EfififtM Y£*K IMNRHK, fiCTftTfiK IM 8«B©T<*. MMUWMB>WBUWIIMWWMMWMI «nw<^MvaadM^.iwnM>wiB>ii nriiMOMaHMi— ■wniia»iii m iim Časopis asa trgovino^ industrijo In obrt. rvi-- -A'vt,«vuvr«*4wwi*awriwva.tr!rrrw'iiBiii>MiinnMiiminiiiMmiMMMnMMMHWBMHMwwMBH^iiM^iiMWMMUMMm«BWJwijwM.iiimiuwiiJMw«uujujjiij.iiiijiiijLjj-^ Jfoc*inistvo in upravnicivo ic v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. I Naročnina za ozemlje SMS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za čelrt Ido v- Oopisi se ne vra«‘aio — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. j 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Luibljam. ■ • -t--■»- ~*~*rriffnt-ytuntrnrmr-i- mn-v - ■t,rl -• 1,1,11 n LETO IX. ^plefon *t. 552. LJUBLJANA, dne 30. januarja 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 13. Krošnjarstvo. V našem listu z dne 23. januarja smo priobčili besedilo nove krošnjar-ske naredbe, ki jo je izdalo ministrstvo 7A trgovino in industrijo, s katero se izenačujejo predpisi o krošnjarstvu v celi državi. Za Slovenijo se s tein znatno izpreminjajo določbe bivšega krošnjarskega patenta, vendar ne v smislu naših želj in predlogov, marveč v prilog nadaljnega razmaha krosnjarstva. Pričakovati je, da bo imela nova naredba le to posledico, da se bo dotok krošnjarjev iz ostalih pokrajin v Slovenijo še povečal, ker bodo v bodoče prihajali tudi srbski in črnogorski krošnjarji. Pa tudi trgovci v Srbiji so z novo naredbo nezadovoljni in so dali v .»Trgovinskem glasniku« z dne 17. januarja javno izraza svojemu ne-razpoloženju nad novimi predpisi. Zato smatramo, da se nam bo s skupnim naporom in ob solidarnem na- stopu posrečilo doseči izpremembo te naredbe. Dcsedaj so bili naši napori proti krošnjarstvu osamljeni, ker nas v naši akciji ni podpirala nobena druga organizacija, posebno ne srbijan-ska,^ ker je v Srbiji veljala prepoved krošnjarjenja. Situacija pa se je z novo naredbo za Srbijo bistveno izpre-menila. Našim krajem preostaja v ostalein kot praktično izhodišče to, da skušamo za čimvoč krajev doseči, da nam ministrstvo trgovine in industrijo odobri krošnjarske prepovedi. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo pripravlja v tem oziru akcijo in je v ta namen pozvala vse včlanjene gremije, da ji sporoče svojo mišljenje glede posameznih določb o krošnjarstvu, dalje podatke o kroš-njarskem prometu v gremijalnem okolišu v zadnjem času in konkretne pritožbe o prestopkih in nerednostih krošnjarjev. K. Tiefengruber: Rešitev stanovanjskega vprašanja v zvezi z lesno industrijo. čudna praksa davčne administracije v Ljubljani. Iz trgovskih krogov smo dobili sledeči dopis: Kok za vložitev napovedi za dohodnino za leto 1Na Vašo prošnjo se Vam podaljša rok... do vštetega 28. februarja 1926. — Podaljašanje preko tega dovoljenega roka ni mogoče, ker »e mora priredba dohodnine za leto 1926. izvršiti pravočasno in bi se valed podaljšanja roka le zavlekla. Ce bi v tem roku ne vložili napovedi v predpisani obliki, se bo dohodnina priredila uradoma v smislu zamudnih posledic § 205. zakona o osebnih davkih.« Take rešitve so skrajno neumestne. Ako premislimo, da je od približno 4000 davkoplačevalcev potrebno podaljšanja roka v najskrajnejši primeri okoli 500 davkoplačevalcem, je popolnoma izključeno, da bi se tudi v slučaju, da se vsem podaljša rok do konca marca ali aprila t. 1., odmerjanje kaj zavleklo, ker bodo gospodje v tem času z ostalimi davkoplačevalci, ki bodo napovedi vložili, ali pa vložitev opustili, imeli toliko opraviti, da ne bodo niti do konca maja t. 1. z njimi gotovi. Zato smatramo trgovci, da tako postopanje kaže skrajno ne’'mevanje praktičnih prilik in birokratizem, ki noče ustreči ljudem tudi takrat, kadar bi to mogel brez vsake škode za interese davčne uprave. Prosimo finančno delegacijo v Ljubljani, da pouči davčno administracijo, da vendar ne gre umeriti vsem ljudem enake čevlje. Da shodi in protesti, loterije in slične akcije najmanj pa naša zakonodaja stanovanjskega vprašanja ne premaknejo niti za pičico od mrtve točke, je menda po mnogobrojnih ponesrečenih poskusih že povsem jasno dokazano. Stanovanjski bedi pridemo do živega samo potom zgradb stanovanjskih hiš, in temu nepobilnemu dejstvu nasprotuje pri nas edinole premlačna podjetnost. Seveda ovirajo gradbeno industrijo pri nas jako občutne težave gospodarskega in finančnega značaja; ali podobne in še večje težave so ovirale tudi Nemčijo v dobi stanovanjske krize, ki je bila tam neprimerno kočljivejša kakor pri nas. Toda ta država je to vprašanje kmalu povoljno rešila in rešitev je vredna, da se ž njo podrobneje seznanimo. Po znanstvenih poskusih in presojah raznih sistemov, se je nemški gradbeni tehniki leta 1924 posrečilo zgraditi tip stanovanjske hiše, ki odgovarja jako rigoroznim zahtevam hi-gijene in varnosti, estetike, udobnosti in ekonomije. In to je enodružinska hiša iz lesa. Pri strokovni raziskavi o primernosti lesene stanovanjske hiše je ugotovitev merodajna, da je stena, po modernih tehničnih izumih zgrajena iz lesa, mnogo slabši toplovod, kakor iz kakega drugega običajnega gradbenega materijala. V tem oziru so znanstveni poskusi nepobitno dokazali, da dvojna lesena stena z zračno izolacijo v sredi temperaturo mnogo bolje drži, kakor masivna stena iz kamna in opeke. Tozadevni poskusi na tehnični visoki šoli v Draždanih so ugotovil, da ima lesena dvojna stena napram zidu za 30.2% glede toplote ugodnejšo učinkovitost. Seveda ne smemo lesene zgradbe modeme tehnike primerjati z barakami, nastalimi med vojno, kar morebiti opravičuje predsodek proti takim stanovanjem. Pred vsem zasluži gospodarska stran lesno stanovanjske zgradbe po- * LISTEK. Pravila naših delniških družb. prof. dr. Milan Šk«rij. (Nadaljevanj*.) dokazovati, da samo svoj-. a i® kdo delničar, ne daje nika-50*5/*6?3 jamstva za sposobnost vršiti on rolo bodisi le kot preglednik računov, se manj za sposobnost vršiti popolno kontrolo, kakor naj jo vrši nadzorstveni svet Pri tem treba računiti še s psihološkim momentom, da celo delničar vesčak lažje nego nedelničar pade v napako, da preveč zaupa in je preveč popustljiv napram načelstvu, ki je je izvolila. ista skupščinska večina, kakor njega samega. Navzlic temu imamo pre-«ej statutov, ki določajo, da more biti Aan kontrole samo delničar.