^ Pomnite
1 SE
ir^sKiH
Juncev
AMERIŠKA

AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
3
ib i ■
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, OCTOBER 1, 1945
LETO XLVIII—VOL. XL7III
Wk S STRAHOM ZRE !
i prihodnjo zimo
,DJ ,	_ ■_
y Sena • i	~ ~
i (k.'. m okupirana Evropa zre nasproti epi-
^ i lakoti in prezebovanju, ako ne pri-
0 j^JJ Pravem času potrebna pomoč od zavez-
- " '
%n--
;iies pyro — Ameriški časnikarski poročevalci so iz ra-.s. ^Pskih dežel naslikali sledeči položaj za Evropo.
J nasProti boleznim, lakoti in prezebovanju. Vse P ^ navije do Sredozemlja grozi veliko pomanjkanje ■	za kurivo, ampak tudi za industrijo. Sko-
'WoroeŽelah pomanjkanje živeža, kjer je vojna po-° Krivino, a zemljo opustošila.
Veliko je pomanjkanje oblačil, kjer so ljudje zadnjih šest let nosili samo cunje in ni za no. vo obleko še nobenega izgleda.
Veliko je pomanjkanje zdravil in v mnogi krajih grozijo že epidemije.
Dočim je Anglija sama v veliki potrebi, pa mnogo pomaga evropskemu kontinentju, dočim sama nima posebnega razveseljivega izgleda za zimo in ki je odvisna za živež skoro izključno na dovoz iz drugih dežel. Vendar bo vozila Anglija še vedno mnogo boljše kot ostala Evropa preko zime.
Edino tri dežele so v Evropi, ki bodo imele nekaj boljše življenje kot prošlo zimo. To so Francija, Belgija in Rusija. Pa tudi tukaj bo življenje še daleč pod normalnim. 'Vse dežele gledajo največ z upom na relifno organizacijo združenih narodov (UNRRA). Jugoslaviji je obljubila ta organizacija 200,000 ton žita, dalje obleko, meso, mast in obuvalo. Pomanjkanje tega sliči v vseh evropskih deželah. V največ krajih je glavni problem trans-portacija.
-o-
Predsednik se je pognal za zatirane Žide v Rajhu
Washington. — Predsednik Trumqn je naročil generalu Eisenhower ju, naj pregleda položaj židovskega prebivalstva v Nemčiji pod okupacijsko armado. Predsednik sporoča generalu, da je dobil pritožbo, da se s Židi ravna zdaj prav tako kot so | ž njimi postopali naciji z izjemo, da se jih direktno ne mori. Nahajajo Pa se nagnjeteni po taboriščih v nezdravih razmerah, in ne dobe dovolj jesti. Na. ročil je, naj se za Žide takoj preskrbi dostojno bivališče, hra. na in obleka.
General Eisenhower je obljubil, da bo zadevo preiskal. -o-
Do 50% mornarjev pri-, de domov s Filipinov
Manila. — Mornariško poveljstvo naznanja, da bo poslalo do 1. januarja okrog 50% vsega moštva s filipinske vojne zone. To bo do 60,000 častnikov in mož.
V Italiji jih bo brez dela 2,000,000
1 London. — Radio iz Milana i je poročal, da pričakujejo v pri-) hodnjih par mesecih v Italiji do 2,000,000 brezposelnih._
IjSsosezdaj £ m!19 komisijo If16«! vzhodu
pij WAmeriški državni 'A % ,haznanja ustvari i^iJ-L bo nadzorovala Pogojev za Ja-# ! k!i mis^ se bo se-V % točnosti v
i* S. °do Povablje-
i S •e- Nove Zelan-
rfi f Nemške po-|PJ It. ' Anglije, Rusije
F l^0^-
iL??oiovi
flllf H* je umrl v Kordish> star
i mlsl sina I h? oba pri v°ja-: oAlKL rry omož-
*'kov- Rojen je
HSiu?1 Lo*kem p°-
fEWfa °četa in ma-
flNo inA Karola'5
l/f "in*?' Angelo> Jo"
Matil'lo in veli-jebil
>■Pogreb bo v flfv ; ne8a zavoda na
k
JI	ie umrla
Qib	84 let.
VST	;%Hl- h Blažu na
P	IjN j,,0^ 3e bila iz
)	C\ <J Žuinberaku
A % > domovini pa ^H SMT^a tudi 10
W -S- Pank0 ji
v! »l°greb bo v St^ iz Svet,koli 4%v "aVoda na ,I}U	Pavla na
r|\" \ potem na o.
♦ J ^ za kon-
tii ,tiAo'ftda bo dal f| F	avtnih
1* 1 >& P^v toliko
Ministri zaključijo danes zborovanje
.../■■• ■■ i. i
MacArlhur je ustavi! vsako cenzuro pri časopisju
Tokio. — General MacArthur je ukazal, da se odpravi za japonsko časopisje vsaka cenzura, za radio, premikajoče slike, pošto in komunikacije. To je prvič v zgodovini, da se sme japonsko časopisje tiskati brez vladne cenzure. Obenem je MacArthur ukazal, da se odpravijo vse postave, ki so bile narejene z namenom cenzure za tiskano in go. vorečo besedo.
