Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 22(1059) Čedad, četrtek, 31. maja 2001 Storia Natura Cultura www.lintver.it poi/fti.vir w Cividale dal 1 al 17 giugno 2001 Degustazione Prosciutto di S. Danie Tocaif “OSTARIE BAR AL TEMPIETTO" via Michele della Torre 2, Cividale del Friuli te. 0432 703012 - 702602 www.altempietto.it - e-mail: info@altempietto.it “La Comunità sta rischiando la bancarotta” Una situazione finanziaria “drammatica”. L’aggettivo è del presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone Giuseppe Marinig che mercoledì 23 maggio ha lanciato, in occasione dell’approvazione del conto consuntivo del 2000, l’ennesimo allarme. Sul banco degli imputati ancora una volta è l’amministrazione regionale: la somma delle assegnazioni regionali per quest’anno, in totale 715 milioni, è di gran lunga inferiore a quella prevista, di un miliardo 317 milioni. I problemi reali sono quelli di gestione dell’ente che, ha affermato Marinig leggendo un documento che è stato messo a verbale e verrà approvato, come ordine del giorno, dal direttivo, “in assenza di urgenti provvedimenti regionali in materia di assegnazioni non può e non potrà evitare un sicuro disavanzo o dissesto”. La Comunità montana, insomma, è sull’orlo della bancarotta e, a differenza di Comuni e Province, non può procedere alla formale dichiarazione dello “stato di dissesto”, il che comporta una diretta responsabilità degli amministratori. Marinig ha anche ricordato come di recente la Regione abbia disposto la soppressione della commissione regionale dello sviluppo dei territorio montani, con un provvedimento in cui è stata cancellato il termine “Comunità montane”. Sul consuntivo, che registra un avanzo di soli 23 milioni, sono intervenuti Sergio Mattelig e Renata Qualizza per il gruppo dei moderati, criticando la maggioranza per la sua “mancanza di scelte politiche” e per “l’incapacità di farsi portavoce delle proprie esigenze nelle sedi opportune”. Pareri positivi invece da parte di Giuseppe Blasetig e di Stefano Gasparin. Secondo quest’ultimo “la minoranza in assemblea dovrebbe accanirsi contro la maggioranza regionale di centro-destra, che ha tentato più volte di cancellare l’ente”. Rispondendo ai consiglieri, il presidente Marinig ha poi ricordato i residui enormi contenuti nel bilancio, “soldi che la Regione ci deve e che noi abbiamo già anticipato alle ditte che hanno realizzato determinate opere”, (m.o.) segue a pagina 2 OSTARIE BAR “AL TEMPIETTO” Izkoristiti mrežo vezi z izseljenci po svetu V Podbonescu je bila razprava namenjena prihodnosti Zveze italiano a Charleroi Crolini, il sindaco di Sambreville Fisenne e l’assessore di San Pietro Ciccone Matajur: 30. sreča planincev SKUPAJ V TRETJE TISOČLETJE INSIEME NEL TERZO MILLENNIO Skupinska slika udeležencev 12. kongresa v Podbonescu Zveza Slovenci po svetu bo v prihodnjem mandatu namenila vso pozornost spremljanju generacijskih sprememb v okviru delujočih sekcij v tujini ter ustreznemu prilagajanju vsebine svojega dela. Temeljna usmeritev ostaja povezava beneških rojakov v državah Evrope, Južne in Severne Amerike ter Avstralije. Obenem želi zveza tudi s sodobnimi sredstvi informatike krepiti mrežo svetovnih povezav z domačimi kraji. Zato, da se ta načrt lahko izpelje, mora biti organizacija izseljencev trdno vraščena v domače okolje, potrebuje pa tudi pozornost in solidarnost naše skupnosti v celoti. Tako bi lahko strnili bistvo razprave dvodnevnega 12.a kongresa zveze Slovenci po svetu, ki se je mi- nulo soboto zaključil v Podbonescu s posegi nekaterih uglednih gostov. Zasedanje je vodil ravnatelj Renzo Matelič, ki je uvodoma povzel razpravo delovnega zasedanja, na katerem so predstavniki evropskih sekcij in federacij severne in južne Amerike ter Avstralije obravnavali izhodiščne točke kongresa. Slo je predvsem za prilagoditev delovanja zveze mladim generacijam, kar obenem ne pomeni opuščati delovanja, ki je namenjeno starejšim. Prilagojen je bil tudi statut zveze, po katerem bo večje pristojnosti dobil mednarodno ustrojeni odbor zveze, ki bo po novem iz svoje srede tudi izvolil predsednika. Matelič je poudaril pomen zaščitnega zakona, ki je bil od ustanovitve dalje eden od glavnih ciljev zveze, medtem ko prizadevanja za gospodarsko obnovo domačih krajev niso izpolnila pričakovanj. D.U. beri na strani 4 Da S. Pietro a Sambreville, nuova tappa del gemellaggio Da sinistra: l’assessore di Sambreville Modave, il console Il gemellaggio tra S. Pietro al Natisone e Sambreville (Belgio) ha visto una nuova occasione d’incontro con la visita, dal 22 al 24 maggio, di una delegazione di cittadini e amministratori delle Valli, guidata dall’assessore Nino Ciccone, alla località belgiana. Un aspetto interessante dell’iniziativa è stato rappresentato dalla partecipazione degli alunni della quinta della scuola bilingue di S. Pietro che hanno potuto incontrare i loro coetanei della scuola St. Louis et S.te Marie di Tamines con i quali avevano già avuto rapporti epistolari. La delegazione delle Valli è stata ricevuta nel municipio di Sambreville ed ha visitato, tra le altre cose, la miniera di Ble-gny e la capitale del Belgio Bruxelles. V nedeljo 10. junija bo na Matajurju 30. Srečanje obmejnih planinskih društev. To je priložnost, da se slovenski planinci iz raznih držav srečajo in utrjujeo prijateljske vezi. Organizira ga Planinska družina Benečije v sodelovanju z društvom Cai -Valli del Natisone. Ob 8.30 bo zbirališče v vasi Matajur, od tu bo pohod na Matajur, kjer ob 11. uri bo slovenska maša. Kosilo bo ob 12. uri pri koči Pelizzo, kjer bo z začetkom ob 13.30 tudi kulturni program. novi mata j ur četrtek, 31. maja 2001 2 Approvato dall’assemblea un ordine del giorno di Gasparin “La Comunità si adoperi perché la legge sia attuata” dalla prima pagina Il bilancio è stato approvato con i 22 voti della maggioranza, 7 i voti contrari ed una l’astensione. L’assemblea è proseguita con un’interrogazione presentata da Mattelig a proposito dell’inclusione della Comunità della Slavia friulana nella petizione per l’istituzione dell’assemblea della Provincia del Friuli. Il presidente Marinig ha “dirottato” la risposta al presidente del comitato che ha indetto la petizione, il sindaco di Udine Cecotti, ricordando poi che l’assemblea dell’ente montano già nel 1997 aveva richiesto l’istituzione della Comunità della Slavia friulana. Infine sono state approvate a maggioranza le mozioni presentate da Gasparin riguardo il degrado delle stra- de provinciali delle Valli (con l’aggiunta del tratto S. Leonardo-Stregna richiesta dal sindaco Claudio Garbaz) e la legge di tutela della minoranza slovena. L’esponente del Ppi chiedeva al presidente “di farsi interprete presso gli organi preposti della necessità di un’attuazione rapida del provvedimento” e “di adoperarsi per creare un collegamento istituzionale tra le tre Comunità montane della fascia confinaria interessate dalla legge con la prospettiva di creare la Comunità della Slavia friulana alla quale affidare competenze di programmazione, coordinamento e attuazione dei provvedimenti regionali, statali ed europei destinati alla montagna e alle minoranze linguistiche nei territori confinari”, (m.o.) Riaperta finalmente la strada che collega Resia alla Slovenia La strada di collegamento Resia-Uccea-Slo-venia, chiusa al transito dal 21 settembre 1999, è di nuovo aperta. E’ infatti datata 22 maggio 2001 la revoca di detta ordinanza. La chiusura di questa importante via di comunicazione con la frazione di Uccea, con la Slovenia ed il Tarcentino, era stata ordinata a causa dei danni provocati dalle violenti piogge di un nubifragio abbattutosi il 20 settembre del ’99. Da allora la strada è rimasta ufficialmente chiusa al traffico provocando non pochi