* Seveda je idealno, če ima družba med svojimi člani veščake, ki so sposobni za funkcije načelstva in nadzorstva in dovolj objektivni, da v svoji funkciji zastopajo inte-«»3« cele družbe; zato je prav, da statuti pripuščajo h kontroli tudi, makar v prvi vrsti delničarje; dobro bi še bilo, * V zadnjem času se mi vidi, da *e množ« •tatuti, ki tega ne zahtevajo, kar smatram za ■»predek, daai s tem ni rečeno, da družbe, pripuMajo h kontroli nedelničarje, to Mo£no»t re* tudi izkoriščajo. ako bi statuti določili, da imajo pri izvolitvi v nadzorstveni svet (revizorje) prednost oni delničarji, ki so že bili člani načelstva, ker ti brez dvoma boljše poznajo podjetje nego drugi, umestna pa bi bila pri tem tudi kavtela, da ne more pred potekom enega poslovnega leta postati član nadzorstvenega sveta (revizor), kdor je bil prej Član načelstva. — Toda pogosto bo stvar ta, da družba med svojimi člani nima zadosti sposobnih članov, da bi izmed njih izbrala vse funkci-jonarje, zato je, kar se tiče resnosti kontrole same, škodljiva določba, da morejo kontrolo vršiti samo delničarji; kakor pri načelstvu, naj bi bil tudi pri nadzorstvu povsod pripuščen tudi nedelničar. Prigovor, da nedelničar nima istega interesa kakor delničar, je malo vreden in nič več prigovor, da bi nedelničar lažje izdajal poslovne tajnosti nego delničar. V prvi vrsti je zanesljivost kontrole odvisna od značajnosti moža in nihče ne bo trdil, da je podano jamstvo za značajnost s posestjo onih 25 ali 50 delnic, ki jih navadno mora založiti delničar, da more postati in ostati član nadzorstvenega sve a. drugi vrsti se da zanesljivost nekako potrditi s primernim honorarjem. 1 udi tu bi imeli nadzorniki nedel-ničarji ne ro prednost: oni bi vedeli, da jih vzdržuje na njihovem mestu spnto vestno in pošteno delo, ne Da m^rda debela listnica delnic. Zoper m vn. sledico takega dela, da bi se zamerili načelstvu in njegovi večini, bi ?e morale v bodočem zakonu, sedaj pa v statutu določiti kavtele, n. pr. da se more izvolitev za Člana nadzorstva ©pozvati le s kvalifikovano večino (prim. § 30. odst. 4. zak. o družbah z omejeno zavezo), da si član nadzorstva za neutemeljeno predčasno odslovitev izgovori primemo konvencionalno kazen itd. Tu pa še eno vprašanje: ali imamo pri nas dovolj mož veščakov, ki imajo obenem tudi potrebno etično višino — ta ni manj važna od strokovne sposobnosti — da bi mogli, kot nedelničarji, vršiti dokaj težko, vsekako pa sila delikatno službo stalne kontrole? Tega si ne upar>’ trditi, zato tudi ne morem meni nič tebi nič priporočati angleškega sistema kontrole delniških družb po, pogodbeno pri poedinih družbah nameščenih, izmed članov posebnih udruženj bbranih nadzornikih, za katere jamčijo njihova udruženja, dasi je ta sistem brez dvoma boljši nego naš sedanji. Brezhiben tudi ni, vendar se z rajnimi izpremembami in modifikacijami uporablja — tudi po privatni inicijativi — deloma že drugod. Da bi se uvedli uradni, državni revizorji, za to bi ne bil, še manj za uradne revizije; ideja revizije po načinu, kakor jo imamo pri zadrugah, bi bila boljša pa najbrže neizvršljiva zaradi veliko večje mnogovrstnosti strok pri delniških druž- sebno pozornost. Že stroški za pod zidavo in temeljevanjo so znatno nižji kakor pri zidanih hišah. Posamezni deli zgradbe se izdelujejo v serijah v tovarnah iz natanko pre-iskušenega materijala v natančnih odmerah. Cela zgradba se v delavnici sestavi ter čaka tam naročitelja, ki si stavbo temeljito pregleda in kupi. Nato se hiša v posamezne dele razloži, naloži na voz ter odpravi na določeni prostor, kjer jo želi imeti kupec. V 24 urah je potem hiša, vsebujoča n. pr. 3 stanovanjske prostore z vsemi pritiklinami, sestavljena in sposobna za vselitev. Po naročilu izdelana stavba te vrste se izvrši v šestih tednih. V zdravstvenem oziru ima lesena stanovanjska hiša prav čedne prednosti proti zidanim zgradbam. Ker pride kot surovina izključno popolnoma presušen in seveda zdrav les v poštev, se ni bati običajne vlage, katero najdemo v vsaki novi zidani hiši, ker se dela tukaj samo z mokrimi vezilnimi sredstvi. Največ pomislekov proti leseni hiši je dajala požarna nevarnost. Pa tudi ta zadeva se je v pomirjenje stanovalcev popolnoma uspešno rešila. Vsi sestavni deli lesene zgradbe se prepojijo z kemičnim preparatom, ki vzame lesu g or iv ost, ter se že vrh tega prevlečejo z barvo pomešano z vodenim steklom. Zavarovalnice se prav nič ne branijo prevzeti lesene zgradbe tega sistema v osiguranje pod istimi pogoji kakor zidane, kar pač jasno dokazuje, da pri onih ni večje nevarnosti kakor pri teh. V teku poldrugega leta so nemške tovarne, katerih je sedaj troje, izdelale 78.908 stanovanjskih hiš, od teh je bila dobra tretjina eksportiranih skoraj po celi Evropi; doma pa so nastale cele kolonije, obširna predmestja in posamezna sela, vsa iz lesa. Nepopisno mičen vtis napravi, na opazovalca v naravi iz lesa zgrajena bah. /a enkrat menim, da bi trebalo v statutih splošno pripuščati, da nedelničarji veščaki {»stanejo člani kontrole. Ako bi se družbe potem res potrudile, da pridobe