Istočasno je japonska vlada naznanila Mac Arthur ju, da je štiri petine japonske armade doma razorožene in v civilu. Ta armada je štela 2,253,000 mož, ki je bila pripravljena braniti domačo zemljo pred invazijo. Od te armade je 1,825,000 mož že v civilu doma.
--o-
Tukaj so vzroki, zakaj armada ne poiilja vojake hitreje domov
Washington. — Mnogi pravijo, da armada vse prepočasi pošilja domov odpuščene vojake. Toda nihče teh morda ne ve, kaj vse je potreba, p red no da vojak slovo armadi in vše vsede na vlak, ki ga odpelje v civilno življenje k staršem, k bratom in sestram, k ženam in izvoljen-kam.
Vojak, ki se vrne iz službe onstran morja, in ki ima dovolj točk za odpust, ne more kar enostavno obesiti svoje puške na klin, vrže uniformo na kup, se vsede na vlak in odpelje domov.
Predno gre vojak v civil, mora dobiti sledeče stvari. Najprej mora dobiti vso plačo, ki mu jo i je Stric Sam dolžan. Potem mora dobiti dobro uniformo, da ga ne bo sram, ko pride domov in po poti. Biti morda zdravniško preiskan, da se dožene, če gre zdrav domov ali ne.
Predvsem pa mora dobiti certifikat, ki mu izkazuje, da je častno odpuščen iz armade. S tem certifikatom more vojak vprašat za razne zahteve, ki mu I gredo kot veteranu in ta certifikat hoče videti delodajalec, kjer bo veteran vprašal za delo.
Vse te in podobne stvari pa zahtevajo čas, zato se ne smemo čuditi, če prihajajo vojaki v ci-I vil tako počasi.
—-o--i
Kalifornijska oljna družba daje 30% zvišanje
Washington. — Unija CIO naznanja, da je podpisala novo plačilno lestvico z Wilshire Oil Co. v Los Angelesu. Družba se je podala, da bo plačala delavcem za 40 ur dela prav toliko, kolikor jim je plačevala za ča-Isa vojne za 52 ur dela na teden. To pride nekako 35 centov na' uro priboljška.
Ta oljna družba je ena največjih samostojnih podjetij te vrste v Ameriki in zaposlujejo Ido 1,000 delavcev.
-o-
Glavni stan mirovne organizacije v U. S.
London. — Tukaj se splošno govori, da bo postavljen glavni stan svetovne mirovne organi-zacije združenih narodov v Zed 'državah.
t* ; Csk'koledar za raciomranje
, Nr! ftlasl°' mast, ribje konzerve — Rdeče znamke . ,.)> ^ Izjavi.
' Wj	a*nka 38, veljavna za 5 funtov, je v velja-1
' i ^ ž'
X nai*ke 1, 2, 3 in 4 "airplane" so veljavne do
V1- lnna kolesa je treba dati pregledat, kadar se | k 5,o0o a komercijalnih vozil pa vsakih 6 mese. 1 ^ Jm	milj> kar pride prej.
Konferenca zunanjih ministrov v Londonu bo najbrže danes zaključena; dosegli so nekaj sporazumov, na balkanskem vprašanju se pa ne morejo zedi-niti.
London, 1. okt, — Sinoči so zborovali zunanji ministri i 5 velesil eno uro čez polnoč in prihodnja in zadnja seja bo 'najbrže še nocoj. Vse kaže, da bodo zasedanje končali dahneš, ne da bi se sporazumeli na najbolj važnih problemih, to 1 je, da bi napravili mirovne pogodbe za balkanske države, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko.
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO — Včeraj so čete generala MacArtihurja zaplenile 21 največjih japonskih finančnih institucij, odstavile njih uradnike ter s tem skru-šili mogočno japonsko bančno silo. V 7. največjih mestih s zasegli banke. WASHINGTON — Konferenca med' oljnimi družbami in unijo, ki stavka pri oljni industriji, ni dosegla do včeraj še nobenih uspehov. Sejo bodo nadaljevali danes dopoldne.
LORAIN, O.—'Do 100,000 naroda se je udeležilo mirovne parade ali isto gledalo včeraj popoldne. Parade se je udeležil admiral King, rodom iz Loraina, .vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice in pa guverner Lau-sche. Opoldne je bila v hotelu Antlers zakuska v počast admiralu, katere se je udeležilo do 50Q prominentnih oseb. Zvečer je bil v parku umetalni ogenj.
-o-
i Stavka postrežbenih uslužbencev v N. Y. je {bila končana
New York. — Operatorji spenjač in drugi postrežbeni delavci poslopij in apartmen-tov v New Yorku, katerih stavka je ohromila skoro vso trgovino v mestu, so nahali s stavko. Posredoval je guverner Dewey in obe stranki sta se zadovoljili, da se podjetniki in unija pobotajo brez nadaljne stavke.
Guverner Dewey bo imenoval posredovalca in obe strani sta obljubili, da bosta sprejeli njegovo priporočilo. Nato je unija ukazala delavcem, da se vrnejo takoj nazaj na delo.