disagi soprattutto tra la frazione di Uccea ed il capoluogo Prato, ove sono collocati tutti i servizi. I lavori di ripristino delle frane sono sostanzialmente ultimati. Sono invece in corso i lavori di ampliamento e sistemazione dello stesso tratto stradale interessato da un contributo europeo, l’Interreg II Italia-Slovenia, contributo assegnato al Comune di Resia già nel 1998 per migliorare la viabilità con la Slovenia, (l.n.) Pisrap iz R Stojan Spetič I Ko smo bili Se dijaki, so nas v srednji šoli učili računanja in preverjanja računov. Med najbolj znanimi sistemi preverjanja je gotovo “preizkus z de-vetko”, ki pravilne račune neizpodbitno potrjuje. No, “preizkus z deve-tko” je bila za italijansko politiko ba-lotažna nedelja v stotini občin in paru pokrajin. Zupane so, kot znano, volili tudi v velikih mestih - Rimu, Turinu, Neaplju. Povsod je zmagala leva sredina. Ne triumfalno, vendar prepričljivo. Z najmanj 4% prednosti. Berlusconi, ki je čakal na potrditev majske zmage, se je bridko uStel. Napovedoval je oportunistični val soglasja, ko bi neo-dločneži in omahljivci trumoma poskakali na voz zmagovalca. Izsiljeval je volilce s trditvijo, da velikih mest ni mogoče upravljati, če niso v sozvočju z osrednjo, torej njegovo vlado. Telefonski propagandisti so v Rimu družinam zagotavljali, da bo Ber- lusconijeva vlada Veltroniju, če bo izvoljen za župana, tanko rezala proračunski kruh. Pa se ni zgodilo. Berlusconi se nje obrisal za nosom in obmolknil ob spoznanju, da ga združena leva sredina lahko porazi. Saj, prav za to gre. Kot smo tudi v prejšnjih pismih zatrjevali (in razjezili nekaj zadrtih agit-propov), bi združena levica in sredina zlahka premagali desnico in preprečili Berlusconiju vzpon na oblast. Prepričan sem, da je med volilci marsikdo spoznal, kako škodljive so cepitve na levici. Če ne prej, vsaj v trenutku, ko sta Confindustria in Berlusconi zaigrala duet o “reformah”, kakor oni imenujejo ukinjanje kolektivnih delovnih pogodb, klestenje javnega pokojninskega sistema, svobodo odpuščanja z dela, skrajno in ne-zajamčeno elastičnost delovnih razmerij. Berlusconi je Confindustriji zagotovil, da je pripravljen sprejeti tudi “nepopularne ukrepe”. Delavci v Turinu so gotovo vzdrhteli, vsaj toliko kot javni uslužbenci v Rimu in brezposelna mladina v Ne- aplju. Razumeli so, da kljub vsemu ni mogoče reči, da sta leva sredina in desnica eno in isto. Zavajanje ljudstva, kakor laž, ima kratke noge... Tudi ni mogoče, če smem povedati svoje mnenje, vztrajati pri zadnjem “alibiju” za cepitev in polemiko, vojno pakta NATO proti Milosevičevi Jugoslaviji. Seveda, bila je nesmiselna, neumna, zločinska. Vendar je sedaj pomembnejše, kaj lahko stori Italija in z njo vsa Evropa, za demokratični preporod narodov bivše Jugoslavije. Se več, daje polemika nesmiselna, posredno priznava tudi Bertinotti, ki je v Rimu navdušeno podprl župana Veltronija, ki je bil med najbolj prepričanimi zagovorniki tiste vojne in si je celo izmislil groteskno definicijo, da je “humanitarna”. Nehajmo torej z iskanjem “alibijev” in še raje vprašajmo, kaj lahko storimo sedaj, da premagamo desnico in pripravimo teren, da poraz ne bo trajen. Prva preizkušnja bodo upravne volitve v nasi deželi, v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, kjer bi morali Slovenci - vsi skupaj - prispevati k izvolitvi demokratičnih uprav, da bodo čim dosledneje spravile norme zaščitnega zakona s papirja v življenje. Naš pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led. Mar ne? — Aktualno — O razvoju slovenske diplomacije Za ureditev razmer v slovenski diplomaciji bo v resnici poleg novega zakona o zunanjih zadevah potrebnega še marsikaj drugega. Predvsem bo moralo preteči še nekaj časa, da si nabere potrebno tradicijo in izkušnje, nujne pa bodo tudi kadrovske krepitve, saj v sedanjem položaju diplomacija šepa tako doma kot na tujem. Takšno je mnenje, ki ga beremo v komentarju ljubljanskega Dela, ki ugotavlja, da slovenska diplomacija dela v težavnih razmerah, javnost pa ima od nje velika, pogosto nerealna pričakovanja. Pred desetletjem je Slovenija kot nova država morala iz nič postaviti na noge tako zunanje ministrstvo oziroma srce njene diplomacije kot tudi veleposlaništva in misije, njegove izpostave po svetu. Pomagala si je sicer lahko s pisarnami nekdanjega Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje in večino njegovih uslužbencev, s tako imenovanimi jugodiplo-mati, Slovenci, ki so prišli iz Beograda in z diplomatskih predstavništev nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ministrstvo je leta 1992 zaradi velikih potreb moralo na hitro zaposliti tudi več ljudi povsem od zunaj, ne samo pripravnikov, ampak tudi že formiranih strokovnjakov. Z vključevanjem Slovenije v mednarodne organizacije in odpiranjem veleposlaništev in misij v številnih državah se je količina dela skokovito povečevala, ministrstva pa ni bilo lahko upravljati, tudi zato, ker so se v njem izoblikovali različni lobiji, predvsem glede na to, čeprav ne izključno, kdaj in kako je kdo, glede na zgoraj navedeno, prišel na ministrstvo. Vodilnim tudi ni uspelo za- gotoviti solidnih plač za večino tistih, ki so delali v Ljubljani, niti v primerjavi z drugimi ministrstvi. Velika razlika med plačami doma in na predstavništvih v tujini je povzročila ljubosumje in nezdravo tekmovalnost, kar ni delovalo stimulativno na delovno zagnanost v ljubljanski centrali, ki je praviloma ostajala brez kritičnega jedra dovolj usposobljenih ljudi, ugotavlja slovenski osrednji dnevnik. Delo na predstavništvih v tujini je bilo dolgo “pionirsko”, saj zaradi spora v zvezi z nasledstvom SFRJ Slovenija ni mogla razpolagati z nobeno od številnih ambasad in rezidenc nekdanje skupne države. Zato je morala povsod začeti iz nič, z majhno najeto pisarno, z diplomatom, ki je bil za vse in le če je imel srečo, je imel tajnico. Sele pozneje so prišli na vrsto najemi oziroma v nekaterih primerih nakupi ustreznih zgradb. Urejanje teh stvari zahteva celega človeka oziroma več ljudi in le z zelo veliko volje in angažiranosti je mogoče ob tem opraviti kaj dosti vsebinskega. Medtem pa so v večini svetovnih prestolnic samevala nekdanja skupna predstavništva, saj Zvezna republika Jugoslavija, ki je z njimi edina razpolagala, pogosto ni imela denarja, da bi vzdrževala zgradbe. Ker se je Slovenija odločila, da bo imela misije v čim več državah, so številna veleposlaništva kadrovsko podhranjena. V podobnem položaju so tudi druge tranzicijske države, zlasti manjše, kjer posameznik ali dva “improvizirata”, kakor pač zmoreta in znata, kar je velika razlika v primerjavi z večjimi državami s celo četico diplomatov, kjer se večina ukvarja samo s svojim specialnim področjem, (r.p.) Prodi va in visita a Lubiana Prodi va a Lubiana Il prossimo 7 giugno Romano Prodi, presidente della Commissione europea, sarà in visita a Lubiana e in quell’occasione ribadirà che i progetti dell’UE, riguardanti l’allargamento dell’Europa all’Est non sono cambiati. Il momento è decisivo in quanto le trattative di Lubiana sono di fatto congelate per l’obiezione della Spagna alla richiesta di moratoria di 5 anni alla libera circolazione della manodopera nei paesi aderenti, chiesta da Germania e Austria. “Lobbing” sloveno Il presidente José Maria Aznar, nei giorni scorsi ospite di Drnovšek, è stato il primo premier spagnolo in visita ufficiale in Slovenia e Lubiana la prima capitale tra i paesi candidati ad entrare nell’UE ad aver visitato. Aznar ha ribadito che la Spagna è favorevole all’allargamento dell’UE, ma ha anche affermato l’interesse di Madrid per i fondi strutturali dell’UE. Negli stessi giorni erano in visita ufficiale in Slovenia anche il premier ceco Zeman ed il presidente slovacco Rudolf Schuster. Slovenia