take člane v svoje nadzorstvene svete, bi se sčasom vzgojil kader-nadzornikov po poklicu. Precej bi to stremljenje lahko podprle naše banke, ako bi od industrij ikih in trgovinskih družb naravnost zahtevale, da se ravnajo po teh načelih; bilo bi to tudi v interesu bank samih, kajti sedanji način, da banka zahleva izvolitev svojega zaupnica, ki je. seveda bančni strokovnjak in pač tudi kolikor toliko pozna tržni položaj, ne bo zadostoval za tehnično kontro-"*• — Pogoj bi pa seveda bil, da si družbe vedno v statutu predpišejo pravi nadzorstveni svet in ne samo revizorjev; za ta del imam vtis, da se je položaj zadnji čas celo nekoliko poslabšal, to se pravi, da se je osnovalo razmerno več družb s samimi revizorji nego prvi Čas po prevratu. Delmš' i regulativ je zakon v bistvenih pogledih izpolnil, naložiti pa ni mogel obligatornega nadzorstvenega sveta, ker ga z on ne pozna, dasi se vidi, da je regulativu nadzorstveni svet ljubši nego revizorji, m ustanoviti ni mogel posebnih odgovornosti za nemarne člane nadzorstvenega sveta, kakor jih poznajo moderni zakoni (tudi tu pa se ne sme pretiravati, da se ne odbijajo zaradi prestroge odgovornosti ravno vestni možje). TRGOVSKI LIST, 30. Januarja 1926. SBnnKHBNafatttf jumaavM mnaurm skupina hišic, ker ravno ta gradbeni materijal v mnogo večji meri dopušča umetniško poglobitev in estetično prilagoditev na okolico, kakor okorno zidovje. Če bi neverne skeptike znanstvene in praktične iskušnje ne utegnile prepričati o vrlinah lesenih slanovališč; dejstvu, da si lesene hišo najnovejše konstrukcije pridobivajo odjemalce širom celega sveta se ne da več ugovarjati. Lesena enodružinska hiša z vsemi potrebnimi prostori, za vselitev pripravljena, stane loco nemške tovarne 21.000 dinarjev. Če pomislimo, da so tamošnja podjetja glede najvažnejše surovine, to je iesa, pretežno vezana na uvoz, pridemo že po, površni kalkulaciji do sklepa, da bi pri nas ta industrija imela sijajno bodočnost. Naše lesno bogastvo, ki ga danes izkorišča tujina, nam rešuje temeljito stanovanjsko mizerijo, omiluje brezposelnost, oživi industrijo, in pospešuje blagostanje domovine. Pošljite izvedence tja v nemške delavnice, naj si ogledajo tovarniške naprave in njih proizvode; vprašajte jih potem, če bi isti stroji in iste delavske moči ne bile v stanu isto izvršiti tudi doma pri nas. Kar se pa tiče potrebne obratne glavnice, pa gotovo v marsikateri lesni industriji tičijo mnogo večje svote, kojih obrestovanje davno ni več povoljno. Razven običajnih strojev stoje nemškim tovarnam gotovi špecijalni aparati na razpolago, ki pa tudi niso privilegirana tajnost tamošnje industrije. Gradbeni okovi se izdelujejo zopet v posebnih .tovarnah, ki dobavljajo kompletno garnituro za celo zgradbo po naročenem tipu. Zakaj bi torej ostal uspeh nemške tehnike izključna domena tamošnje industrije, če za udejstitev te obrtne panoge pri nas ne manjka drugega kakor nekaj podjetnosti. Lyonski vzorčni velesejem. V gospodarskih krogih dobro znani Lyonski vzorčni velesejem se bo vršil kakor vsako leto, tudi letos meseca marca, in sicer od 1. do 15. Z ozirom na zelo veliko število že rezerviranih razstavnih prostorov in raznovrstnosti produktov in fabrikatov, ki se bodo razstavili, obeta postati prihodnja prireditev ena izmed najbolj interesantnih, kar jih je bilo doslej. Kupci in posetniki bodo našli zelo bogato izbiro v vseh trgovskih branžah: v metalurgiji, v elektrotehniki, v pohištvu, v tekstilijah in v oblačilni stroki. Zelo bogata bo seveda tudi izbira vsake vrste izdelkov iz sviie, damske konfekcije, platna, usnjarskih izdelkov, obutve sploh, zlatarstva in nakita. Kakor na prejšnjih prireditvah, bo tudi na letošnji dobro zastopana avtomobilna industrija, v dvoranah bo mnogo kamionov, poljedelskih strojev itd. Lyonski vzorčni velesejem si je pridobil tako reputacijo, da je postal sve-. tovno tržišče, kajti na zadnjih sestankih so' bili razstavljalci in posetniki iz 50 raznih držav. Za naše glavne izvozne predmete je ta sejem brezdvomno zelo važno tržišče in zato bi morale biti na njem zastopane vse naše večje izvozne tvrdke. Poleg drugih važnih osebnosti bo letošnjo prireditev poselil tudi predsednik francoske republike. Naša država je pozvana, da oficijel-no deluje na tem sejmu in je g. minister za trgovino in industrijo v svrho okrepitve gospodarskih zvez med nami in Francijo in v svrho propagande naših produktov na tem mednarodnem tržišču sklenil, da se naša država udeleži tega sejma s svojim gospodarskim paviljonom. Tudi našim uvoznikom nudi velesejem, zbog povoljnega tečaja dinarja priliko, da pridejo do dobrih proizvodov in fabrikatov, ki bodo na razpolago po ugodnih cenah. Zbpg tega se, radi prijateljskih in gospodarskih zvez s Francijo, priporoča, da posetijo naši gospodarski krogi, izvozniki in uvozniki Lyonski velesejem, ki predstavlja eno največjih svetovnih tržišč, v čim večjem številu. V momentu, ko se pripravlja trgovska pogodba s Francijo, bi bilo čim jačje sodelovanje naše države na tem sejmu zlasti velikega pomena. Ameriška produkcija. Zadnjič smo pisali o Ameriki in smo rekli, da bomo v drugem članku navedli številke ameriške produkcije. Tukaj so: Amerika producira danes 55% vse železne rude sveta, 51% surovega železa, 66% jekla, 51% bakra, 62% petroleja, 43% premoga, 52%' lesa, 42% fosfatov, 8G% žvepla, 62% svinca, 64% cinka, 55% bombaža. Z besedo Amerika mislimo seveda samo Zedinjene države. Ta ogromna produkcija se kaže seveda tudi v eksportu, ki se kljub oslabljeni nakupni moči nekaterih trgov močno dviga. Sicer pa tudi ameriška industrija pod davčnim vijakom močno trpi. Davke skušajo sedaj znižati; prvi nagib je dal Coolidge in