-o-
10,000 vojakov na potu iz Japonske Yokohama. — Tri ladje so odpeljale od tukaj proti San Fran. ciscu 9,797 ameriških vojakov. Največ jih je od 43. divizije, pa tudi od drugih. Domov bodo do-sneli v 9 do 12 dneh.
Kot se poroča Rusi niso hote-' li sprejeti najnovejšo in najbolj liberalno kompromisno ponudbo od strani Zed. držav. Ameriška delegacija je dala kot posredovalni predlog, da naj balkanske miravne pogodbe narekujejo samo Rusija, Zed. države in Anglija, kar je bila že prej ruska zahteva, toda Amerika dostavlja, da naj bo končno veljavna mirovna konferenca enkrat pozneje, katere bi se udeležili vsi narodi, ki so se borili proti nacijem. Rusija je pa proti temu.
Konferenca zunanjih ministrov je trajala 20 dni in če bo danes zaključila, ne more reči,1 da je dosegla posebne uspeheJ Vzrok neuspehom je, kot pravi- j jo, največ ta, ker ministri niso bili pripravljeni na zahteve, kij jih je predložila seji Rusija, kot za baze v Sredozemlju, besedo pri italijanskih kolonijah in dru,ge. Te probleme bodo skušali zdaj zavezniki rešiti diplomatskim potom vsak iz svoje dežele.
Baje se je ruski delegaciji po-besil nos, ker se je ob koncu vojne preveč poudarjalo moč Zed. držav, vsled česar je bila Rusija potisnjena nekoliko nazaj.
Zborovanje ministrov zavezniških velesil je pokazalo, trdijo opazovalci, da je edinost, s katero so se borili proti osišču, ponehala in zdaj sumljivo gledajo drug na drugega, vzhodni zavezniki ne zaupajo zapadnim in obratno.
—-o-
Madžarska je sprejela pogoje Zedinjenih držav
Washington. — Madžarske j vlada jel sprejela pogoje Zed j držav, na podlagi katerih b( ■med državama vzpostavljeni zopet diplomatska zveza. Tak* poroča ameriški državni urad.
Madžarska, ki se je vso vojno borila na strani Nemčije, ima zdaj začasno vlado, postavljeno takrat, ko je deželo osvobodila ruska armada.
—-o-—
Ameriški poslanik je bil pri papežu
London. — Richard Patterson, ameriški poslanik za Jugoslavijo, je bil v soboto sprejet \ avdijenci pri papežu Piju.
VOJAK JE UMRL, NE VEDOČ DA JE DOBIL PODALJŠAN DOPUST ZA 15 DNI
V	soboto zvečer je nenadoma t umrl na glavnem kolodvoru v s Clevelandu vojak Pfc. Alfred ] Friedl, star 35 let, po katerega ; sta prišla na njegov dom dva : vojaška policista, ker se ni vr- > nil pravočasno z dopusta v taborišče. Vojak ni vedel, da mu je . poveljstvo v tem času podaljšalo dopust za 15 dni.
V	soboto je brzojavna postaja obvestila vojakovo družino, da
• se nahaja zanj brzojavka tam. Toda vojak je spal in ga niso ho-
, teli zbuditi. V soboto zjutraj g ■ sta pa prišla ponj dva vojaška j( I policista, dočim vsebina brzo- v t javke še vedno ni bila znana. r i Šele v soboto popoldne je West- j - ern Union poklicala in poveda-!^ . la vsebino brzojavke, toda ta čas! ^ s je pa vojak nenadoma umrl na1 ^ a poštaji.	j "j
Imel je že 98 .točk za odpust, I. a bil je 30 mesecev onstran morja1 j a ter se je udeležil s 5. armado bo-1 t. jev v Afriki in Italiji, kjer je bil i. tudi ranjen. _ __ , j
»
Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te , okolice
Pobiranje za begunce—
V	fari sv. Vida bodo začeli j danes pobirati denar in obleko; za slovenske begunce. Prigla-j silo se je veliko število požrtvovalnih žena, ki bodo šle od hiše od hiše v fari. Prosimo naše ljudi, da te požrtvovalne žene prijazno sprejmejo ter jim darujejo po svoji moči, denar in obleko. Kot veste iz časopisja je potreba silno velika in pomoč nujna.
Kdor ima kaj obleke, ki je še porabna, naj jo prinese ali pošlje ta teden v šolo sv. Vida, ako niste tega še storili.
Sledeče žene so se priglasile, da bodo obiskale vse ceste In hiše v naši naselbini: Mrs. Mary Milavec, 1243 E. 61. St., Mrs. Mary Stanonik, 6209 Bonna, Mrs. Rose Urbančič, 1172 Norwood, Mrs. Mary Zupančič, 5326 Homer, Mrs. Rozi Sk^rl, 1221 E. 52 St., Mrs. Agnes Schmuck, 1249 E. 67. St., Mrs. Mary Klemene, 1029 E. 69. St., Mrs Frances Kovačič, 1018 E. 71 St., Mrs. Helen Mally, 1105 E. 63. St., Mrs. Mary Per, 6218 Carl, Mrs. Mary Grdina, 1062 Addison, Mrs. Marjanca Kuhar, 1123 Addison, Mrs. Mary Pristov, 995 "Addison, Mrs. Agnes Urbančič, 1128 E. 67. St., Mrs. Cecilia Skrbeč, 1200 E. 61. St., Mrs. Frances Baraga, 6220 Carl, Mrs. Antoinette Celesnik, 3314 Glass, Mrs'. Ana Foi-tuna, 1093 E. 64. St., Mrs. Frances Skulj, 1105 E. 64. St., Mrs Mi-mi Stroj in, 6402 Orton Ct.