e Slovac- chia hanno gli stessi obiettivi, ha dichiarato, l’adesione alla Natoeall’UE. Si avvicina il vertice In Slovenia fervono i preparativi per il vertice tra i presidenti americano e russo, Bush e Putin, che hanno scelto la capitale slovena per il loro primo incontro il prossimo 16 o 17 giugno. A sovrintendere l’organizzazione è lo stesso ministro dell'interno Rado Bohinc. Ad ospitare il vertice saranno il presidente Kučan ed il premier Dr- novšek che si attende anche due incontri bilaterali con entrambi i presidenti dopo il vertice russo-americano. Relazioni economiche Alla vigilia della dissoluzione della Federazione Jugoslava i rapporti commerciali tra Slovenia da una parte, Serbia e Montenegro dall’altra e-rano intensi. L’interscambio raggiungeva annualmente i 400/500 milioni di dollari. Scoppiato il conflitto nei Balcani c’è stato il tracollo. Nel ’92 l’interscambio tra le due realtà era di appena 7 milioni di dollari. Ma lentamente le relazioni si sono intensificate e le opportunità di crescita sono notevoli. Nel 2000 l’interscambio ha toccato i 200 milioni di dollari. Hvalica si dimette L’ex parlamentare social-democratico di Nova Gorica Ivo Hvalica, dopo 12 anni di militanza nello SDS si è dimesso dal partito perchè in dissenso con il presidente Janez Janša sulla conduzione del partito. Siglato l’accordo Dopo 10 anni dalla dissoluzione della Jugoslavia i paesi eredi hanno siglato a Vienna un accordo per la suddivisione dell’eredità, sia per quanto riguarda i beni che gli obblighi. Ora dovrà essere ratificato dai parlamenti dei cinque Paesi. Alla Slovenia andrà tra l’altro il 16% delle riserve in valuta dell’ex Jugoslavia, che però da sei milardi si sono ridotte a un miliardo di dollari, 14 sedi di ambasciate su un totale di un centinaio mentre tra i documenti otterrà quelli riguardanti l’Accordo di Osimo. All’interno della rassegna “Dulinvie, incontri e percorsi della lingua e cultura friulana" organizzata dal Comune di Udine, mercoledì 23 è stata inaugurata nel castello del capoluogo friulano una mostra con disegni e libri di Emanuele Bertossi, Alessandra Cimatoribus e Luisa Tomasetig. Tra le pubblicazioni illustrate da Luisa sono esposte “Jubica an Arpit” ed il “Galebov šolski dnevnik". — Kultura ——------------------- Knjiga iz ljubezni do svoje Čenebole Lep večer v Fuojdi za predstavitev dela Ada Conta novi matajur četrtek, 31. maja 2001 Zbralo se je zaries puno judi v petak 25. maja v Fuojdi, v gostilni Bristol za počastiti Ada Cont an ga zahvalit za lepo dielo, ki ga je napravu an posvetiu njega Cenieboli: “Me karanine, ma uas, me judi”. Narvič je bluo njega vasnjanu, tistih, ki žive šele v domači vasi pa tudi tistih, ki žive po Laškem, paršlo pa je tudi puno parjatelju iz drugih dolin. Liep večer je odparu moški zbor Matajur iz Klenja, ki je pod vodstvom Davida Clodig zapieu vič piesmi. An kar je končala predstavitev knjige je še napri pieu. Marco an Roberto sta vete-gnila uon še njih ramonike an biu je pravi senjam. O dielu je parvi guoriu odbornik občine Fuojda Ceccon, ki je zahvalu Ada za vse kar je naredu za našo skupnost. V tele diele sem videu puno reči, ki so značilne, specifične za vse Slovence je podčartu Davide Clodig v imenu društva Ivan Trinko, v njem niso samuo spomini, je priča o naši slovienski kulturi an o skarbi, da bi še napri živie-la. Rino Petrigh je začeu njega predstavitev z besie- Grande partecipazione al Mittelteatro a Cividale Nastop pevskega zbora Matajur an predstavitev knjige dami msgr. Trinka “O zemlja bedna...” Govoriu je o ljubezni do svoje zemlje, ki jo je Ado gojil tudi kot emigrant. Pohvalu je veliko dielo, ki ga je opravu tudi po arhivih, zmislu se je na pod- puoro, ki jo je Ado an tele-krat imeu od žene Giacinte. Petrigh je na koncu zaželeu, de bi tuole sienje, ki ga je Ado vargu, bogato rodilo, de bi vsi an še posebno mladi daržal živ njih jezik. Con uno spettacolo veramente bello sul tema della luna e delle costellazioni, da cui trassero ispirazione pagine e pagine di poesia e presero origine tanti miti, presentato dalla scuola media “Divisione Julia” di Manzano, si è aperta lunedi 28 al teatro Ristori a Cividale la sesta e-dizione del Mittelteatro dei ragazzi per i ragazzi. La manifestazione vede la partecipazione di 16 scuole tra le quali va sottolineata la presenza per la prima volta della Bosnia - Erzegovina, mentre sono ormai una presenza costante le scuole di Villaco in Austria e Debrecen in Ungheria, nonché quella di Isola che con Cerkno rappresenta la Slovenia. A causa del visto negato invece è mancata la partecipazione della Romania. Folta ovviamente la partecipazione delle scuole del Friuli, dove la parte del leone è quella della scuola media De Rubeis che ha promosso e di anno in anno organizza la manifestazione in collaborazione con il Comune di Cividale e l’Ente regio- nale teatrale. Venerdì 1. giugno alle 18 si presenterà la scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. Vanno da un minimo di 5 ad un massimo di 9 le rappresentazioni al giorno in questa rassegna che mette in relazione realtà culturali e linguistiche della Mitteleuropa così diverse tra di loro, ma anche molto vicine. L’aspetto formativo deH’esperienza è accentuato anche dal fatto che i ragazzi vengono ospitati nelle famiglie di Cividale e delle Valli del Natisone. L'imponente orchestrina delle classi II ed il coro della scuola media “Via Udine", diretti dal prof. Martinis, hanno presentato canti in tre lingue V ponedeljek v Zabnicah zaključna prireditev Plodno šolsko leto V četrtek 31. maja so v občinskem kulturnem centru na Trbižu, v okviru nagrajevanja natečaja “Trbiž okno na Evropo”, predstavili knjigo «Hišna imena v Zabnicah». Gre za lepo delo, sad raziskave slovenskih otrok Kanalske doline, ki obiskujejo slovensko središče Planika v Ukvah. Kaj vse delajo, katere dejavnosti razvijajo in kakšni so doseženi rezultati bomo lahko videli tudfi v ponedeljek 4. junija ob 18. uri, v restavraciji Pri Matiji v Zabnicah, kjer bo zaključna prireditev. L’Inquisizione nella Slavia La normalizzazione 29 Capitolo II Faustino Nani Il contadino Marino a-veva capito l'iniquità dei giubilei, la loro infida proposta di perdono e misericordia, aveva perfino subodorato il mercato che attivavano sia delle coscienze che delle tasche della gente. L’insegnamento del prete era una assoluta novità nella cura pastorale e diveniva l'intermediario delle subdole manovre romane. Perché insegnare e che cosa che il popolo non sapesse già? Che novità erano queste? Bisogna proprio ri- conoscere che nella storia i veri rivoluzionari sono i più autentici restauratori di una purezza originaria, mentre i veri reazionari sono questi pseudo bonifica-tori del male altrui per salvaguardare il proprio. Dunque la cultura popolare era sentita come sapienza più che sufficiente, e tutti ne erano orgogliosi, era pure all'altezza di saper scernere fior da fiore di fronte alle novità che l'evoluzione civile proponeva, ma a nessuno era permesso di venir a saccheggiare la dignità di un popolo, neppure al prete era concesso impunemente di entrare con violenza a dissacrare il santuario della coscienza comunitaria. Qui si discute, non s'impone, qui si dialoga non si minaccia, l'inferno tenete-velo per voi, che noi sappiamo bene come stanno le cose e di qua e di là; dell'infallibilità di quel di Roma non c’interessa né punto né poco e tanto meno delle sue precettistiche assurde come quelle dell'astinenza di puro olio. Dove trovarlo e a che prezzo? Quassù non giunge il salmone risalendo i nostri torrenti. La messa alla domenica e alle feste comandate? Ma noi abbiamo la messa una volta al mese se tutto va bene e per il resto cinque e più ore di cammino le riserviamo alle urgenze per gli affari con i «forlani»; a Pasqua è più che sufficiente, visto che a Natale di solito la neve la fa da padrone. Sposarsi davanti al prete? Ma una simile ubbia l'aveva già imposta S. Paolino, ma noi gli abbiamo fatto capire che le cose si discutono con gli interessati, non s'impongono. Noi ci sposiamo seriamente e con l'assenso di tutta la comunità. La benedizione nessuno la rifiuta, ma a tempo debito. Pagare i preti? Sì in base ad un contratto da noi stessi valutato e deciso, anche se oneroso. Noi amiamo la promozione della nostra comunità e c'impegniamo a costruire e mantenere le chiese. E così si dica per tutto il resto: qui si comanda insieme e non uno addosso all'altro: noi conosciamo i nostri diritti, privilegi e giurisdizioni, nessuno può metterle in discussione senza neppure interpellare la controparte, anzi presuntuosamente demonizzandola. La nostra comunità va difesa e salva-guardata, altrimenti l'ultimo cameade che arriva, con la scusa di un Dio capriccioso che comanda a casaccio, potrebbe compromettere la fatica dei nostri antenati. Ma sanno quelli di Ro- ma in che mondo vivono? Noi di Platischis, visto che siete venuti fin quassù a seccarci con le vostre manie, vedendo tutto dall’alto delle nostre splendide montagne, lo sappiamo bene e sappiamo pure i vostri scopi. La salvezza delle a-nime è affare nostro e del nostro prete che ci siamo impegnati a indicare come «gratus», a pagare ed a controllare, perché, valutato «ydoneus et sufficiens», faccia sempre e bene il suo dovere. Che se poi voi lo corrompete con i vostri seminari e lo costringete a venire meno agli impegni assunti «in scriptis», noi ve lo rispediamo e pretendiamo un altro (noi non vogliamo stare come bestie senza prete), che provveda alle nostre anime rispettando le tradizioni. novi mata jur Četrtek, 31. maja 2001 4 V občinski dvorani v Podbonescu kongres zveze Slovenci po svetu Glavna skrb naj gre mlajšim generacijam s prve strani Ravnatelj Matelič je med drugim dejal, da je u-spešno delovanje zveze v prihodnosti odvisno od tega, koliko se bo znala o-braCati na mlajše generacije. Organizacija izseljencev pa sama tega ne bo z-rnogla, zato potrebuje sodelovanje in solidarnost celotne slovenske skupnosti v Italiji. Kongres zveze Slovenci po svetu je pozdravil pod-boneški župan Piergiorgio Domeniš. Podčrtal je vlogo krajevnih upraviteljev pri spodbujanju gospodarskih dejavnosti, glavne odgovornosti in pristojnosti pa i-majo pri tem vsekakor Dežela in država. Zupan je dejal, da se je na krajevni ravni marsikaj spremenilo, demografski padec in posledično pomanjkanje ljudi tudi za razvoj gospodarskih dejavnosti predstavlja veliko oviro. Predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Marinič je orisal skupna prizadevanja beneških uprav, ki skušajo izkoristiti II' 'SKUPaj v Trm PODBUNiEjic. HU0to 25, 26, 27, MAGGIO 2001 vsakršno možnost pridobivanja sredstev za nove projekte. Zlasti je Marinič navedel izkoriščanje evropskih skladov za Čezmejno sodelovanje, omenil pa je tudi finančni prispevek, ki ga zaščitni zakon namenja gorskim skupnostim za spodbujenje gospodarskega razvoja. Senator Stojan Spetič je za osvetlitev sedanjih problemov izseljeništva segel v prva obdobja organizacije, ko so bili pogoji doma in v tujini povsem drugač- ni. Velike spremembe so danes na dlani, je dejal Spetič, globalizacija je proces, ki ga ni mogoCe ustaviti, ampak ga je treba sprejeti kot dejstvo ter izkoristiti možnosti, ki jih nudi. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je govoril o pomenu uskaljevanja interesov organizacij civilne družbe, ki ima vselej pred seboj v-prašanje, kako pomagati izseljencem in njihovim organizacijam. Sedaj gre za to, je dejal Pavšič, da se u-stvari kulturno in ekonom- Delovno omizje na kongresu naših izseljencev sko sinergijo, ki lahko aktivira interese mlajših generacij. Bolj kot solisti ali prve violine je danes manjšini potreben dobro uglašen orkester, je še dejal predsednik SKGZ. Kongres je pozdravil tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor. Zanj demografski podatki v Benečiji gotovo niso spodbudni, veC gospodarskih pobud v dolinah pa lahko pritegne nazaj marsikaterega izseljenca. (D.U.) — Aktualno — V Barda na praznik čeriešnji Kar smo bli otroc smo v zimskih veCerih poslušal naše te stare, ki so pravli, kuo so hodil targat cerie-šnje v Barda. Takuo so pač služil vsakdanji kruh, takuo so tudi šeril povsiero-de dober glas o briških ljudeh pa tudi o tem, kakuo so ble dobre an sladke briške Ceriešnje. Je že lieta, ki v Goriških Bardih gledajo valorizat njih bogastvo, naj bo vino, naj bojo Ceriešnje, tudi v turistične namiene. Lietos so nardil reCi pru na veliko an so organizal tak Praznik Čeriešnji, ki puode napri malomanj deset dni, od 2. do 10. junija. De praznik ponuja puno li-epih, zanimivih an dobrih reCi povie že sam podatek, de bo na njem dielalo an sodelovalo parbližno 800 Brik an Bricev. Organizatorji najprej nas vabijo, naj se ogledamo Briško vas, tuole je velika razstava na odpartem, ki jo je parpravu Goriški muzej an bo odprta vsak dan od 10. do 24. ure. V teli Briški vasi (na 5 tau- žent kvadratnih metrov) bomo lahko videli, kake so vasi v Brdih, kateri so bili meštierji an navade, kaka je posvetna an cerkvena kultura v telem koncu Slovenije zadnjih 500 liet. Na ogled bo kakih 500 kosov posode an orodja. Napravijo tudi velik tendon za 400 ljudi, kjer bojo projekcije filmov an diapozitivov. Ob koncu praznika bo tudi velika povorka, sfilata na temo “briški meštierji”, na kateri bojo sodelovali tudi otroci iz šuol, parpra-vli pa bojo tudi najmanj 20 vozov. V Vinski kleti Goriška Brda bo pa razstava čeriešnji an organizatorji tardi-jo, de jih ne zmanjka za obednega. Takuo, de jih bo vsak lahko pokušu. Poskarbiel so tudi za športne iniciative: pohod an tek po briških gričih an tudi kolesarski maraton. Vsak večer pa bojo poskarbiel za kulturni program z glasbenimi an gledališkimi skupinami. Se-vieda bo parložnost tudi za se poveselit an jo zaplesat. Letošnji mesec maj je prinesel okroglo življenjsko obletnico Jožetu Korenu, partizanu, Časnikarju, dolgoletnemu glavnemu u-redniku Primorskega dnevnika. Nabralo se mu je o-semdeset nadvse plodnih in ustvarjalnih let. Jože Koren se je novinarskega poklica lotil že v letih partizanstva, ko ga je pot raznih enot osvobodilne vojske štirikrat zanesla tudi v Benečijo. Takrat je v okviru tridesete divizije urejeval glasilo "Matajur”, ki ga lahko štejemo za vojnega predhodnika našega Časopisa. Takoj po osvoboditvi leta 1945 je Koren postal prvi glavni in odgovorni u-rednik Primorskega dnevnika, kateremu je posvetil najvecji del svojih ustvarjalnih energij. Bil pa je tudi urednik Ljudskega tednika, Gospodarstva in Jadranskega koledarja. O-benem je bil stalno angažiran v vodstvu SKGZ, še sedaj pa je predsednik Aktivistov in invalidov NOB. Za svoje plodno delo je Jože Koren prejel veC nagrad, med temi partizanski medalji za hrabrost in za- slug za narod, priznanje SKGZ in Tomšičevo nao-vinarsko nagrado v Sloveniji. Jubilantu iskreno Čestitamo tudi vsi pri Novem Matajurju. V dolini Idrije, ki loci I-talijo an Slovenijo, Prapot-no an Lig, se ljudem mudi bit vsi kupe v Evropi. An po svojih moCeh potiskajo, de bojo teli procesi buj hitri. “Ponovno sosedje v Evropi brez meja”, tel je bil naslov an le grede želja par-vega obmejnega srečanja ljudi, ki žive na bregovih Idrije an so ga organizal v vasi Britof pod Ligom v soboto an nediejo 26. an 27. maja. Bluo je lepuo za športnike, saj so imiel kolesarsko dirko, ki so jo klical “Zadnjic s propustinco”, odbojko na mivku (beach -volley) an balinarski turnir (na sliki premiacion). Potle Kulturno društvo Rečan 9. junija vabi na Liesa Zapuojmo na sred vasi Kulturno društvo ReCan vabi v soboto 9. junija na Liesa, ki