit po dosedanjih zakonih 150 milijonov z isto višino obresti. 1 o posojilo se bo porabilo za ustanovitev nove agrarne banke, za zgradbo ze ez-nic in popravilo prog, za podpiranje u-govine, industrije in obrti, za posojila m-validom, v svrho izvrševanja njihovega poKiica iia. Spremenjena so tudi določila! glede vplačevanj novih emisij delnic vs toliko, da se ne bo zahtevalo kovanega zlata, marveč le za vsakih 20 zlatih dinarjev 80 dinarjev v srebru. Država par-ticipira na bančnem dobičku s 60 odsto-ki, (dosedaj je participirala le s 50 odstotki, delničarji pa s 40 odstotki. To so glavne Spremembe, katere ste pretresali država in Narodna Banka in, ki bodo predložene rednemu zboru v rejenje. Dobiček Narodne Banke v preteklem letu je znašal 3,556.849.37 /din. V prometu je bilo dinarskih novčanic za 688,830.310 din., kronsko-dinarskih nov čanic za 2 milijardi 661.241.400 dinarjev, skupaj za 3.340,127.710 dinarjev. I Banke v Oehoslovaški pričakujejo1 gospodarsko krizo. Iz tega vzroka se v Cehoslovaški dobi' jako težko od bank kredite, posebno za nova podjetja, ker! hočejo biti češke banke pripravljene z večjimi zalogami denarja na gospodar^ sko krizo, ki se razširja od zapada protij vzhodu, da odvrnejo katastrofo, ki grozi posebno industrijskim državam. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Dne 2. aprila t. 1. se je vršil 74. redni občni zbor tega zavoda. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da se jej k velikim razvitkoro trgovine, industrij ja in prometa v naši kraljevini enako merno razvijalo tudi poslovanje Prve] hrvatske štedionice. Vse poslovne pa noge izkazujejo osobito zvišanje. Vloge so se skoraj podvojile in znašajo č?zj 960 milijonov kron, splošni promet pa <5*z 40 milijard kron. Z ozirom na iz premenjene prilike v naši kraljevini je sodelovala Prva hrvatska štedionica deloma sama, deloma pa v zvezi z drugimi denarnimi zavodi bilo pri ustanovitvi uovih trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij, bilo pri prevzetju že delujočih, katera so se vsa lepo razvila. Skoraj vse podružnice poslovale so zelo uspešno, zlasti moramo omeniti podružnico v Beogradu. Iz bilance za poslovno leto 1920 je razvidno, da znašajo aktiva Prve hrvatske štedionice 1 milijardo in 820 milijonov kron (več za 854 milijonov), od tega pa gotovina v blagajnah in pri denarnih zavodih ter zaloga deviz in valut 224 milijonov (več za 85 Davki. Plačevanje davka na poslovni promet od mlinarskega obrata. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se jo obrnila na delegacijo ministrstva finano za Slovenijo in Istro glede načina plačevanja davka na poslovni promet nekega mlinskega obrata in je v zadevi dobila rešitev, glasom katere spada do-tični mlin po členu 3 točka 4 pravilnika o pobiranju davka na poslovni promet kot mlinarski obrat pod industrijska podjetja in mora kot tak voditi knjigo o prodaji blaga po členu 127 g unan-čnega zakona za leto 1920-21 in po členu 19 omenjenega pravilnika. Na ta na- mi lijonov), menična listnica 140 milijo- £jn jlna pja&iti dotično podjetje davek na poslovni promet v izmeri 1 odstotka nov (več za 123 milijonov), predujmi} na vrednostne papirje 249 gospodje: Josip Spitalsky, nadravnatelj Živnosteuske banke, podružnice na Dunaju, kot predsednik; g. Eduard Blodi, veletrgovec, kot I. podpredsednik; st. Rudolf Nečas, bravarski zavod, kot II. podpredsednik; g. Josip Gabriel, kot I. blagajnik; g. Jaroslav