Imena nadaljnih pobiralk bo-mo pribočili še jutri. Zadnja seja na farmi—
V	sredo popoldne ob treh bo zadnja seja Euclid Rifle kluba zunaj na prostem. Vsi člani naj torej pridejo na Močilni-karjeve farme, kjer bo. zaključena sezona s pečenimi klobasami, kislim zeljem, pečenim krompirjem in drugimi važnimi predlogi, ki so potrebni za obstoj človeštva.
Seja Škrjančkov—
Jutri večer ob osmih bo sejs Škrjančkov v SDD na Rechei Ave. Starši so prošeni, da se v velikem številu udeležijo. Gazolin ne bodo merili—
V	soboto so se sestali na po-i vabilo župana zastopniki unije J in oljnih družb, da se pogovore, > kaj naj se stori v očigled krize
v oljni produkciji oziroma raz-ivažanju gazolina vsled stavke, j Nekateri so bili mnenja, da se vpelje zopet racioniranje gazolina. Drugi so bili za načrt, kot
ga imajo v Toledo, da se daje fjazolin samo onim, ki izvršujejo važne poklice, kot zdravnikom in požarni brambi. Kontno pa niso sklenili nič določnega.
Najdena očala—
Kdor je izgubil v soboto očala na 60. cesti jih dobi nazaj, če se zglasi na 5612 Carry Ave. Obisk iz Kanade—
Anton Kozlevčar iz Toronto, Kanada, je prišel v soboto na kratek obisk k Mrs. Mary Brodnik, 6207 Carl Ave. Obiskal je tudi svojega sina Lou, ki se zdravi v Crile vojaški-bolnišnici.
Važna seja—
Podružnica št'. 14 SŽZ bo imela jutri večer ob osmih važno sejo v SDD na Recher Ave. Ukrepati bo treba več važnih sadev, zato naj pridejo članice v velikem številu. Nocoj na sejo—
Nocoj ob osmih bo važna seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ in sicer bo seja v sobi št. 2 v novi šoli sv. Vida. Po seji bo prigrizek in medsebojna zabava. Tajnica bo pobirala asesment od 6 naprej.
Darovi za begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči darov'i kot odpo-rnoe slovenskim beguncem: John Ferkul, 1156 E. 74 St., je daroval $20.00; po $10.00: Rev. Joseph čelesnik, duhovni pomočnik pri fari Marije Vne-bovzete in Anton Gregorač, 3176 E. 71 St.; po $5.00: Mary Pire, 1382 E. 47 St., Sn neimenovana.
Najlepša hvala vsem skupaj za velikodušne darove v pomoč slovenskim revežem. Priporočamo tudi drugim, da bi kaj pomagali' v tej veliki in . nujni potrebi.
-o-
Za propagando je dobila samo 4 leta L Rim. — Rita Zucca, rojena v ■ Ameriki, ki je tekom vojne raz-našala po radiu propagando na-cijev na ušesa ameriških vojakov, je bila obsojena na 4 leta ječe. Sodil jo je italijanski vojaški tribunal.
-o-:—
Vojaške misije zapuste ta teden Moskvo Moskva. — Angleške in ameriške vojaške misije so zaprle svoje urade tukaj in odidejo do-*
n-.fw tn tpclpn
Razne vesli od naSih borcev v službi Sirica Sama
Ia armade ,]e bil častno od- : )uščen nadporočnik Stanley W. ^ozic iz 1091 Addison Rd. Služil je 2 leti in 7 mesecev pri letalcih in sicer kot navigator v bombniku B-24 pri 15. zračni armadi v Italiji. Pri 27. poletu na Line je bilo njegovo letalo močno poškodovano in je pristalo blizu Budimpešte, kjer je preživel 26 dni pri Rusih. Ponje je,dospelo potem drugo ameriško letalo ter jih odpeljalo nazaj v Italijo.
Odlikovan je bil z letalsko svetinjo s 4 hrastovimi peresi^
5 bojnimi zvezdnatimi svetinjami in predsednikovo pohvalo. Zdaj namerava nadaljevati s študijami na Miami univerzi v Oxford, Ohio, za inženirja. Želimo mu mnogo uspeha pri njegovih študijah.
BBH ssj a«
Mr. in Mrs. Joseph Mra-mor iz 6618 Schaeffer A . e. sta dobila sporočilo od sina Jo-sepha, da je bil premeščen in prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov: Pvt. J. W. Mra-mor Jr., 45021490, 3706 AAF, BU, BTC, Sq. L, S'heppar^ Field, Witehita Falls, Texas, j
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMXS DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland S. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
"a Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto »7.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta 9SJS0. Za Cleveland, po pofttl. pol leta 94.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta 13.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta >2.25. Za Cleveland In Euclid, po ramajalcih: Celo leto 16£0. pol l«ta tS-50.