so jo lietos zbral za vas lieta, kar pomeni, da bojo tudi potiekale številne kulturne manifestacije. Ob 20. uri zveCer se začne kulturna prireditev “Zapuojmo na sred vasi”. Na njej bo seveda sodeloval mešani pevski zbor Rečan, ki ga vodi Aldo Clodig. Na večer pride piet tudi mešani pevski zbor iz Podutane. Jože Koren, naš prvi urednik osemdesetletnik V Britofu pod Ligom je 26. an 27. maja potekalo prvo obmejno srečanje Ljudje čejo bit kupe v Evropi V nediejo so nastopili zbor Matajur, Beneško gledališče an Birtič z Beneškimi fanti je v nedijeo vse tuole pože-gnu Sv. Kancijan, ki je iz prelepe goste cerkvice an z zlatega oltarja, gledu na prijateljstvo, ki raste med judmi. Na maši so bili tudi župani an kamunski možje obieh sosiednjih kamunu. V “Buogi možje”z Lidio an Toni Codermaz, ki stiska roko Francu an Sergiu iz Obuorče nediejo popudan je biu pa “beneški” kulturni program. To parvo je zapieu moški z-bor Matajur iz Klenja, potlè sta igrale an Anna an Lidia od Beneškega gledališča, na koncu je nastopil Anton BirtiC z njega ansamblom Beneški fantje, ki so ga prav toplo sprejeli. Praznik, ki sta ga organizala Z-druženje Partnerstvo za razvoj Kanalskega podeželja iz Britofa an Polisportiva iz ObuorCe, mislijo ponovit v ObuorCi za Sv. Anton. Pentecoste a Spignon Sabato 2 giugno la corale “Pomlad” di Pulfero organizza presso la chiesetta di S. Spirito a Spignon una veglia di preghiera in preparazione alla Pentecoste. L’appuntamento spirituale avrà inizio alle ore 20.30. Con questa iniziativa - alla quale sono invitati i parrocchiani di Spignon e Antro e tutti coloro che desiderino parteciparvi - “Pomlad” intende contribuire a rendere ancor più solenne la festa della Majnca. Domenica 3 giugno, alle ore 11, solenne Messa di Pentecoste nella chiesetta di S. Spirito. = Minimatajur Migrazionisti e autoctonisti nel dibattito sugli slavi delle Alpi Le relazioni tra veneti e slavi e gli storici antichi Resti di antiche zemljanke slave, abitazioni parzialmente scavate nel suolo in Slovenia ______________________novi matajur Četrtek, 31. maja 2001 Kotič za dan liwtì jazek - 33 Matej Šekli Te moške biside Tu-w librimi »Grammatica pratica resiana: Il sostantivo« od profasòrja Hana Steenwijka od tih moških bisid to se rumuni' od pag’ine 35 dardu pag’ine 96. Pogledejmo, da kaku isa sjorta bisid na se deklinawa, to pride ričet, da kaku na se rivawa tu-w difarent niimarjah anu ka-zah. Iso čemo videt ziz bisidi, ka ni majo aCento ta-na korane. 1. Singolar 1.1 Nominativo singolar ja (Nsg) Du t Kiri (Človek) je ta-par njimo? - Ta-par njimo je amig0, kirurgo. Koj (Kira rie) je ta-na tawli? - Tana tawli jè kjiiCp, tubo. 1.2 G’enitivo singolarja (Gsg) Kiraga (človeka) ni' ta-par njimo? - Ta-par njimo ni amiga, kirurga. Kire rate ni ta-na tawli? - Ta-na tawli ni kjiiCa, tuba — Kiraga (človeka) an ni videi? -An ni videl amiga, kirurga. Kire rače an rii parnèsal? - An rii parnèsal kjiiča, tuba.— Od Kiraga (človeka) ni so ròmunili? - Ni so ròmunili od amiga, od kirurga. Čenče kire rače an ni mòre dèlat? - An ni more dèlat čenče kjiiča, čenče tuba. 1.3 Dativo singolarja (Dsg) Kirimu (človeku) an pomaga? - An pomaga arriigu, kirurgu. Ta-h kiri rače an jè gal reči? - An jè gal reči ta-h kjiiču, ta-h tubu. 1.4 Akuzativo singolarja (Asg) Kiraga (človeka) an jè vidèl? - An jè videi amiga, kirurga. Kiro rie an jè parnèsal? • An jè parnèsal kjiičp, tubo. — Kan an radè gre? - An radè gre ta-w tàrg0, ta-w muzeo. Kan an jè Sài se skret? - An jè Sai se skret ta-za gàrm0. 1.5 Strumentai singolarja (Ssg) Ziz kirin (Clovèkon) an jè ròmunil? - An jè ròmunil ziz am'igon, kirurgon. Ziz kiro račjo an dila? - An dila ziz kjuCon, tubon.—Kè an jè skret? - An jè skret ta-za miron. 1.6 Lokativo singolarja (Lsg) Kè = ta-par kirimu (človeku) an jè? - An jè ta-par amigu, ta-par kirurgu. Kè = ta-par kiri rače' jè libriti? - L'ibrin jè ta-par kjiiču, ta-par tubu. —Kè an jè bil? -An jè bil tu-w tàrgu, ta-w muzeu. 2. Dual 2.1 Nominativo duala (Ndu) Ta-par njimo so dwa amiga, dwa kirurga. Ta-na tawli so dwa kjiiča, dwa tuba. 2.2 Akuzativo duala (Adu) An jè vidèl dwa amiga, dwa kirurga. An jè parnèsal dwa kjiiča, dwa tuba. 3. Plural 3.1 Nominativo plurala (Npl) Ta-par njimo so amigavi, kirurgovi. Ta-na tawli so kjiičavi, tubavi. 3.2 G’enitivo plurala (Gpl) Ta-par njimo rii am'iguw, kirurguw. Ta-na tawli rii kjiiCuw, tubuw. — An rii vidèl am'iguw, kirurguw. An ni parnèsal kjiiCuw, tubuw. — Ni so ròmunili od amiuw, od kirurguw. An ni mórè dèlat čenče kjiiCuw, čenče tubuw. 3.3 Dativo plurala (Dpi) An pomaga amigan, kirurgan. An jè g'al rèèi ta-h kjiičan, ta-h tuban. 3.4 Akuzativo plurala (Api) An jè vidèl amì'ge, kirurge. An jè parnèsal kjiiče, tube. — An radè hòdi w fàrge, »v muzee. An jè Sài se skret ta-za gàrme. 3.5 Strumentai plurala (Spi) An jè ròmunil ziz amigi, kirurgi. An dila ziz kjiiči, tubi. —An jè skret ta-za gàrmi. 3.6 Lokativo plurala (Lpl) An jè ta-par amigah, ta-par kirurgah. L'ibrin jè ta-par kjiičah, ta-par tubah. — An jè bil tu-w tàrgah, ta-w muzeah. Ogni minuzioso esame del lontano passato degli slavi nei primi secoli della nostra èra approdò solo a deduzioni parziali e spesso viziate dai nazionalismi, che furono di ostacolo alla ricerca storica. La battaglia verte sull’alternativa tra la tesi «autoctonista» slava (o meglio slovena) in quanto eredità derivata dal popolo dei veneti, e la tesi «migra-zionista» degli slavi nel VI secolo, tesi che abbiamo riassunto nella scheda precedente con l’aiuto della “I-lustrirana enciklopedija Slovencev, 1999”. Le divergenze cominciano dalla definizione dello spazio delle origini, dai nomi stessi e dai toponimi, delle popolazioni, della loro lingua: una inconciliabile divaricazione delle conclusioni storiche. Non mancano le reciproche accuse di natura politica, di nazionalismo sloveno esasperato o di altrettanto rigido filo-jugo-slavismo fuori tempo. In scarsità di fonti e documenti storici antichi il problema dello spazio delle origini degli slavi rimane legato alle culture neolitiche, l’abitazione, il pascolo, la ceramica, alle modalità della sepoltura dei corpi bruciati dei defunti nei «campi di urne», in complesso alle culture europee nord orientali. Soprattutto la continuità territoriale di questa cultura, che porta il nome etnico dei veneti, ve-nedi, vendi, l’ampia fascia del territorio europeo dove fu presente il termine di veneti, convinse che a questi nomi e a questo tipo di cultura (in parte anche alla lingua) corrispondesse la presenza di una medesima popolazione all’interno della quale ebbero origine gli slavi. Le pubblicazioni su que- sto argomento sono suggestive, perché oltrettutto ben soddisfano l’orgoglio nazionale, ma i risultati sono rifiutati dalla scienza accademica, perché si oppongono drasticamente alla tesi «migrazionista» su cui c’è accordo tra gli storici. A Lubiana nel 1990 si stampava la rivista dell’Associazione archeologica slovena “Arheo - Venetovanje”, a cura di M. MatiCetov, sostenuto in forza da storici, linguisti, archeologi del massimo peso, che smontava la tesi opposta non risparmiando frecciate ed interrogativi. Tuttavia la tesi «autoctonista» tornò a galla, grazie al fervore dei suoi sostenitori, in volumi scritti in sloveno, tedesco, italiano, inglese. L’anno scorso per esempio è uscito a Mosca il libro russo, con il testo tradotto anche in sloveno, “Venety, predki Slavjan”, che riprende ed amplia gli studi e le considerazioni di Bor, Savli e Tomažič sui veneti. La faccenda assunse anche contorni polemici irritanti, impregnati anche di accuse politiche, che dovrebbero essere tenute a distanza in questo tipo di dibattito. Nella storiografia antica il problema delle origini e dello spazio iniziale degli antichi slavi rimane avvolto nelle nebbie, perché gli