kongres dela v njegovem smislu naprej. Takoj po vojski je bilo obdavčenje industrije neobhodno potrebno; že lani je pa določil kongres 25% znižanje davkov; posebej še so črtali za 400 milijonov dolarjev davkov; sedaj pa hoče vlada še posebej industrijo samo razbremeniti. Splošno obdavčenje je v Ameriki razmeroma majhno, čeprav se nam v absolutnih številkah dosti visoko vidi. Dohodninski davek, ki ga pobira zvezna vlada, znaša za družinske očete pri 5000 dolarjih letnih dohodkov 50 dolarjev, torej eno stotinko; če ima pa oče še majhne otroke, in tudi v drugih slučajih, se pa ta davek da znižati. Samski plačajo nekaj več, a se še zmeraj lahko prenese. Do 2500 dolarjev letnih dohodkov pri oženjencih in do 1000 dolarjev pri samskih se pa v Ameriki ne plača nobenega dohodninskega davka. Več kot polovico izdatkov zvezne vlade krijejo ljudje, kojih dohodki letno ne presegajo 5000 dolarjev. Stroški zveznega gospodarstva so znašali v preteklem letu 7967 milijonov dolarjev in je bil njih daleko največji del pokrit z dohodki iz davkov. Ti stroški so približno osemkrat tako visoki, kakor so bili pred vojsko. Leta 1923 je oddalo 7,698.000 oseb davčno izjavo, njih napovedani dohodki so znašali ca 24 milijard dolarjev. Vsak sedmi prebivalec Unije je davkoplačevalec, ker plačajo tudi taki, ki niso podali izjave. Žensk, ki napovedo samostojno premoženje, je 170.000; število tistih pa, ki ga zares imajo, je seveda dosti večje. Kajti tudi Amerikanci radi skrivajo, posebno še bogati in prav bogati. In s tem v zvezi je tudi nekaj drugega. Toliko beremo o ameriških milijonarjih in milijarderjih; mislimo, da je vsak deseti Amerikanec milijonar. Amerikanci sami pa nočejo o tem nič vedeti. Lani se je zglasilo samo 74 dobrih in zvestih državljanov, ki so priznali, da imajo več kot en milijon dolarjev letnih dohodkov. V deželi, ki jo imamo po pravici za najbogatejšo na svetu, je to pač zelo malo. Seveda je teh 74 samo del njih kaste in menda tudi ne posebno velik. Morda so bolj pošteni kakor drugi ali pa tudi samo bolj nerodni. Stroški pri dobavi davkov so tudi v Ameriki zelo veliki; to pa zato, ker je za pregled davčnih izpovedi treba zelo veliko osobja. Kajti samo s tem naknadnim pregledom in pa z neprestano kontrolo se da preprečiti, da ni število takih, ki nočejo plačati, le preveliko. Od vseh grehov v Ameriki jo najmanjši ta, če kdo davkarijo naplahta. Pravkar beremo prve podatke o ameriški zunanji trgovini v letu 1925. Te številke so rekordi ameriške trgovske zgodovine. Uvoz je znašal 4.224,226.(K)0 dolarjev, izvoz pa 4.908 milijonov 734.000 dolarjev, aktivnost bilance torej 684,508.000 dolarjev. Pripomniti je pa treba, da so ekspor-tirale Zedinjene države za 262 milijonov 640.000 dolarjev zlata, importi-rale so ga pa samo za 128,273.000 dolarjev. Trgovina. Za uvož oglja in drv, nadalje sena, žita, ližola ter strešne opeko in eternita za pokrivanje streh v Grčijo se zanima neka trgovska agentura v Grčiji. Njen natančnejši naslov je interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo na razpolago. Zastopstvo za razpečavanje žganja ali tudi drugih predmetov želi prevzeli neka agentura na Dunaju. Naslov navedene agenture je interesentom na razpolago v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Poljsko-ruska trgovska zbornica v Varšavi. Poljski minister inostranih del je odobril pravila poljsko-ruske 'trgovinske zbornice, ki se bo v kratkem otvorila v Varšavi. Nemška zunanja trgovina 1825. Če vzamemo skupno bilanco za vse leto, zaključek nikakor ni zadovoljiv. L. 1924 je znašala pasivnost 2750 milijonov, lani pa 3680 milijonov mark. Slika pa postane nekoliko drugačna, če se ozremo na J posamezne mesece. Njih tendenca kaže polagano, čeprav v poletnih mesecih zelo kolebajoče boljšanje. Zadnji mesec, december izkazuje celo plus. Zmanjšanje importnega previška ima svoj glavni vzrok v nazadovanju uvoza in ne v napredovanju izvoza; vendar se je pa tudi izvoz precej dvignil. Zlasti očividno je nazadovanje uvoza pri živilih in pijačah. Zelo razveseljiv je pogled na eksportni previšek fabrikatov, ki so jih eksporti-rali v skupni vrednosti 6627 milijonov mark; import v tej panogi je šel pa nazaj in je znašal še 2016 milijonov. Itd. Zaključek je ta, da je samo nemška ekspertna industrija zadolženje nekoliko znižala. Pot v bodočnosti je nemškemu gospodarstvu jasno začrtana: znižanje importa, intenzivnejše poljedelstvo, zvišanje industrijskega eksoprta. Začetek v tej smeri je narejen, cilj je pa še daleč; in ni odvisno samo od Nemcev, kdaj bodo ta cilj dosegli. V naslednjem podamo še številke za posamezne mesece, v koliko so bili v trgovski bilanci aktivni ali pasivni. Številke šo v milijonih nemških mark. Plus pomeni aktivnost, torej več izvoza, minus pasivnost, več uvoza Januar — 586.3 Februar — 441.3 Marec — 328.5 April 336.9 Maj - 265.6 Junij — 321.3 Julij — 411.3 Avgust — 454.1 September — 278.0 Oktober — 228.0 November — 64.4 December -j- 36.4 Izvzemši poletne mesece torej splošno zboljšanje in bližanje do aktivnosti. Italijanska trgovina z našo državo za prvih deset mesecev- minulega leta poka-zuje naslednje številke: Uvoz iz Jugoslavije je znašal 601.5 milijonov, izvoz v Jugoslavijo pa 438.5 milijonov lir. Naša trgovina z Italijo je torej v omenjenem času aktivna za 163 milijonov lir. Trgovinske vozi med Poljsko in Rusijo. V Moskvo je odpotovala poljska delegacija, ki se bo udeležila ustanovne skupščine društva >Sov,'poltorg<. Društvo ima namen pospeševati gospodarske etike med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Zastopstvo po mogužnosti s skladi-štem za Zagreb i proviuciju unosnih artikla u špecerijsko j štruci traži trgovina Herman