Macillis, ravnatelj, kol II. blagajnik; tajnikom je bil imenovan g. dr. J. O. Mericka. Trgovska in obrtniška zbornica objavlja to ustanovitev in pripominja, da bo navedena zbornica radevolje na vsako uslugo onim, ki so nakazani na trgovske zveze s čehoslovaško republiko. Dobava, prodaja. ^ Prodaja lesa. V gozdih baronice M. Lieclitenbergove v Mekinjah pri milijonov^ od vrednosti prodanih proizvodov in ne (več za 106 milijonov), posojila na ne-^ po 81enu 17 Ul. a pravilnika kot obrat | Kamniku'Te^ofertni Ucitedtt“p«!to premičnine in komunalna posojila 42»* z življenjskimi potrebščinami v obliki fcuo gnecu oodrt in noškodovun milijonov (neizpremenjeno), lastne nc-^lvAj odstotnega pribitka k splošni prv premičnine 19 .milijonov (več za 9 mili-^j/dobnini. jonov), razni dolžniki 1 milijardo 12 mi-|i^ ’ gPromet« lijonov (več za 531 milijonov), vmlnost-S^ Transport čebel s poštnim vlakom.! H, papirji 131 milijonov (iieizpremenje-K • P radi do] y e S no), m pas.va:deln,Hka glavnica 60 »m-fe ,dh to J . JjJ lnonov kron (vec 35 nulnouov), rezer-n i , 111111 . ^ , j zakladi 129 milijonov (več za7»atei- za Pr°me J0™1'1’ t < i f a v ct ^'morejo prevažati s poštnimi vlaki. vili zakladi Vit) milijonov (več za 72! milijonov), vloge 962 mmjonov (več za! 100 milijonov), upniki v tekočih računih 595 milijonov (več za 317 milijonov),! izdana zastavna pisma in komunalne' zadolžnice v prometu 35 milijonov kron. Cisti dobiček (vštevši prenos iz pretek lega leta v znesku K 1,058.000. —) znaša K 20,356.000.—-, Občni zbor je na! predlog ravnateljstva sklenil, da še od! tega dobička, odštevši po pravilih dolo-i čene tantijeme, izplača 22.5 odstotna di videnda t. j. K 13,500.000.—, vsled če sar se bode od 5. aprila t. 1. izplačevala dividenda K 450.— na celo delnico,] K 112,50 na četrtino in K 45.— na dese-| tino delnice. — Nadalje,, da se dodeli penzijskemu fondu in rezervnim zakla dom K 3,928.000.—, da se izloči v dobrodelne namene K 400.000.—, a osla-nek, da se prenese na novi račun. Občni zbor je vzel na znanje poročila ter odobril bilanco in račun izgube in dobička ter podelil absolulorij ravnatelj st v u in nadzorstvenemu svetu. Potem! se je sklenil prenos 60 milijonov kron iz rezervnega zaklada na uelniškol glavnico, da se na ta način dovede vi sklad delnjHKa glavnica z rezervami ta ko, da bo delniška glavnica Prvo hrvatske štedionice znašala sedaj 120 mili-] jonov kron, rezervni zakladi pa 70 mi lijonov kron. Po provedbi tega prenosa| 60 milijonov kron iz rezervnih zakladov na delniško glavnico dobi vsak posestnik ene cele delnice brezplačno eno novo delnico, odnosno za eno četrtino delnice eno novo četrtino in za eno desetino delnice eno novo desetino delnice, katere participi rajo na dobičku od 1. januarja t. 1. S tem v zvezi provedene so nekatere izpremembe pravil ter voli itve v ravnateljstvu iu nadzorstveni gsvet, nakar je bil občni zbor zaključen. Znižanje izvozne carine za lignit. Na seji iinančno-ekouomskega komiteja je bilo sklenjeno, da se zniža izvozna carina lignita na pet dinarjev. To zato, ker je produkcija premoga tako narast-la, da ga moremo izvažati. Carinski formularji. Vsled uvede-nja službenega carinenja prihajajo iz trg. krogov interesenti, da ne morejo dobiti predpisanih obrazcev za deklaracije, ker jih ni mogoče nikjer kupiti. Carinske agenture so že s 'i. marcem prevzele vse razpoložljive carinske deklaracije in jih niso hotele prodati strankam. Trgovska zbornica je že svojčas prosila Greniij trgovcev v Ljubljani, da jbi prevzel prodajo carinskih deklaracij, a ni nič pozitivnega ukrenil. Ker je carinarnica v Ljubljani z dopisom z dne 21. marca t. štev. 7372 sporočila zbornici, cia bo prejemala druge formulare ..