storici greci e romani conobbero e documentarono marginalmente quei popoli e quei luoghi. I territori abitati dagli slavi erano infatti separati dal mondo noto ai romani a causa della fascia occupata dai germani, quindi gli antichi non ebbero contatti diretti con i primi. Citeremo solo qualche rilievo di storici antichi: Plinio sapeva che al di là dei germani esistevano tribù non germaniche, nel territorio che chiamò Scizia, localizzate sulle coste sud-orientali del Mar Baltico. Oltre i germani, i sarmati, gli sciti, una di queste tribù, quella dei venedi, che era slava. E la denominazione venedi, vindi, per gli slavi occidentali, si conservò fino ad e-poca tarda ed è anzi in qualche forma, tuttora presente. Jordanes, storico goto del VI secolo scrisse che le tribù dei venedi erano numerose e avevano vari nomi, prevalentemente sclavi-ni ed anti. Tacito, nella descrizione delle tribù nordiche fu in dubbio se assegnare i venedi ai germani, piuttosto che ai nomadi sarmati. Al suo tempo Tolomeo chiamava Sarmazia il territorio ad est della Visto- la e dei Carpazi e lasciò pensare al territorio dei venedi come un’entità molto estesa, che riuniva i nomi di molte tribù (slavani o suo-beni) con varie denominazioni geografiche a ricordare quel nome: golfo venedi- co, monti venedici ed altri. (Venezia, 76) Paolo Petricig Milko MatiCetov, Vene-tovanje, Ljubljana 1990 Pavel V. Tulajev, Venety, predki slavjan, Moskva 2000 Da S. Pietro otto proposte di vacanze Počitnice v naravi in med gorami (arhiv N M) I bambini ed i ragazzi della Slavia hanno quest’estate un’ampia possibilità di scelta tra le diverse proposte di vacanze in località molto belle della Slovenia, ma non solo. Tutte si svolgeranno all’insegna di diverse attività sportive, culturali e ricreative. Ciò che unisce le otto proposte (per la Poletna šola sono già scaduti i termini) è lo sloveno, con corsi ed iniziative stutturati in modo diverso, dai più tradizionali corsi di lingua a iniziative più impegnative e creative come il lavoro su testi teatrali, oltre naturalmente al fatto che per la lingua in Slovenia si tratta di “full immersion”. In primo luogo ricordiamo che per i più piccoli (6-11 anni), dal 2 al 13 luglio ci sarà presso il Centro scolastico bilingue di S. Pietro il Centro estivo. Per i ragazzi dai 12 ai 16 anni si propone un campeggio a Jezersko (Kranj) dal 29 luglio al 5 a-gosto. Vi partecipano ragazzi sloveni provenienti da tutto il mondo. Dal 15 al 25 luglio vacanze nelle Karavanke. Si tratta di un campeggio (11-18 anni) con un ricco programma di escursioni in montagna. “Gioventù tra le montagne” è la proposta per ragazzi dagli 11 ai 18 anni che dall’8 al 15 luglio si troveranno a Zakojca (Cerkno). Saranno sistemati in un agriturismo e si dedicheranno ai testi teatrali di France Bevk e alla conoscenza dei luoghi dove ha vissuto lo scrittore. Laboratorio teatrale anche nel Porabje, la regione ungherese dove vive la minoranza slovena, dal 26 a-gosto al 1. settembre. Infine due soggiorni più tradizionali a KoCevje (1.07 - 7.07, 8.07-17.07) e quello al mare in Croazia, a Savu-dria dal 28 luglio al 5 agosto. Iscrizioni e informazioni presso la Scuola bilingue. Affrettatevi! Šport A Liessa in cinquecento Grande successo organizzativo e di partecipazione al “4Q Giro delle otto frazioni” di podismo organizzato domenica 27 dalla Pro Loco di Grimacco con il patrocinio del Comune. Alla partenza, dalle 9 presso la palestra di Liessa, hanno preso il via 503 marciatori provenienti, oltre che dalle Valli del Natisone e dalla vicina Slovenia, anche dal Veneto. La manifestazione ha registrato il successo del gruppo “Scarpone” di Padova che, allineando al via il gruppo di persone più numeroso (55 atleti), ha vinto il trofeo Nordutensili srl di Povoletto. Ai secondi classificati, “I Ma- rio ” di Lucinico (52), è andato il trofeo del Comune di Grimacco, terzo gruppo ”1 Cividin” delle Valli del Natisone (40) seguiti nell’ordine dall’U.O.E.I. di Udine (32) e dai "Millepiedi” di Gorizia (23). Hanno preso parte alla manifestazione anche due atleti di grido che di solito gareggiano nelle gare di corsa in montagna: Daniela Spilotti (campionessa italiana) e Stefano Chiabai (plurivincitore della Coppa Friuli della specialità). Dopo le premiazioni è seguito il pranzo del podista, molto apprezzato dai partecipanti che già si sono dati appuntamento alla prossima edizione. La squadra valligiana guida la classifica del proprio girone nel trofeo “Budai” ed attende il Buttrio I Giovanissimi mirano alla finale Gli Esordienti si sono qualificati per i quarti di finale del trofeo “Lorenzutti” e sono giunti al quarto posto nel torneo di Magnano in Riviera - Il Reai Pulfero, sconfitto dal S. Daniele, sabato ha la possibilità di rifarsi La finale giocata a S. Pietro al Natisone II Gonars ai rigori vince il “Mocarinr Il pubblico delle grandi occasioni ha assistito sabato 26 alla finalissima regionale degli Juniores provinciali giocata a S. Pietro al Natisone e valida per il “7° trofeo Angelo Mocari-ni”. L’incontro tra Chions e Gonars, nel complesso scialbo con le squadre attente a non scoprirsi, sembrava avere preso la piega favorevole per i pordenonesi che a 3’ dal termine conducevano per 2-0 (gol di Santarossa e autogol di Gobbato). La situazione è però cambiata nel recupero. Quelli concessi dall’arbitro Princig di Trieste hanno visto la rimonta del Gonars che al primo minuto di recupero, a seguito di calcio di punizione, accorciava le distanze con Bar-chiesi, che si ripeteva all’ultimo istante della gara. Ai rigori la spuntavano i neroarancio del Gonars che facevano sempre centro mentre i gialloblu, calciando fuori il secondo penalty, davano l’addio al trofeo dopo averlo avuto a portata di mano. Per loro la soddisfazione di vedere premiato Bressan, come migliore atleta della manifestazione, con la coppa “Walter Blasigh”. Durante le premiazioni si è riparlato, grazie alle parole del signor Riva del comitato “Amici di Angelo Mocarini”, del ritardo nella mancata intitolazione del polisportivo comunale ad Angelo Specogna, indimenticato presidente ed a-nima del calcio dilettantistico valligiano. Alcuni anni fa avevamo lanciato questa proposta dalle pagine del nostro giornale, proposta che era stata ripresa in seguito anche da un quotidiano locale. Auspichiamo, come tutti gli sportivi, che l’amministrazione comunale provveda in merito, in modo che nella prossima edizione il trofeo “Mocarini” si possa giocare sul campo “Angelo Specogna”. Naturalmente al Gonars è andato il “7° trofeo Angelo Mocarini”, al Chions invece la “Coppa Angelo Specogna” consegnata dalla vedova Clementina. o* a. Lo ”J±L 4, © ■y •fi MIELI* PROPOLI POI LINE PAPPA REALE Apicoltura Cantoni ; ATTREZZATURE PER I/APICOLTURA Telefono 0432 727163 I Giovanissimi della Valnatisone hanno giocato la seconda partita del tro- feo “Budai” sul campo di Rivolto. I ragazzi valligiani hanno disputato una buona gara passando in vantaggio al 10’ della ripresa grazie a Francesco Cendou. I pa- ■ I Pulcini dell’Audace, quinti classificati al torneo di Faedis A Podpolizza la Valli del Natisone supera il Bar Roma Clavora decide, per gli Škrati più vicina la finale del 9 giugno VALLI NATISONE-BAR ROMA 1-0 Valli del Natisone: Sirch, Mauri, Vo-grig, Trusgnach, Cristian Birtig, Carlig, Patrik Birtig, Zuiz, Volaric, Caucig, Mauro Clavora. A disposizione di Luca Burel-li: Fanna e Dugaro Terry. Podpolizza, 26 maggio - Con un bellissimo gol di Mauro Clavora a pochi minuti dal termine la Valli del Natisone ha messo un’ipoteca sulla qualificazione alla finale del campionato amatoriale Friuli Collinare, che si giocherà a Remanzacco sabato 9 giugno. Se gli Skrati usciranno indenni dalla gara di ritorno del 4 giugno a Perco-to, probabilmente