Zentner, Zagreb, Vodovodna ul. br. 11. Industrija. Boljšanje angleškega ladjedelništva? Nazadovanje svetovne trgovine po svetovni vojni je zelo neugodno vplivalo tudi na ladjedelništvo, ne samo na angleško, temveč sploh. O tem je >Trgovski list« že večkrat poročal. Lani so v ve-likebritanskih in irskih ladjedelnicah zgradili ladij za nekaj več kot za en milijon ton po 2.83 kubičnih metrov, približno za 360.000 ton manj kakor leta 1924. Strokovnjak Hunter pravi na to, da pomeni leto 1925 višek tozadevne depresije. Veliko ladjedelnic so zaprli in več kot polovica ladjedelnih delavcev je brez posla. Če bi kdo sedaj ladjo naročil, je lahko zagotovljen, da jo bo dobil pod najbolj ugodnimi pogoji, ker bi zaračunila ladjedelnica prav majhen zaslužek, samo da svoje delavce zaposli. Vrhu tega so eene jekla, ki ga ladje- delništvo potrebuje, skoraj iste, kakor so bile pred svetovno vojsko. Pregle#; ladjedelništva v preteklem letu 1925 nam pove, da je tvrdka Harland in Wollf s svojimi 100.000 tonami na novo zgrajene ladijske prostornine bila prva,' ne le v Angliji, temveč tudi prva med vseini ladjedelnicami sveta. Za njo pride na Angleškem tvrdka Hunter s 83.006» tonami, dalje Gray s 54.000, Stephe» and Sons s 53.000 tonami itd. Časopis »Fairplay«, ki vse to priobča, zaključuje čianek s pripombo, da se bodo i zgledi za ladjedelnice sedaj skoraj gotovo zboljšali; vse tako kaže. Kakor hitro bo trgovina narasla, bodo tudi ladjedelnice bolj zaposlene, zlasti še, ker so med vojno in po vojni za silo zgrajene trgovske ladje od dne do dne bolj nerabne. Iz vsega tega nam pa žari zopet na novo stara, že večkrat imenovana resnica, da-svetovne vojne ni izgubila samo Osrednja Evropa, temveč vsa Evropa, bre® izjeme in da se je okoristila edinole Amerika. Zato pridobiva od nas že omenjena misel združitve vseh evropskih držav v Vse-Evrcpo (Panevropo) vedno več novih prepričanih pristašev. Položaj industrije v Kaliforniji. Avtomobilska industrija dosegla v Kaliforniji meseca oktobra in novembra p. i. rekordno število prodaj. V imenovanih mesecih ni bilo dežja in so zato mnogi? nakupili avtomobile, ki bi nakup sigurno odložili do prihodnje pomladi, ak» ne bi bilo ugodnega vremena. Opaža se, da so v prometu uvedene v večjem številu limuzine in drugi zaprti vozovi, medtem- ko število športnih avtomobilov pada. Industrija svile se je v zadnjih dveh letih rapidno razvijala. Sviloprejke se gojijo v Južni Kaliforniji, a kokoni se barvajo in tkejo v St. Franciscu, kjer se je pred 3 leti ustanovila družba z glavnico 2,000.000 dolarjev. Vendar ne more kaliferniška svila z ozirom na drago delavno moč. konkurirati glede cen s svilo iz Japonskega in iz Kitajske. Gradben* industrija napreduje po celi Kaliforniji, kakor še nikdar preje, dasi je gradbeni materijal porastsl v ceni za 20 odstotkov nap ram prešlemu letu, a za 100 odstotkov napram letu 1915. V mesecu novembru je bilo v Kaliforniji 52 rafinerij petroleja s po vprežni m dnevnim produktom. 714.150 sodov petroleja. Po-poročilu ministrstva trgovine ima 35 inozemskih držav pogodbe s tvrdkami Z jedi njenih držav za razne dobave industrijskih in poljedelskih stromv, življenjskih potrebščin, obleke in obutve, raznih drugih potrebščin in luksuznih predmetov. Deriarstvo. Dolgovi Jugoslavije v Ameriki. Liste objavljajo kratka poročila o pogajanjih z našo delegacijo v Washingtonu. Reproducirajo tudi poročila nekaterih ameriških listov. Washingtonski >Ewening Steard« naglaša, da je jugoslovenska delegacija v neverjetno kratkem času n* prvi seji pojasnila ameriški komisiji ne samo podrobno gospodarsko situacijo države, marveč je predložila tudi konkretne predloge glede izplačila dolgov. Podrobnosti predlogov še niso znane, toda iz gotovih ameriških krogov se d-oznava, da je treba predloge Jugoslavije smatrati za zadovoljivo podlago k nadaljnjim pogajanjem. Danes se sestane ameriška komisija na posebno sejo, da prouči ja-goslovenske predloge in da formulira svoj odgovor. Italijanski dolg v Angliji — urejen. 27. jan. so v Londonu podpisali dogovor glede ureditve vojnega dolga. Italijanski dolg je fiksiran s 583 milijoni funtov; Italija plača ta dolg v 62 letih. Prvo leto plača dva milijona funtov, drugo in tretje po štiri milijone, v naslednjih štirih letih po 4.250.000, nato pa po 4.500.000. Po treh letih bo vrnila Anglija Italiji po ra z mer ju vplačil onih 22 milijonov v zlatu, ki se nahajajo sedaj u Angliji kot zastava za ureditev italijan-Aega dolga. Zaključek te ureditve smatrajo kot velik uspeh Italije. Kaj so ItalHani dosegli od Angležev? Conte V cipi je s člani svoje delegacije dosegel, da je bil Italiji znižan celokupni vojni dolg napram Angliji na več nego 50%, in sicer cd 560 na 270 m»limr>ov funtov šterlingov. Italija plača ta znesek v teku 62 let. To pomeni, da odgovarja vsota 270 milijonov današnji vrednosti 50 milijonov funtov šterlingov ali 6 mt-I lijard papirnatih lir. Angleži so za prv« TRGOVSKI LIST, 30. januarja 1928. )štev. 18. *IJfWHItTJPBVIB3rMftMCHgaPflMBlMBJMmArične že s tekočim letom. Davki in takse. ^Davkoplačevalcem«. Na naš članek, ki smo ga priobčili v številki od 26. jaguarja t. L, nam pošilja g. delegat ministrstva financ pod gornjim naslovom notico, ki jo zaradi objektivne informacije naših interesentov dobesedno priobču-, |emo: >S tem naslovom smo v svoji štev. od 26. t. m. priobčili članek, v katerem '5© dohodninski zavezanci poživljajo, da naj se pritožijo zlasti proti predpisu vojnega pribitka, češ, da je protizakonit 'Opozarja se nas pa, da je vojni pribitek iureeno sprejet v »budget prihoda«, in sicer part. 222. poz. 9 budgeta 1922/23 *n part. 183 poz. 9 budgeta 1924/25 in ‘da je »budget prihoda po čl. 2 ustreznih finančnih zakonov sestavni del teh zatonov. Garancije, da bi pritožbe imele uspeh, torej no moremo prevzeti, v administrativnem postopanju tem manj, ker po vsi priliki ni kompetentna prizivna komisija, da odloča o tem vprašanju.