četrt leta »2.00 Poaamema številka s cent«
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.00 per year. Cleveland, by mall, $7JM per year. U. S. and Canada, $M0 far « month«. Cleveland, by mall. $4 00 for $ months. U. S. and Canada. $2.00 for S months. Cleveland, by mall, $2.25 for 1 months Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for $ months. $2.00 for I months. Single copies I cents.
Entered as second-class matter January 5th. 190«. at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd. 187$.
88
No. 228 Mion., Oct. 1, 1945
Maršal Tito pa general Živkovič
Vrata v Jugoslavijo so še vedno tesno zaprta vsem tujim žurnalistom, če niso zaznamenovani kot stoodstotni prijatelji komunizma. Kljub temu je prodrla v svet novica, da bo pri jugoslovanskih volitvah 11. novembra ena sama kandidatna lista. Njej na čelu seveda preslavni Tito. Na dik-tatorjevi listi bo tudi nekaj ljudi, ki niso komunisti. Potrebni so radi lepšega. Pred zunanjim svetom naj zakrivajo kot figovo pero sramoto komunistične diktature. Potrebni so za varanje naivnega zunanjega sveta. Potrebni so tudi radi tistih domačih naivnežev, ki so verovali v dobro-namernost partizanov. Ves komunistični program se ne da izpeljati naenkrat, zato so še potrebni ljudje iz raznih drugih strank za vabo kalinom. Titovi nasprotniki tedaj niso postavili druge liste. Jugoslovan bo imel pravico izbirati — eno listo. Kako se voli ali izbira, kadar imaš pred seboj samo eno stvar, tega v Ameriki ne razumemo. Toda v fašističnih in komunističnih deželah so naprednejši kot Ame-rikanci in znajo celo to.
Jugoslovani že znajo to iz dobe kralja Aleksandra. Leta 1931 je kralj obdaroval svoje ljudstvo z novo ustavo in dovolil narodu, da se gre igrat volitve. General Živkovič je sestavil listo, na kateri so se svetila imena njemu vdanih. Po volivnem zakonu so tudi drugi imeli pravico postaviti liste. Toda vsi so vedeli, da je pod diktaturo to mogoče na papirju, ne pa v resnici. General je imel vse v rokah in imel vse možnosti, da kako nasprotno listo ali onemogoči že pred volitvami, ali pa na volitvah osmeši. Tedaj se je Jugoslavija naučila, kako se "voli" eno listo.
Vsi, ki so bili proti kraljevi diktaturi, so bili brez moči. Opoziciji ni ostalo drugega kot svetovati ljudstvu, naj ostane doma. Kogar so dobili, da agitira za abstinenco, so ga seveda primerno kaznovali. Vlada je imela dve metodi, da so ljudje "volili" tudi proti svoji volji in pokazali širnemu svetu, kako "ljubijo" diktaturo kralja Aleksandra. V enih krajih so šli žandarji in pa orjunaši po vaseh in povedali ljudem, da bo imel vsakdo, kdor ne bo šel volit, z njimi opraviti. .Voli, ali pa boš tepen! Tako so mnogi volili, ker niso hoteli imeti opraviti z žandarji. Drugod so šli plačani vladi-ni agitatorji po vaseh in kratkomalo s silo ljudi naložili na vozove in peljali na volišča. Kjer pa so bili Živkovičevi verni bolj mirnega značaja, so si pomagali na bolj priprost način. Pustili so ljudi na miru, pa kar zaznamenovali vsakega v volivnem imeniku, da je volil, čeprav dotični ni nič vedel o tem. Kdo se bo pod diktaturo pritožil, da je storil tako neprostovoljno svojo volivno dlžnost? S silo in goljufijo je živkovič sijajno zmagal in svetu "dokazal," da je narod za njim.
Prav tako bo sedaj zmagal Tito. Svetu bo dopovedoval, da je narod za njim. Sto od sto oddanih glasov bo secftaj za Maršala Tita, kot je bilo pred štirinajstimi leti za generala živkoviča.
Tako je zmagoval Hitler, tako je zmagoval Mussolini. Nič novega pod soncem.
Dobro razumemo, da opozicija proti Titovi diktaturi ni mogla vložiti druge liste. Kdor bi to poskušal, bi bil na en ali drugi način likvidiran. Če izjavi minister Titove vlade Moša Pijade, da bodo komunisti razgnali novo skupščino z vojaštvom, če bi bila proti sedanjemu režimu, potem vsak ve, kaj se pravi postaviti kandidatno listo proti maliku, ki je trenutno komunistični bog.
Prav tako ne bi bilo varno za one, ki bi si upali glasovati proti vladi. Kaj bi se, recimo, zgodilo z vasjo, ki bi pri volitvah izrazila nezaupnico sedanjemu redu? Izginila bi s površja zemlje kot jih je toliko v civilni vojski. Ko je državni tajnik Byrnes protestiral proti take vrste volitvam na Bolgarskem, tedaj se je posebno poudarjalo, da je na Bolgarskem milica, posebna vojska, v rokah komunističnega ministra notranjih zadev, ki ne bo dopustila, da bi kdo volil proti vladi. Ta domača armada da je razdeljena po vaseh in mestih in strahuje vsakogar. Ta more, kot so pisali Amerikan-ci, "narediti" volitve po svoji mili volji. Taka domača milica, na razpolago komunističnemu notranjemu ministru, je v Jugoslaviji — partizanstvo. To bi s terorizmom preprečilo, da bi mogla kaka opozicijonalna lista zbrati večje število glasov.