si troveranno di fronte la corazzata Reai Filpa di Pulfero. La partita odierna è stata equilibrata, corretta e diretta finalmente da un arbitro all’altezza. Dopo un avvio prudente su entrambi i fronti, i valligiani controllavano il gioco e si rendevano pericolosi con Volaric e Clavora. Nella ripresa continuava il leggero predominio dei locali con le conclusioni di Zuiz, Volaric, Clavora e Patrik Birtig. Gli ospiti avevano con Zacchi l’oc-casionissima, ma l’attaccante manzanese, solo davanti a Sirch, calciava a lato. Quando la gara sembrava chiudersi con il pari, un’azione iniziata da Volaric e conclusa in gol da Clavora portava all’esultanza dei giocatori e del pubblico amico. Nagrade olimpijskega komiteja ’0rle‘ tudi za Slovence V soboto so v deželni dvorani v Pordenonu podelili ”Orle“. To so nagrade, ki jih olimpijski komitè, deželna uprava in Športni novinarji podeljujejo športnikom iz naše dežele, ki so v minulem letu dosegli najboljše rezultate. Zlate orle prejmejo športniki, ki so osvojili svetovne naslove, srebrne orle tisti, ki so osvojili evropske in bronaste tisti atleti, ki so osvojili državne naslove. Veterani dobijo bele orle, nagrajeni pa so tudi vidni športni delavci, po eden iz vsake pokrajine. Za dosežke v letu 2000 je nagrade prejelo kar 230 športnikov, med temi pa so tudi slovenski. Zlati orel je letos prejela Mateja Bogateč za svetovni naslov v rolkanju (ski-roll), srebrni orel pa Tanja Romano, nosilka evropskega naslova v kotalkanju. Slovenski športniki iz naše dežele pa so prejeli tudi devet bronastih in dva bela orla. Priznanja so seveda v ponos celotni naši skupnosti. droni di casa si sono portati in parità a 5’ dalla fine. La Valnatisone ha vinto grazie ai rigori trasformati da Cri-setig, Dus, Iuretig e Clinaz, mentre il portiere avversario ha parato quello di Mar-cuzzi. Due errori per il Rivolto. Nell’altra gara il Buttrio ha superato 3-2 il Nimis. La classifica del girone è la seguente: Valnatisone punti 5; Buttrio 4; Rivolto 3; Nimis 0. Domenica 3 giugno è in programma Valnatisone-Buttrio che deciderà la squadra che andrà in finale domenica 10 giugno. Gli Esordienti della Valnatisone si sono qualificati ai quarti di finale del torneo “Lorenzutti” grazie alla vittoria ottenuta venerdì 25 alle spese del S. Gottardo (3-1 ) con le reti di Luca Passariello e la doppietta di Alessandro Predan. Hanno quindi partecipato, domenica 27, al torneo “Daj tre pais” a Magnano in Riviera classificandosi al quarto posto. I ragazzini allenati da Nereo Vida avevano iniziato bene superando la Tarcentina con un gol di Alessandro Predan, ripetendosi poi con tre reti al Corno grazie a Simone Clinaz, Matteo Cencig e Predan. Il pareggio col Valvasone ha permesso il passaggio ai quarti. Con la squadra veneta della Muraldina i valligiani hanno vinto per 3-1 andando in gol con Rudy Manzini, Cencig e Giovanni Tropina. L’Itala S. Marco di Gradisca ha infine superato di misura la Valnatisone, che poi ha perso la sfida per il terzo posto ai calci di rigore. Nella gara di andata dei play-off per il titolo amatoriale, il Reai Filpa di Pulfero ha perso (2-1) con il S. Daniele. La rete dei rosanero è stata siglata da Marino Simonelig. Il ritorno sabato 2 giugno a Podpolizza. Kronaka Tajšni smo bli... NaSi otroc, tisti, ki imajo seda od Stier, pet liet do Stiemajst, petnajst, nas puno krat vprašajo, kajšni smo bli mi, ki smo njih tata an mama, kar smo imiel njih lieta. Nas vprašajo, al pa jim mi pravemo, kako je bluo tekrat življenje, kuo smo živiel, ka’ smo dielal... An kar mi jim pravemo: “Kar sam imeu toje lieta...” se zmislemo, de tudi naše mame an naši tata so nam pravli glih ta-kuo. Življenje je ’no koluo, ki te- če napri an reči se ponavljajo. Adna mama an adan tata so vetegnil uon fotografije njih otroških liet za jih pokazat njih radoviednim otrokam, med njim je bla tudi tela, ki nam je paršla na mizo v našim uficihe. Od tekrat nie šlo napri Buog vie, ki liet... nih trideset... (Ma kuo? že!). Al zapoznata kajšnega? Za de vam bo buj lahko, vam povemo, de adni so otroc podutanskega kamuna, dva pa iz Ažle... Club alpino italiano - Sottosezione “Val Natisone" Nediejo 3. junija MONTE AMARIANA • ob 6.30 puodemo iz Spietra pruot Amaro (parking blizu polveriere) • ob 8.00 začnemo hodit. Se more iti po navadni stazi (E) al pa po ferali (EE) • ob 12.00 se usafamo vsi kupe na varhu. Za druge novice: Gregorio (727530) - Renato (727047) de hodimo po zeleni galeriji, host je vse zaparla, nie vie sanožet, an se na vidi tudi neba ne. Tuole vaja an za Staro goro: poseban prestor, kjer hodejo naši viemiki an pobožni judje, an ki nudi vsi-em tistim, ki pridejo gor čudežni pogled pruot Furlaniji an naši Benečiji. Zdaj iz cerkvenega targa se vidi samuo furlansko planjavo, iz velikega targa, kjer se puščajo avtomobile se vidi pru malo pruot naši zemlji, NED1SKE DOLINE V nediejo 3. junija gremo na Starogoro Parvi krat smo se zbral lansko lieto, kar 11. junija je bluo ruomanje na Staro goro vsieh far Nediških dolin. Tisto skupno ruomanje je bluo pomišljeno kot posebno za praznovat sveto lieto (giubileo). Paršlo je bluo puno ljudi z vsieh Nediških dolin an že tekrat je bla paršla na dan želja, de bi se ta stvar ponovila vsako lieto. Lietos skupno ruomanje bo telo nediejo, 3. junija. Vsak pride do Stare gore takuo, ki Zeli, al z avtom al par nogah. Na velikem placu se zberemo od deveti ur, od deveti an pu puodemo v precesijo do svetišča an ob deseti bo pa sveta maša. Po maši se zberemo na buli, kjer je velik kriz, za skupni pik-nik. Na stuojta parmanjkat. Bi bluo lepuo, de bi vsaka fara paršla s svojim križam, ku bi bluo pru, de bi paršli otroc, ki po navadi služejo mašo obliečeni v suknjah. SOVODNJE Ceplešišče Smar parlietne lene V čedajskem Spitale je zapustila tel sviet Pia Mas-sera, uduova Trinco. Učakala je puno liet, 91. Pia je bla Faletova po domače, Ziviela je kupe s hčerjo. V žalost je pustila njo, drugo hči an še adnega sina, neviesto, zete, sestro, navuode an vso žlahto. Nuni Faletovi smo dal zadnji pozdrav v torak 29. maja popudan an venčni mier bo počivala v Cepleši-šču. GRMEK Seucè Zapustila nas je Tilja Funkjova Je bla buna že puno caj-ta, pa je bla le kuražna an se je troštala, de bo ozdravela. Na žalost takuo nie šlo. Za nimar nas je zapustila Attilia Vogrig, uduova Zufferli. Tilja je bla Hlodukna taz Platea. Za neviesto je paršla v Funkjovo družino v Sevce. Nje mož je biu Be-pic. Z njo smo zgubili adno ženo, ki je znala puno, zari-es puno naših slovienskih molitvi an piesmi, tajšne, ki malomanj obedan, če ne obedan, jih na pozna vič. Ce kajšan jo je vprašu, ona jih je ure an ure pravla. Skoda, de ni paršlo obedne-mu na pamet jih prepisat. Tilja je v žalost pustila sinuove Roberta an Maria, neviesto, navuoda an vso ž-lahto. Ciesta, ki od Stare gore vozi do Gorenjega Tarbja, an potlè do Dreke, je bla ankrat slikovitna ciesta za jo parporočit človieku, ki je paršu na obisk, na ogled v naše doline. Seda jo nie vič, al pa, buojš rečeno, nie vic slikovitna. Seda se more (lahko reč), da je ta narbuj sienčna an tamnena od naših poti, al pa te narbuj “zelena”, posebno tist kos, ki gre do Dolenjega Tarbja. Ankrat iti po nji se je človek ušafu pred narlieušimi pogledi, videlo se je od Krna do Matajurja, do Julijskih Alp an do laške planjave: vse je bluo pred našimi očmi, pravi čudež telega sveta. Pa donas nie vic takuo: se na vide nič vič, se pari, Tista ciesta “panoramica” ki na žalost me vič tajšna... Produzione e Vendita Materassi di ogni Tipo e Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE Reti Ortopediche Trapunte e piumoni Riutilizzo Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato NORD MATERASSI di Riccardo Bonessa lohni kiek vič po zime, kar nie perji po drievjah. Nie pru, de oblasti, ki