^deklaracij le do najpozneje 21. aprila iSIt. 1., je zbornica pozvala gremij, da jr-jgamzira prodajo carinskih formularjev in razglasi v Trgovskem listu, kje bi »e 'jih interesenti lahko nabavili. Davki. Izvozna carina v Rumuniji, RuujuH- Direktni vagon med Beogradom in Osijekom. Na prošnjo trgovsko-obrtni ške zbornice v Osijeku, je odredil g. minister za promet, da vozi med Osijekom in Beogradom dnevno en direkten va-Jgon I. in II. razreda, da se potnikom prihrani presedanje v Vinkovcih. Alkohol in železničarji. Minister za Izdravje izdeluje načrt zakona, kateri ||prepoveduje železničarjem uživanje alkohola v času izvrševanja službe. Prednost pri sprejemanju na železniško slu-zoo bodo imeli oni, ki dokažejo, da so [člani kakega autialkoholnega društva. Nemci ponujajo vagone za vojno od škodnino. Nemška vlada je ponudila naši vladi na račun vojne odškodnine, ki jo ima dobiti Srbija, 85 kompletnih vla kov, t. j. 85 lokomotiv in 4250 vagonov, po snegu podrt in poškodovan mehak ?'les, in sicer: partija I. približno 220 ku-| bičnih metrov, partija II. približno 200, ..^'partija III. približno 140 kubičnih mesni trov. Prevladuje srednje močan les. Ponudbe za les na panju sprejema do dne 10. aprila 1921 graščinska uprava Ha-bah, p. Trzin pri Ljubljani, kjer so tudi razvidni dotičhi pogoji. Nabava drv /a kurjavo. V pisarni iutendanture komande Dravske divizijske oblasti v poslopju društva > Kazino«, se bo vršila prva ofertalna licitacija za j nabavo in oddajo drv na dan 21. aprila t t. 1., pri komaudi Mariborske polkovne okrožne komande v Mariboru dne 25. aprila t. 1. in pri Komandi Celjske polkovne okrožne komande v Celju dne 23. aprila t. i. Te ofertne licitacije za nabavo in oddajo 30.476 kubičnih metrov drv za kurjavo, se bodo vršile na podlagi predpisanih pogojev, kateri so na vpogled vsakega delavnika v pisarni intendanture Komande Dravske divizijske oblasti v poslopju »Društva Kazino« L nadstropje soba štev. 3 in v pisarnah Polkovnih okrožnih komand v Mariboru in Celju. Drva se morajo oddajati po če računamo, da ima vsak vlak eno lo-^j določenih količinah odkazanih in pred-komotivo in 50 vagonov. Naša vlada je.,; pisanih terminov, kakor je to v pogojih to ponudbo načeloma sprejela, zaprosila1! določeno in te postavljena franko skla-pa je samo še entento za dovoljenje, ozH dišče in sicer; V Ljubljano skupaj jodobrenje te ponudbe. 13.487 kubičnih metrov drv. V Maribor Avtomobilna zveza Celje - Vojnik-K? skupaj 10.187 kubičnih metrov drv za to iKonjice. S sedežem v Vojniku se je|fgarnizijo. V Celje skupaj 6802 kubična losnovala avtomobilska družba, ki upeljelgmetra drv (od te količine odpade na |redne avtomobilne vožnje med Celjem,® fokrožno komando Celje 4362 kubičnih Vojnikom in Konjicami. Družba ima dvaJ|J'metrov, a po zasebni oferti za garnizijo 'avtomobila. Manjši' bo vozil med Ce-|]|Ptuj 1710 kubičnih metrov in za garni-rljem in Dobrno, večji pa po državni ce-|j i zijo Slov. Bistrico 730 kubičnih metrov 'sti iz Celja čez Vojnik v Konjice. jy/drv). Pravico do te ofertalne licitacije Poštne pristojbine za Reko. Trgov-l| imajo v prvi vrsti podaniki Kraljestva sko-obrtniška zbornica v