« . Taksna prostost trgovskih opominov in blagajniških blokov. Ker vlada v trgovskih krogih še mnogo nejasnosti in dvomov glede taksiranja blagajniških ■ blokov in trgovskih opominov, je Zveza ‘trgovskih gremijev in zadrug za Sloveni-.. jo opozorila vse včlanjene gremije, da "*o po informacijah, ki jih je prejela od 'generalne direkcijo posrednih davkov ix Beograda, blagajniški bloki (lističi, kartoni itd.), ki jih dobi odjemalec v trgovini ali pni blagajni, oproščeni od »sake takse. Isto velja tudi za opomine, ki jih trgovci razpošiljajo dolžnikom, da se poravnajo dolžne vsote na podlagi že poprej dostavljenih faktur, ako je bila prvotna faktura taksirana. — Zvesta je pozvala gremije, odnosno gremi-jalne člane, da se pri eventuelnih revizijah sklicujejo na gornjo informacijo ter 31 naznanijo konkretno vsak primer, ■ Ipt postopajo posamezni izvrševalni or-gajni drugače, ali pa povzročajo strankam aeprilike. » Promet. Telefonska propaganda v sovjetski Ru-Poštna uprava Sovjetske unije si prizadeva udomačiti kolikor mogoče telefon med ljudstvom. Sestavil se je poseben propagandni načrt, ki predvideva milijonov zlatih rubljev za razširitev tega modernega prometnega sredstva in ®icer v prvi vrsti med kmetskim prebi-'valsfcvom. Danes pride komaj na 1.500 ptebivalcev Rusije po eden telefon, upajo pa s smotreno propagando doseči, da -deftn vsak deseti prebivalec telefonsko postajo. Cez noč ta pomnožitev telefon- ■ siriti naročnikov sicer ne bo nastopila, 5>rav gotovo pa ta velikopotezna akciga a® bo ostala brez uspeha, ter se bo tele-tIonski promet v Rusiji v doglednem časa »bližal najgostejšemu omrežju v Evropi, verjetno je celo, da si sploh -osvoji -J*TVBnstV*0. /ir rp \ iz naših organizacij. «REMI JALNE ORGANIZACIJE po- i novmo prosimo, da posvetijo vsaj par mi-vaoK mesečno tudi razširjenju »Trgovske-.** lista«. Z delom lista se delo našim argfuaizacijam snatno olajša. Vsak gremij bi smb moral vsaj toliko potruditi, da dobi finh* sekaj novih naročnikov. — Uprava. Dragi letošnji družabni sestanek čla-imov >Društva industrijcev« v Ljubljani b« dne 1. februarja 1926 ob 8. uri zve-'«ear v posebni sobi restavracije ljubljanski dvor«. Vsi člani so uljudno vabljeni« RAZNO. ,S»ja carinsko - prometnega odseka -Zbornice za trgovino, obrt in industrijo "v Ljubljani v četrtek, dne 4. februarja 1928 ob 2. uri popoldan v zbornični posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1.. Zbornično poročilo in predlogi za trgovinsko pogodbo z Anglijo; 2. Zbornične* pojpčilo in predlogi za trgovinsko •pogndbo s Francijo; 3. Zbornična akcija •*a zaščito interesov cementne industrije v Sloveniji; 4. Predlog za izpremembo določb železniškega obratnega pravilnika glede odgovornosti železnice za rin-fuza pošiljatve; 5. Zbornična akcija za izpremembo naredbe glede odmere pristojbin za industrijske tire; 6. Zbornična akcija glede sestave jugoslovansko-ji^-dranske tarife za promet preko Trsta in za jugoslovansko-italijanski promet; 7. Poiočilo glede stanja vprašanja podaljšanja dolenjskih železnic za reško progo; 8. Poročilo o delovanju zbornice v ostalih carinskih in prometnih akcijah. Državna, borza dela v Ljubljani. Na Državni borzi dela v Ljubljani je od 1. januarja do 23. januarja 1926: 1. Zahtevalo dela: moških 418, ženskih 68, skupaj 486 oseb; 2. ponujeno je bilo delo: moškim 272, ženskam 29, skupaj 301 osebi; 3. izvršeno posredovanj za: moških 247, ženskih 29, skupaj 276 oseb; odpotovalo je: moških 59, ženskih 5, skupaj 64 oseb. Veliki pomladanski semenj v Zagreba. V Zagrebu se vrši cd 21. do 28. marca t. 1. veliki pomladanski semenj vzorcev vina, avtomobilov, gospodarskih strojev, radio-aparatov in mednarodna izložba plakatov. Uprava velesejma pro-si, da ji pošljejo interesenti čim večje število plakatov vseh vrst. Plakati' naj se pošljejo, da se prihranijo večji stroški, kot vzorci brez vrednosti. Vsi poslani plakati se bodo razobesili brezplačno za stranke. V. mednarodni veliki vzorčni semenj v Zagrebu se vrši od 15. do 23. avg. t. 1. Mednarodni velesejem v Padovi. V Padovi se vrši mednarodni vzorčni velesejem od 5. do 20. junija 1926. Na naših železnicah bo za posetniko tega velesejma dovoljen 30 odstoten popust na normalnih tarifah. Ta popust velja za vse proge državnih železnic SHS, kakor tudi za one, ki so v državni eksploataciji in to za vse brze, potniške in mešane vlake z izjemo brzih vlakov št. 6/7 in luksuznih vlakov. Pri nakupu karte imajo potniki predati postaji legitimacijo uprave velesejma v potrdilo. Legitimacijo ima žigosati železniška postaja kakor tudi pri obisku velesejma uprava velesejma. Potniki, ki ne bi imeli pri povratku žigosanih legitimacij tako od uprave velesejma, kakor tudi od železniške postaje, bodo morali plačati tudi za nazaj celo vozno karto po tarifi. Popusti veljajo za Padovo pri vožnji od 25. maja do 5. junija 1926 pri povratku od 20 junija do 1. julija 1926. Prekinitev vožnje ni dovoljena niti pri vožnji tja, niti pri vožnji nazaj. Za prevoz razstavnega blaga po znižani ceni veljajo določila železniške tarife del II. odsek B XIII. Za posetnike lipskega velesejma. Po poročilu našega generalnega konzulata v Berlinu bo uprava Velesejma v Lip-skem uvedla za spomladanski sejem posebne knjižice, ki bodo vsebovale 5 bonov, kot nakazila za 5 dni, tako za privatna stanovanja z zajtrkom za 4.50 M dnevno, kakor tudi za stanovanje s ce-l^Klnevno prehrano za 9.50 M dnevno. Take