bi muorale skarbiet za turizem, na videjo an se na pomagajo za napravt kak stalni prestor, kjer ljudje, turisti bi mogli videt okuole an okuole liep panorama, an de na storejo “odpriet” kakega “okna” miez drievjam brez vederbat lepe hosti, ki previe hitro so zrasle po naših gorah. Je zaries an grieh, de turisti na morejo vič uživat tele lepe poglede: naše doline so že dobro zapuščene, ka’ Zeljo, de zapremo še tuo malega, kar nam je ostalo? Ciesta, ki vozi od Stare gore do Dreke je tudi dobro predarta, slavo asfaltana, na vabi ljudi, da bi se po nji uozil. Se tuo malo ljudi, ki pride h nam, jim na pride Zelja se vamit nazaj an takuo naše lepe gorske vasice bojo zmieran buj prazne, malo poznane an malo obiskovane. Rally, ki vsako lieto se lieta po teli ciesti, dobro poškodva asfalt pa organizacija na poskarbi za ga postrojit ker obedan na kontroliera an pokrajina, ki je lastnik cieste, na poskarbi. Volitve se bližajo, po- krajinski asesor je opozorjen: tisti dan bomo tudi mi volil, votai. JM Pogled na Dolenj Tarbi iz cieste, ki gre taz Staregore JL , jih prave... Giovanin an Milica za praznovat njih zlato poroko sta se pobrala v Benetke, ku petdeset liet od tega. Za ponovit spomin na njih mlada lieta, sta šla le tu tist hotel, se usedinla le za tisto mizo an kuazala ’no gorko mesno župo, ku kadar sta bla noviča. Milica, četudi nie bla vič mlada čečica, je obliekla ’no kikjo zlo odparto ta spriet, ško-lano, an kadar j ’ začela jest pekočo župo, je romantično pogledala nje noviča an mu jala: - Oh, muoj dragi Giovanin, mi se zdi, de je bluo učera, ki srna jedla tle za tole mizo pekočo župo an četudi je pasalo že petdeset liet, čujem za te veliko topluoto v sarcu! - Sigurno Milica, de čuješ topluoto par sarcu, saj imaš sisiče tu Zupi! Adan Amerikan, adan Avstralijan an adan Italijan so hvalil njih čudeže. - Midruz Amerika-ni imamo nebotičnike (grattacieli) vesoke, ku Everest! - Eeee bum! - Ben nu, ne pru ku Everest, pa more manjkat narvič da parsta! - Midruz avstralija-ni imamo kangurje, ki preskočejo ’no rieko šaroko dviestu metru! - Eeee bum! - Ben nu, pru dvie-stuo metru ne, pa more manjkat narvič dva parsta! - Pa midruz Italijani imamo žene, ki ru-najo otroke tam od zad! - Eeee bum! - Ben nu, pru tam od zad ne, pa more manjkat narvič dva parsta! Dvie parjateljce sta se poguarjale: - Kuo ti gredo opravila? - Oh nie hudiega. Stier lieta od tega sem kupila ’no makino za šivat an sem z njo zaslužila petandvajst milionu! An ti? - Oh ist, dvie lieta od tega sem kupila ’no pastiejo an sem gor na nji zaslužila petdeset milionu!!! ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 Kronaka njega velik parjateu Matteo dol z Muosta. “Se imajo pru rada an kar se srečajo Ze znata kupe igrat, se tolit”, nam je jala mama od Ivana, Valentina Paravan taz Cel, ki seda živi, kupe z možam Fabiam Piernovem an z njih otruok na Tarčmune. Na fotografiji tle par kraj videmo vso družino: tata Fabio, Benedetta, ki na 6. junija dopune Stier lieta an ki hode že v dvojetični vartac v Spietar, Ivan v na-ruočju mame Valentine. PuobCjam an Benedetti, ki se troStamo, de bojo pridni, ku njih mame an tata, želmo, de bi lepuo rasli, zdravi an srečni. So jo lepuo pomislili tisti od Planinske družine Benečije, ki so nas povabil, naj gremo s kolesom vsi kupe iz Spietra v Kobarid. V nediejo 20. maja se nas je zbralo kakih petdeset, adni so paršli iz Čedada, drugi so se nam doložli po pot. Se posebno puno je bluo te malih. Adni so bli pru mikani, mikani. Sli pa so ku vietar. An njih starši so muorli hitiet za njim. Iz Kobarida smo se vsi pejal v kamp Koren, kjer smo se nomato odpočil, potle smo vsi šli gledat slap Kozjak...an potle počaso nazaj damu. Bila je li epa an posebna nedieja! Parvi živi dol par muoste, te drugi pa na Tarčmunu Parvo lieto življenja Mattea an Ivana Na stuojta mislit, de Michele Dorbolò an njega Zena Anna, ki je taz Maže-ruole parSla živet tle h nam kar se je oženila, imata že tri otroke! Je de njih Matteo, Ceglih je minen, ima Ze puno pa-rjatelju an kar so mu tata an mama organizal pravi “party”, pravi senjam za njega parvi rojstni dan, ki je biu na 31. marca, jih je vse povabu. Matteo, ki je zadnja (za seda!) viejca Toncinelove družine iz Bjarča (njega nono je Dino Dorbolò s tele družine) je v naruoCju tata, tisti, na te pravi roki. Blizu mu stoji njega velik parjateu Ivan Piernu iz TarCmuna. V naruoCju mame Anne je pa parjateljca Benedetta, le Piemova iz TarCmuna. Kak dan potlè, na 19. obrila je biu drugi senjam, telekrat pa v Piemovi družini, saj je imeu njega parvi rojstni dan pa Ivan Trin-ko (pra-pra-pranavuod našega monsinjorja). Sevi-eda, paršlo je puno ljudi, saj Piemova družina je velika, zlo velika! Ivan je biu zlo veseu, kar je vidu, de mu je paršu uošCit vse narbuojše tudi Informacije za vse PomuoC dežele za naše tergovce Gremo napri z objavo (pubblicazione) imen naših tergovcev, ki so potegnil kontribute od Dežele Furlanije - Julijske krajine za lieto 1999. Parve imena smo jih publikal na zadnjim Novim Matajurjem. Giuseppina Macorig -Svet Lienart (7.500.000); novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Paolo Scaunich - Svet Lienart (7.500.000); Lorenzo Lettig - Rezija (10.000.000); Dorina Di Biasio - Rezija (10.000.000); Luigi Cova-ceuszach - Sriednje (10.000.000); Maurizio Cri-snaro - Sauodnja (10.000.000); Giuseppe O-balla - Sauodnja (10.000.000); Maria Gilda Primosig - Garmak (10.000.000); Franca Mauro - Bardo (10.000.000); Gior-gietta Valente - Rezija (10.000.000); Maria Tosoni - Rezija (10.000.000); Anna Maria Di Lenardo - Rezija (10.000.000); Valdo Speco-gna - Spietar (3.000.000); Nives Birtig - Podboniesac (10.000.000); Teresa Cova-ceuszach - Sriednje (10.000.000); Elda Crast - VENDESI frazione fondovalle Valli del Natisone casa monolocale di testa, ideale per single o coppia. Possibilità rateizza-zione. Tel. allo 0432/732474 (informazioni dopo presa visione). Podboniesac (10.000.000); Lucian Raiz - Podboniesac (10.000.000); Carlo Speco-gna - Podboniesac (10.000.000); Achille Corre-dig - Spietar (3.000.000); Lara Petricig - Spietar (3.000.000); Corrado Buonasera - Svet Lienart (7.500.000); Stefano Chiabai - Svet Lienart (7.500.000); Alba Specogna - Svet Lienart (7.500.000); Patrizia Domeniš - Spietar (3.000.000); Oliva Pussini -Spietar (3.000.000); Gianluigi Guion - Spietar (3.000.000); Danila Qualiz- za - Spietar (3.000.000); Paolo Cencig - Spietar (3.000.000); Loretta Dorbolò - Spietar (3.000.000); Nadia Zufferli - Spietar (3.000.000); Maria Giovanna Gosgnach - Spietar (3.000.000); Giovanni Mo-reale - Spietar (3.000.000); Monica Corredig - Spietar (3.000.000); Ediliana Coren - Spietar (3.000.000); Loredana Novello - Spietar (3.000.000); Daniela Spazzolini - Spietar (3.000.000); Nadia Laurencig - Spietar (3.000.000). (konec) Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedood9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm; ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....706111 Karabinjerji...............112 Ufficio del lavoro .731451 IN PS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost .... .727553 Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a/J. Predsednik zadruge. MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge dr2ave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro rafiun SOK Sežana St. 51420-601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI Associato all'USPI Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. JUNUA Podboniesac tel. 726150 Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo /jutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. CORSO DI YOGA CLODIG - sala polifunzionale municipio dal 30 maggio al 18 luglio ogni mercoledì dalle 19.30 alle 21.30 telefonare (ore serali) allo 0432/725159