Zagrebu po; o-i^Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri moča, da se za pisma, dopisnice, razgled-ljfrajo položiti kavcijo 10 odstotkov vred-uice, tiskovine itd. naslovljene v Rekolifnosli celokupnega zneska, a drugi tuji plačajo iste pristojbine kakor za ino-P>'podaniki morajo položiti 20 odstotkov zemstvo. To velja do sklepa posebnefk kavcije od skupnega ofertalnega znea-pogodbe. gvka. Oferte morajo biti poslane do na- Telefonska zveza med Čehoslovaško^ " vedenega dne do 11. ure odrejeni ko-in Trstom. Med Trstom, Gorico, Puljem^fmisiji dotičnih komand, katere jih sprej-in Prago ter drugimi čehoslovaškimiMniejo samo do navedenega roka. Oferte liana dvodh. Hfr/cmvnr iri^^hiornio hiti v nifimn. onrem- mesti je izpeljana proga. Razgovor, ki' traja 3 minute, stane 6.30 fr., nujni razgovor pa trikrat toliko. Uspeh ofertne licitacije železniških pragov, ki ae je vršila 29. t. m. v Beogradu, je bil sledeč: Došlo je 33 ponudb. Nudeno je bilo 700.00 pragov po približno 35 din. za goliat-prag, 30 din. za normalni prag in 25 dinarjev za vicinal-ni prag. V ministrstvih h« seuaj razpravlja o ponudbah. Kmetijstvo. Zbor veleposestnikov o irvedbi agrarno reforme. V Somboru se je vršilo te dni zborovanje veleposestnikov iz Slavonije in Bačke, ki so razpravljali o izvedbi agrarne reforme. Vršilo se je tudi zborovanje sadilcev sladkorne pese zaradi določitve enotnih cen. Konec nevarnosti za prihodnjo žetev. Ker prihajajo iz vseh delov naše države vesti, da je začelo deževati, smemo upati, da je nevarnost za prihodnjo žetev prešla in da bo prepoved izvoza živil in krme kmalu preklicana. hiorajo biti v zapečatenem pismu, opremljene s predpisano kolekovino v znesku od 10 dinarjev. V vsakem ofertu mora ponujač izjaviti, da so mu pogoji poznani. Za vsako garnizijo mora biti posebna oferta. Na vsaki oferti mora biti označeno: Ponudba za nabavo in oddajo drv za dotičuo garnizijo, za katero ponujač oferira. Ponujač ostane v obveznosti z dotično komando takoj, a komanda ž njim takrat, kadar je pogodbn odobrena od strani gospoda Ministra Vojne in Mornarice. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. , ., , .. —,........— Ustanovitev češkoslovenske trgov- ska generalna direkcija carin je odredila ske zbornice na Dunaja. Dne 30. jan.i-sledečo izvozno carino: za vagon 10 met. arja 1921 se je v prisotnosti poslanika |ton semena za repo 6000 lej, ječmena |9000 lej, prosa 1500 lej, ržene moke 8000 slej. Za navadno milo znaša izvozua taksa J25 rum. par, za toaletno milo pa 1. lej po f kg. Metalurgični predmeti so vsake ca-:?rin6 prosti. čehoslovaške republike gospoda d/. Roberta Flieder-ja in gospodarskega poročevalca g. inž. Prunba ustanovila na Dunaju češkoslovenska trgov, zbo (Wien Zopet bojkot piva. Pred nekaj tedni smo poročali o bojkotu piva na Madžarskem, ki je bil naperjen od strani konzumentov proti visokim cenam piva, to pot pa bojkot še ni dosegel tako obširnih mej, ker se bojkotira le pivo sa-|rajevske delniške pivovarne, ki je dolo« jtčila previsoke cene za pivo. ■ Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se priredita v aprilu sledeča tečaja. Od 13. do 15. aprila: trodnevni čebelarski iu vrtnarski tečaj; od 26. do 30. aprila: petdnevni živinorejski, mlekarski in tečaj za pridelovanje krme. Prvi začne v sredo, dne 13. aprila točno ob 9. uri in se je priglasiti po dopisnici najkasneje do 9. aprila, drugi se začne dne 26. aprila točno ob 