Računajmo tudi s tehničnimi težkočami, na katere bi naletela opozicija, ko ima vlada v rokah prav vse. Sodišča io partizanska sodišča. Upravne oblasti so partizanske. Vse odgovarja za svoja dejanja samo Titu. Naj napravi vladna stranka karkoli, vse bo pri teh oblasteh prav, in naj napravi opozicija karkoli, vse se bo pri oblasteh računalo kot narobe. Ne pozabimo dalje, da v Jugoslaviji ni svobode tiska. Kako naj se brez tiska, brez časopisov, lefakov, lepakov, knjižic organizira volivna borba? Kako naj se informira ljudi, kaj naj napravijo?
Razumemo tedaj, da je moralo priti do tega, da je samo ena lista za volitve. Jugoslovan sme samo Titu vpiti živijo, sicer mora molčati. Tudi v kako eventuelno intervencijo demokratičnih velesil za čiste in svobodne volitve v Jugoslaviji ne verjamemo. Ne pozabimo namreč, da so se komunisti in — tisti, ki se trenutno še sončijo na soncu njih milosti, že naprej poskrbeli, da opozicija ne more nastopiti. Vse vplivnejše politične voditelje naroda so spravili s poti. Nekaj so jih obsodili na smrt, ječo ali "prisilno delo, nekaj so
jih potihem likvidirali, drugi so zbežali, da si rešijo življenje. Ljudstvo je ostalo brez vsake organizacije. Res samo neoblikovana masa. Če pa bi si še kdo upal kaj ziniti ali poskušal s kakim organiziranjem, bi ga proglasili za "kolabo-ratorja" in bi izgubil državljanske pravice. Tisoči in tisoči so izgubili volivno pravico, češ, da so kolaboratorji. Pa niti ne vedo zakaj. Kdo odloča o tem, kdo da je kolaborator? Samo Titova "ljudska sodišča." Tožnik in sodnik je eden in isti. V takih razmerah iti na volišče pomeni res za vsakega velik riziko.
Vse tedaj kot pred štirinajstimi leti pod kraljem Aleksandrom. Enkrat je tlačil ljudsko voljo generalov, sedaj jo maršalov — škorenj.
Ne moremo si kaj, da ne bi izrazili svojega začudenja, da razni "napredni" ljudje o tem nič ne mislijo. Ali se res ( zdi komu, ki je resno za napredek, da more zrasti nekaj novega, nekaj človeštvu koristnega, če se ljudi ustrahuje s takimi volitvami? Pravi napredek je le tam, kjer vse ljudstvo sodeluje, ne pa tam, kjer ena stranka z oboroženo silo vsiljuje svojo misel.
Toliko se v naši dobi piše o svobodi. Tudi v Ameriki nekateri radi govore, da so celo "svobodomiselci." Ali je kdo med njimi ,ki bi resno mislil, da raste prava svoboda izpod maršalskega škornja? Tam, kjer se boje tujih žurna-listov, kjer se boje svobode tiska, kjer ni svobode zborovanja in gibanja iz kraja v kraj, tam pameten človek ne bo govoril o svobodi. In vendar je človekova osebna svoboda podl'aga vsakega napredka v človeštvu.
Pišejo o demokratični Jugoslaviji. Kdo še verjame v demokracijo tam, kjer glavno vladino glasilo zapiše, da ni demokracije za vse. Brez enakosti tudi demokracije ni.
Zato je poročilo, da bodo v Jugoslaviji volitve z eno samo listo največji dokaz, da tam ni ne napredka, ne svobode, ne demokracije. Ali more kdo brez sramu govoriti o naprednosti, pa zraven zagovarjati kaj takega?
Odpri srce, odpri roke.. .
Danes ta kolona — prepisuje! Prepisuje iz lističa, "Domovina v taborišču," ki je v mesecu maju vsak dan izhajal v vetrinjskem taborišču na Koroškem. V svoji 10. številki je listič prinesel nepodpisan člančic pod naslovom: ZA KRIŽ IN SVOBODO.. Bavi se z nekakimi spomini z bega Slovencev preko Ljubelja na
Koroško. Tako se bere: * * •
Sonce pripeka, kakor bi bili sredj poletja. Po strmih klancih ljubeljskega prelaza s« pomikajo počasi in mukoma dolge vrste ljudi in voz. Prvi so dospeli do vrha in se nagnili na koroško stran. Večina je še na gorenjski strani. Kakor ogromna veriga se razteza ta izredni sprevod od sv. Ane na Ljubelju preko Tržiča in Križ proti Naklu. Voz za vozom. Na vozovih skromno imetjo v vrečah in zabojih, a sredi med njimi žene in otroci. Nekatere
drže dojenčke v naročju.