knjižice z boni dobi vsak posetnik velesejma od: Internationales Verkehrs^ biiro des Leipziger Messamtes Abtei-lung VII c (Wohnungsnachweis)«. Statistika prebivalstva v Italiji. Tiskovni urad ministrskega predsedništva javlja: Glasom najnovejše statistike, ki je bila sestavljena po naročilu prvega ministra, je kraljevina Italija dne 31. decembra 1925 štela 42,115.606 prebival-Cty‘ potemtakem je število prebivalcev v taliji od zadnjega ljudskega štetja, ki >e je vršilo leta 1921., narastlo za skoraj tri milijone. Najbolj obljudena je milanska pokrajina z 2,030.000 prebivalci; nato sledi rimska pokrajina z 1,800.000 prebivalci, neapoljska pokrajina z 1,558.000 prebivalci, turinska pokrajina z 1,300.000 prebivalci in videmska pokrajina z 1 milijon 99.000 prebivalci. Dr. Janko Kotnik, Slovensko-franeo-ski slovar s seznamom nepravilnih glagolov. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vez. izv. Din 70. Po svetovni vojni se je težišče glede znanja J‘h jezikov slovenskega naroda pomaknilo od nemščine k francoščini in čez deset let bo znal vsak izobražen Slovenec francosko, kot je znal svojčas nemško in ker je v srednjih šolah francoščina upeljana že v drugem razredu, se bo nas dijak v 7. letih že prav dobro navadil tega svetovnega jezika naših političnih zaveznikov. Zato moramo sa- mo z največjim veseljem pozdraviti dejstvo, da je Jugoslovanska knjigarna izdala prepotreben slovensko-lrancoski slovar. Besednjak je plod mnogoletnega dela in truda priznanega strokovnjaka dr. Kotnika. Ima približno 25.000 slovenskih izrazov, besed, izločnic, francoskih besedi pa skoro še enkrat toliko. Ako s 1000 besedami za silo govorimo tuj jezik in se za prvo potrebo lahko s 1000 besedami izražamo, in ako vemo, da povprečen inteligent v jeziku, v katerem govori, ne rabi več kot 5000 do 8000 besedi, nam obilica besednega zaklada v tem besednjaku ne samo imponira, ampak nas naravnost preseneti. S pomočjo tega slovarja bo učenje francoščine prava igrača, trgovec bo segel po njem, dijaku bo izborno služil, vsakomur, ki bo iskal francoskega izraza, bo prišel prav. Vsebuje tudi najskritejše besede slov. besednega zaklada, obravnava vse stroke, od filozofije do vsakdanjih potreb preproste govorice, od znanstva do zabave, od resne plati do humorističnega skvačenja. Tudi na frazeologijo se v polni mera ozira. Koncem knjige je pride-jan še vrlo potreben seznam francoskih nepravilnih glagolov, ki je prava tolažba vsakemu nefrancozu. Knjiga je priročna in zelo okusno opremljena, tisk je lep, jasen, čist in ne premajhen, papir prav dober, tako, da lahko trdimo: zlato jedro v okusni opremi. Po svetu. — Rumunske železnice so naštele 1. novembra 16.411 zaprtih vagonov, dobro ohranjenih; 11.135 odprtih vagonov, tudi dobro ohranjenih, dalje 4088 cistemskih vagonov za premog uporabljivih. Dobro ohranjenih lokomotiv je bilo 2805. — Gospodarska komisija pri Zvezi narodov je izdelala načrt sporazuma, na kojega temelju bi se Zvezi narodov pripadajoče države ob-, vezale, da bodo v preteku pol leta po podpisu odpravile vse izvozne in uvozne prepovedi in da jih ne bodo nikdar več \ peljale. Ta načrt je dala komisija posameznim državam v pretres. Ogrska poljedelska zveza se za načrt toplo zavzema in pravi, da je varstvo domače produkcije s prostim mednarodnim prometom v skladu. — Nemška trgovska bilanca je boljša. V novembru je znašal uvoz 894.3 milijonov mark, od teh 36.8 v zlatu in srebru. Izvoz je pa znašal 796.9 milijonov mark, od teh 5.1 v zlatu in srebru. Čisti blagovni uvoz torej 857.5 milijonov, izvoz 791.8 milijonov. — Poljski monopol vžigalic je znižal engros-ceno za zaboj od 330 zlatov na 260. Znižanje je v zvezi z dviganjem zlatnika na mednarodnih deviznih trgih. — Trgovski odbor turške narodne skupščine izdeluje zakonski načrt o vpeljavi meterskega sistema v Turčiji. Dosedanje mere bi bile poleg metra lahko v rabi še dve leti, potem pa ne več. Z meterskim sistemom se ne spremenijo samo dolžinske mere temveč tudi vsebinske in utežne. Kupujmo in podpirajmo izvrstno KOLINSKO CIKORIJO domači izdelek. TRŽNA POROČILA. Trg kolonijalnega blaga. Naše sladkorne tovarne so zaključile kampanjo in zvišale cene za 10 par pri kilogramu. Rezultat kampanje je slab. Produkcija znaša okrog 5000 vagonov. Ceue na debelo notirajo v Zagrebu na skladišču: sladkor v kockah 14.45, kristalni 12.95, male glave 13.70, kandis v za/bojih po 25 kg 18.50. Kolonijalno blago: kava Rio 40 do 44.50, zapadna Indija* 42.50 do 45.50, ala Porto-rico 42.50 do 45.50, Mocca 59, Portoriko 64; riž 5.40, Burma 6.10, glasiran 6.30, Splendor 7.90, Goliat 11.25; olje 11.25, I. namizno v lesenih sodčkih 19.50 do 19.75, angleško 20.50; makaroni 9.10, fi-delni 8.75 do 9.75, špageti 10. Milo maT-seljsko 17. Čokolada 40 do 52; vanilija 900, holandski kimelj 22, poper 54. Trgovina s slivami na trgu v Brčkem. Na trg v Brčko se je privozilo v tednu od 11. do 17. t. m. 934.01 meterskih stotov sliv. Cena jim je bila 5.40 do 6. Din. Izvozilo se je na druge trge v naši državi 113.40, nadalje v Čehoslovaško 108, v Avstrijo 487.80, v Nemčijo 507.35, v Italijo 217 in v Poljsko 108, skupaj 1541.55. Stran 3. ■■■■MBMiJCTMiiiiMMMiMMr rr-w»nnii»inrm- inruTi ir». Ljubljanska borza. dne 29. januarja 15)26. Vrednote: Invest. pofl. iz 1. 1921 den. bf. 78; tob"čne srečke i7. 1. 1888 den. 309, W-312; sast. listi Kranj. dež. banke den. 20, 22; kom. zad. Kranj. d^z. banKe tle.i. 2u, bL 22; Celjska pos den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljublj. kred. banka den. 2G0; Merkant. banka den. 100, bi. 104; Prva brv. šted. den. 962, bi. 9G6; Slavenska banka den. 50; Kred. zav. den. 175, bi. 185; Trboveljska den. 342, bi. 84U; Združene papirnice den. 110; Stavbna družba den. 90, bi. 100; »šešir« den. 115, M. 120, zaldj. 