9. uri in se je priglasiti najkasneje do 20. aprila t. I. — Udeleženci tečajev dobe proti majhni odškodnini prenočišča mca (Wien I., Herrengasse 12). V. x__...................._____ pr*ds»d»iStvo so bili izvoljoni »l»d-»rijjŠ^v zavodu. Priglasiti »• j« za oba točaja 4 TRGOVSKI LIST pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bagdadska železnica francoska. Po franeosko-turškem dogovoru, ki je stopil pred par dnevi v veljavo, postane bagdadska železnica francoska last. Službeni jezik v knjigovodstvu deln. družb. Minister za trgovino in industrijo je izdal odredbo, na podlagi katere morajo vse tuje delniške družbe, ki imajo pravico poslovanja na naših tleli, voditi svoje knjige na našem jeziku in v na-i valuti. Posledica visokih cen papirju se je pokazala v Zjedinjenih Državah, kjer je bilo v teku treh mesecev ustavljenih BOO dnevnikov in 1200 tednikov. V Italiji so cene na papir 100 krat višje, kot so bile pred vojno, pri nas pa 70 krat. Nabava prediva. V pisarni tehničnega skladišča v Kragujevcu se razpisuje na 16. aprila t. 1. nabava 10.000 kg kodelje. Pogoje se zamore zvedeti v navedeni pisarni. Kavcija 10 odstotkov. Začetek ob 11. uri. Probuda. Društvo jugosl. umetnikov, industrijcev in trgovcev naznanja, da se vrši njegov Občni zbor dne 9. t. m. ob 18. uri na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Udeležniki občnega zbora si ogledajo razstavo risb, ki nam predočujejo slovenske stavbe v domačih slogih, pohištvo itd. ob 17. uri. Tržna poročila. Trg. Ljubljana. Telečje in svinjsko meso krije potrebo. Jajca K 1'60 do 1 80 komad. Jabolka K 10 do 11 za kg. Mleko K 6 liter. Moka K 17'50 prve vrste. Italija. Krušna moka stane lir 10S do 110 po 100 kg, f na moka pa lir 146 do 148 po 100 kg. Kolonljalno blago. London. Sladkor: po cwt. West Indian crystall skladišče 62/6 bis —/—, Tates Brownich bis good coloury pieces 53/-—, Lyles yellow ci ystaHs 63/—, Muscavadoes 50/— bis —/—, Tates castor 73/—, cubes no 173/—, crushed 69/6, fine granulated 69/—, white pieces 63'—, Lyles 68/6. Poljski pridelki. VInkovci. 5./IV. 1.1. Ker je izvoz žita prepovedan, moka pa se ie sme iz-vtžati se opazuje zvišanje cen pšenici, ki notira K 1030 do 1040. Popraševanje pt> pšenici je prenehalo, prenehala pa je tudi ponudba tega pridelka, za katerega ni določenih cen. Oves se kupuje za lokalno potrebo ter se plačuje po K 375 do 385. Špekulacija v kupčiji z moko narašča, ker se pri prepovedi izvoza žita sine izvažati. Djakovo. 5. aprila t. !. Popraševanje po pšenici je posebno živahno. Mlini kupujejo ysako količino. Zadnji dež je nekoliko pomagal Žitu, vendar nevarno**- slabe letine na večjih krajih še ni prešla. Tendenca živahna. Osijek, 2. t. m. Dovoz ne odgovarja popraševanju pšenice, ki stane K 1040 do 1050, koruzo kupuje domači konzum in jo plačuje po K 440 dc 445, oves se plačuje po K 380 do 385. Popraševanje po moki je veliko, ker mlini nimajo večjih zalog. Kritih vagonov za tovorjenje žita ni na razpolago. Koža, usnje, krzno. Madžarsko. Konec marca neizdelana: goveja v klavnici K 54 do 56, lahka koža K 60 do 62; izven klavnice v Budimpešti brez rogov in nog, srednje težka 85 K po kg, na deželi K 70 do 75. Telečja 100 K po kg, konjska 1S00 do 1950 kos, kozja 250—280 po komadu. Pariz. Izdelana koža: kg v frank. Podplati močni 16—17, srednje močni 15—16, lahki 13—15. Poljska. Krzno: kuna 8000 p. m komad, vidra 6500—6700 p. m. Kovine. London. Baker po toni: Standart cash 68'26 f. šterling., elektrolit 715 f. št. Kositar: cash skladišče 157'26 f. št. tromeseč. rok 160 1 f. št. Binjce: Foreign, near dates 19 f. št., angleški 20'5 f. št Nikelj-200 f. št. Antimon; best brands 40 f. št. Kositarne plošče za Standard box, prompt franko postaja 26'6 f. št. Amonijev sulfat 24.11 f. št. Hamburg, cink prompt 570 (590) M., april 550 (565), maj 535 (545). Svinec 470 (490), mehki svinec 435 (460), Kositar 50 (40'50), Baker, katode 15.75 (17 25), w!re 17 (17 75), rafinirani 16‘75 (1725), živo srebro 73 (77), Antimon 6 (675). London. Kaučuk: po lb.: Para, Hard fir.-e, skladišče N1/* ol, Crepa 12V2 ol. Ker nudi naš tisf najnižje cene ne zamudite prifiHe in ogfašajfe v našem fisfu! Vefika razširjenost fisfa v naši državi in pre/io našif) mej jamči za največji uspef). Angleški premog in angleški koks Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11 ♦« & / \ Veleirgov^a Aa Šarabon v Ljubljani ptfporoča špecerijsko blago ^ raznovrstno žganje * moko in cSežea^G priefelke t «3 mo vrst n o rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna j,>ra?.airrta *a kavo fn cnlin xa dišave x električnim obratom. Ceniki s?« ra7.£9e!ago» \ > \ ✓ \ / ✓ \ ss\s\s\s\s\s\s drnSba z o. z. preje Srata Efee^a Sn Jarjčsr & s©. Ljubljana - Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Untan“. Lastni Izdelki oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseli potrebščin za slikarje in pleskarje. za vsake vrste plavže, plinarne industrije, kakor za itd, dobavlja tvrdka Eusenio Chierlnl - Trst. Izvozna dovoljenja laške države preskrbi tvrdka sama. Vsakovrstne slamnike in kloimke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Razliine torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. Papir damskih modelov M in dnkov prah pe znižani ceni nudi uradni, trgovski, pismeni, ovojni, svilen*, prepisni, ogljeni itd., pisarniške In Šolske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške raz« gtsd lee ikupite najceneje pri tvrdki IUAH GAJŠEK Papirna ittuvina - Ljubljena Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno. Na debelo. Priporoča se tvrdka Josip Peteline Ljubljano, Sv. Petro nasip 2 to»arnišKa zaloga šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sisteme Šivalnih strojev in kole?, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo. Cene nlzRe! Post A točna! PF(I „ZLATI LOPATI:‘ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (MUhlelsen) nasproti Krlžanske cerkve. MM Manufaktura. Ulil Danajska testa. M Savdrstega dvota. Ugodna prilika. Zaradi preselitve nudim trgovcem razne Sol' ske, pisarniške in druge papirne potrebščine Pose' po izdatno znižani ceni. Posebno' velika zaloga je pisemskega papirja v mapah In setali, ter kuvertov razne velikosti. šolski zvezki, trgovske knjige in drugi papirni izdelki domačega izvora vedno v zalogi. Vilko Weix( knjigarna, veletrgovina papirja in f u Trgovska zadruga r. z. z o. z. y Ljubljani Ivan Kostevc i. r, trgovec v Sevr.ld. ViktOr Meden 1 r Fran Zebal !• r. , lr9°ve« w Ljubljani. trgovca v Ljubijanč. 1^1.1) I im m m —im ■mm ...........................................................................____________________________________________ jjniiLUiUiLiii1! 11 m 11 iiiiiiiim ii m n ■■m 11 ii gggsafifeain fliMMiiiiiMM* f fflh&dmaiaKig .reca Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik Franjo Zeb.,1. - Tiska tiskarna MaKso Hrovatin v Ljubljani