* * *
Klanci so dolgi in strmi. Zadnja živina se poganja v strmine. Vsa upehana obstaja. Na zaprašenem kmečkem vozu jokajo otroci. Mati — še pred nekaj dnevi ponosna gospodinja na kmečki domačiji — gleda v daljavo, kakor da bi strmela v nekaj nepoznanega in strašnega. Kakor da ne bi slišala joka svojih otrok. Voz se nagne v obcestni jarek, da se umakne koloni vojaških kamionov surovega okupatorja, ki se ne ozira na ubogo bežeče ljudstvo. Gledajo ti tujci samo na to, da rešijo svojo lastno diktatorsko kožo. Motorji težkih vozil tulijo po klancu. Ljudi, živino in vozove zagri-njajo oblaki sivega prahu, ki se prijemlje potnih lic in sili v nos, usta in ušesa. Ob lojter-nice se stiska kmečki mož, da bi ga drveči kamioni ne podrli. S skrbjo opazuje-svojo upehano živino pred vozom, tu pa tam pa pobožajo njegove oči družino na vozu in njeno skromno revščino. To je vse, kar je mogel rešiti.
Kdor je videl mater na vozu in očeta gospodarja ob konjih sredi oblakov prahu, tega svoj živ dan ne bo pozabil. In kdor se spomni nanje, pa mu srca ne stisne grenka bolečina, nima v prsih čutečega srca. Saj ni bil samo eden, na stotine in tisoče jih je bilo, eden vreden večjega usmiljenja ko drugi. Sami kmečki ljudje, vajeni truda in znoja od zore do mraka, se upogibajo pod
težo usode, ki jih je zadela.
Kaj se je zgodilo, ljudje bežijo? Kam se zganjate v klanec?
* * *
Tam doli v dolini, tam daleč nekje, je bela hiša sredi sadnega drevja. Zadaj stoje gospodarska poslopja. Iz hleva se čuje zamolklo mukanje, v svinjaku krulijo prešiči, kokoši se gnetejo ob hišnem pragu. Hiša je kakor izumrla. Sonce toplo boža zapuščeno kmečko domačijo, kjer je še pred nekaj dnevi kraljevala slovenska kmečka družina. Ste videli pridno gospodinjo, kako se je sredi kopice otrok vrtela j po hiši in okoli nje, vedno neumorno in vedno skrbna za dobro svojega doma in svojih dragih? Ste videli gospodarja, kako je' s smehom na ustnicah ustavil konja, vzel malega smukavčka na voz in odpeljal na polje? Zvečer je družina pokleknila, odmolila rožni venec in spokojno legla, da se odpočije za napore naslednje ga dne . . .
* * *
Sedaj ni ne gospodinje z otroki ne gospodarja. Dom je pust in prazen, vendar lep in dober, da bi človek sedel na njegov prag in jokal. Lep in dober tako, da iz njega ni mogla premakniti njegovih stanovalcev ne tlaka pod bičem gra-ščinskeka valpta ne turško kopito. Sto 'in stoletja je živel tu rod za rodom, gospodar in kralj na svoji zemlji in v svoji koči. Tu je gospodaril svobodno rod slovenskega kmeta, potomec onih slavnih kmetov, ki so pred mnogimi stoletji kot svobodnjaki in največji demo-kratje v Evropi ustoličevali na Gosposvetskem p o 1 j u svoje kneze. O tem zgovorno pričajo $tar'i spomeniki na Koroškem.
Danes je dom prazen. Gospodar poganja izmučene konje v ljubeljski "klanec, gospodinja pa sredi jokajočih otrok
strmi v praznino v obzorju.
* * *
Zakaj vse to?
Brat po krvi in veri se je vdinjal tuji učenosti, komunizmu, ki si ga je bil izmislil sam hudič, in je vzdignil roke nad svojega brata. Val nepopisnega nasilja se je razlil p0 slovenski zemlji. Kdor ni za komunizem in njegove oprode, je bil zapisan najhujšemu terorju in smrti; Mirni in svobodoljubni kmečki domovi so zatrepetali. Nova učenost se je glasila: Kmet nisi .več na svoji zemlji svoj gospod, temveč
hlapec komunističnega komisarja! Domačija tvojih prednikov ni več tvoja, marveč javna lastnina! Ne boš več delal in molil po dosedanji šegi, ki je buržujska in zastarela! Delal boš po ukazih komisarjev, molil pa sploh več ne boš, ker
— ni Boga . . .
* * *
In slovenski kmet — bolj prav: vodilna in odločujoča plast med kmečkim stanom — je dvignil svoj glas 'in oznanil svetu: NIKOLI! Mi se ne vda-(Nadaljevanje na 3. strani)
Naši begunci
Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva.