115. Blago: Hrastova drva, suha, 1 m dolž., fe» nakl. postaja, 5 vag., den. 17.40, bi. 17.40$ zaklj. 17.40; deske, 19 mm. 4 m, večina smreka, monte, fco meja bi. 550; testoni, mont«, Ico vag. meja bi. 555; hrastovi hlodi, od 38 cm naprej, od 3 m naprej, leo nakl. postaja, den. 450; bukovi hlodi, od 52 cm naprej, L, II., 70%, I., fco nakladalna postaja bi. 250: hrastovi plohi, neobrobljeni, 80, 90, 120, 13€» mm, od 2.50 m naprej, fco vag. meja d en v 1050; bukova meterska, zdrava drva, napoS suha, foo vag. Postajna tranz., 30 vag., deu. 21, bi. 21.50, zaklj. 21; bordonali, zdravi, suhi. brez velikih grč in razpok, lepo obdelani, 30/30 do 48/50 cm, medi a 35/35, cm od 7 do 12 m, fco vag. Postojna tranz., 1 vag., jen. 420, bi. 430, Kaki j. 420; hrastovi plohi, neob-robljeni, 60, 70, 80, 100 mm, od 2.50 m napr., fco vag. meja den. 1050; hrastovi plohi, ob-rohljeai, GO, 70, 80, 100 mm, od 2.50 m napr.. too vag. meja den. 1200; bukovi bouls od 40 do 120 mm, od 2.20 m naprej, fco vag. meja den. 560, bi. 580. Pšenica bačka, fco vag. n&k-post. bi. 302.50; pšenica dom., ico vag. prekmurska postaja bi. 320; pšenica sremska, fio vag. nakJ. post., 3 vag., den. 292.50, bi. 292X0., zaklj. 292.50; koruza, času primerno sat u, fco Jesenice tranz. za II. bi. 105; koruza, času primerno suha, fco vag. nakl. postaja, 1 vag., den. 115, bi. 115, zaklj. 115; koruza med|i-murska, fco vag. medjim. postaja bi. 175; koruza drobna, fco vag. prekmurska postaja bi. 175; koruza drobna, fco vag. banatska postaja, za II. bi. 140; oves srbski, fco Post »jun tranz bi. 220; ječmen 66/67, par. Ljubljana bi. 235; ajda domača, foo vag. prekmurska postaja bi. 265; rž domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 215; proso rumeno, fco vag. prekm. postaja bi. 215; otrobi drobni, pšenico vag. nakl. post. bi. 125; ježire, zlatorunut-ne, fco vag. dol. p. den. 250; slivovka bosanska, gar. 25 odst., 100-6rtna, neotrošarinjerui, fco vag. postajja lirčko bi. 3200; slivovka srbska, gar. 50 odst, fco vag. Postojna tranz. (sod posebej) bi. 1600; la Portlandceinpnt >SalonaoTour, fco vag. Solin: v j uta vreča n po 50 kg bi, 40, v pap. vrečah po 50 kg bL 45, v sodih po 150, 180, 2(,0 kg bi. 52.50. gMfm gjaggggjgaaMmi ttU&fHlU f ...........■.....# Ako piješ iai 1 vživaš že na zemlji rafl 1 ——»j?. ii ii i i| i 'li Mi ili DOBAVA, PRODAJA. Prodaja. Dne 25. februarja L i se vrši pri direkciji državnih železnic v Z;w grebu ofertalna licitacija glede prodaja starih tračnic, stare pločevine in starega železa. Predmetni oglas z natančnej,-; širni podatki je v pisarni zbornice aau trgovino, obrt in industrijo v L j ubijanj.-interesentom na vpogled. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. L ponudbe za dobavo 300 komadov lopnit za premog, za dobavo 50 kg voska za parkete; do 5. februarja t. 1. za dotnavo 200 m temnozelenega blaga za zastore; 18 komadov zastav, 150 komadov volmv nih odej, za dobavo 40 komadov žimnic in 40 komadov vzglavnikov, za dobavo 150.000 komadov zidne opeke, za doba-vo 1000 komadov gorilcev, za dobavo vrčev za petrolej, olje itd.; do 9. februarja t. L za dobavo razne pločevine; do 19. febru^ arja t. 1. za dobavo raznih žag. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonoia-skem lodelenju te direkcije. — Vršile se-bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. februarja t. 1. pri direkciji državnik železnic v Zagrebu glede dobave pon tv lanastih Školjk za stranišča, obločme za. plinsko razsvetljavo, raznih vodovodnih, pip in svinčenih cevi; pri direkciji <*&• žavnih železnic v Sarajevu glede dol a ve 120 ton lesenega bukovega oglja, glede' dobave 100 ton livarskega koksa. — Dne 24. februarja t. 1. pri direkciji državnih, železnic v Zagrebu glede dobave blazinic za mazanje ležajev lokomotiv in vagonov. — Dne 26. februarja t. 1. pri «, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileuo, Chios, Smirno, po potrebi Ghjtioo, Dedeagaž, Rodi, Kandijo in Kanejo. Za pojasnila se Je obrniti na ravnateljstvo na Sufiaku la glavno odpravništvo v Trstu ati na društvena v sastopstva na Reki, ▼ Šibeniku, Splitu in Gružu. IVAH 1AX IH SIH, Ljubljana, Gosposvetska c 2 * Najboljši Šivalni in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. Pisalni Stroji ,Adler‘ in .Uranla'. Kolesa iz prvih tovarn jDUrhopp', ,StyrIa', Waf-ftniad' ,Rayser' KJE §E KUPS?, Le pri tvrdki Jei P* .gritzneb Ljubljana biten PreSerno«i|9 spomenika ob »odi. NaJbolJSl ilvalnl stroj m rodbinsko afel obrtno rabo, svetovno znanih Mflink Grltacner - Ad>er - Ph5nlit Istoiam nosu mesne dale s« *»rf>Je ta fco-lesa, Igle, olje, Jermern, Pouk o vezenju na airoj bre*»’AČP*l — Večletna garancija 1 No vel kol Na r*i#lol pan Veletrgovina ; kolonijalne In ipecerijske «be Zaloga aveie pražene kava, mletih dišav In rudninske voda Tožna k M&dna po strežb a 1 Zahtevajta cenik i Trgovci! Obrtniki! Pri trrdki iOSIP PETEUKC * LJUBLJANA Mitu ralertiovaga saamairika, eb nM l»bH» m potaMMM n iM|«, kn|sii, iertjor)« la Kdltrjf na vullko la malo njntt0 Ateni trni. \ S X Malte. Sirile ..Trgovski lisi". / .... N IGROMI D. Z O. Z„ carinsko posredniški Sn spedicifskl bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 Nfca&ov brzojavkam: __ _ «w , Telefon interurh.vo, .ohom* Podružnice: štev. *vt MARIBOR, JESENICE, RAKEK. Obnvlja vse -v lo stroku spadajoče posle najhitreje In pod najkulantnlml poijoji. Zastopniki dnifilra »palnlti vosa S. O. E. otu ekspresne poftlljlke. prodaja P> R JS M O G Iz slovenskih ptemojj(OvniStov vseh kakovosti, v celih vagmuii u« oriflinaiiiih cenah premogovnikov za domačo uporu U>, i«i