(Nadaljevanje)
Iz POLHOVEGA GRADCA so sledeči:	t
Asič Ivan, 1902 Asič Renata, 1931 Božnar Marija, 1920 Božnar Marija, 1929 Božnar Alojzij, 1901 Božnar Franc, 1899 Božnar Janko, 1906 Božnar Pavel, 1897 Burjek Andrej, 1920 Bizjan Anton, 1901 čepon Jože, 1929 čepon Marija, 1922 Ambrožič Peter, 1887 Gerjol Anton, 1908 Gerjol Janez, 1904 Gerdadolnik Franc, 1898 Grbec Jože, 1902 Gerjol Janez, 1904 Homovec Marija, 1924 Jakomin Ivan, 1929 Jakomin Ivanka, 1923 Jakomin Marija, 1924 Jakomin Stana, 1927 Jurkovic Draga, 1921 Koprivec Janez, 1903 Končaj Franc, 1911 Končan Frančikša, 1920 Končan Leopold, 1917 Kozjek Franc, 1904 Kozjek Franc, 1901 Kozjek Jože, 1904 Kozjek Anton, 1911 Koprivec Jože, 1892 Kozjek Marija, 1918 Kožuh Franc, 1928 Kucler Anica, 1923 Kucler Franc, 1883 Malovrh Anton, 1908 Malovrh Janez, 1906 Mrzlikar Janez, 1904 Nartnik Franc, 1923 Nartnik Jože, 1902 Oblak Janez, 1901 Peklaj Ivan, 1925 Peklavec Jožefa, 1909 Rihar Franc, 1897 Rihar Ivan, 1901 Setnikar Ivan, 1905 Setnikar Marija, 1922 Setnikar Janez, 1928 Smolič Anton, 1905 Šifrer Franc, 1892 šifrer Jurij, 1904 šifrer Pavel, 1928 škof Janez, 1901
škof Janko, 1930 Trnovec Anton, 1904 Trobec Anton, 1906 Vilfan Janez, 1892 Zalaznik Francka, 1921 Zalaznik Jakob, 1889 Založnik France, 1928 Založnik France, 1896 Založnik Jernej, 1891 Žagar Marija, 1926 Jereb Jože, 1920 Koprivec Janez, 1902 Žagar Anton, 1929 Leben Avgust, 1916 Založnik Matevž, 1900
Iz RAKEKA so sledeči:
Tome Janez, 1903 Petrič Franc, 1904 Kranjec Janez, 1907 Intihar Alojzij, 1904 Kramar Karel, 1898 Ivančič Karel, 1901 Cimperman Andrej, 1898 Petrič Justina, 1903 Petrič Daniela, 1933 Petrič Justina, 1931 Kranjec Amalija, 1919 Zakrajšek Marjeta, 1924 Zakrajšek Frančiška, 1924 Bajt Julija, 1924 Bajt Emil, 1926 Vičič Joža, 1913 Debevec Jože, 1928 Drobnič Marija, 1923 Klemene France, 1916 Korenčič Francka, 1924 Majhen Aleksander, 1907 Majhen Iva, 1908 Majhen Sanka, 1933 Majhen Ivo, 1940 Mihevc Leopold, 1906 Matičič Ciril, 1924 Modic Alojzij, 1895 Modic Slava, 1924 Modic Andrej, 1930 Modic Terezija, 1932 Novak Franc, 1909 Novak Štefan, 1921 Pupis Janez, 1904 Pupis Anton, 1905 Pupis France, 1910 Pišek Anton, 1899 Rebec France, 1909 Rebec Janez, 1914 Rajčevič Nedeljko, 1902 šemrl Zvonka, 1*921 šemrov Anica, 1913 Šemrov Olga, 1922 šlajner Janez, 1922 Šlajner Jože, 1929 Turk Edvard, 1907 Klemen Jože, 1912 Ziherl Andrej, 1892 Gabrenja Jernej/ 1905 Gabrenja Marija, 1903 Gabrenja Frančiška, 1909 Matičič France, 1909 Držaj Herman, 1910 Medene Franc, 1908 Epis Janez, 1904 Avsec Matevž, 1915 * Baraga Alojzij, 1895 Benčina Štefanija, 1927 Gregorič Frančiška, 1913 Hace Franc, 1911 Kraševec Franc, 1893 Kraševec Bernard, 1931 Kraševec Franc, 1898 Kotnik Janez, 1900 Lekšan Jožefa, 1923 Mule Marija, 1903 Mule Viktor, 1929 Marinčič Terezija, 1914 Mule Marica, 1928 Marinčič Andrej, 1915
STATEMENT OP THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912. AND MARCH 3rd, 1933 of "AMERIŠKA DOMOVINA," published dally except
Sundays and holidays in Clevealnd, O., for October 1st, 1945. State of Ohio, Cuyahoga Co. SS.
Before me, a Notary Public in and for the State and county aforesaid personally appeared James Debevec, who, having duly sworn according to law, deposes and says that he is the Editor of "AMERIŠKA DOMOVINA," and that the following is to the best of his knowledge and belief a true statement of the ownership, management etc, of the aforesaid publication for the date shown Jn the above caption, required by the Act of August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, embodied in Section 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor and business managers are. Editor. James Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Publisher: Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Managing Editor: James Debevec; Business Manager, James Debevec.
2.	That the owners are: James Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
3.	That the known bondholders, mortgages, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amotfnt of bonds, mortgages, or securities are (If there are none, so state): None.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders and security holders if any, contain 'not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholders or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiants full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear updn the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner, and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
5.	That the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the twelve months preceding the date shown above is 8,400.
Signed: JAMES DEBEVEC. Subscribed and sworn to before me this 28th day of September, 1945. (SEAL)	A. Haffner, Notary Public
My commission expires Aug. 23, 1948. |
Marinčič Vencelj. Martinčič Marij«- ' Mlakar Ludvik, J Nusic Terezija, ^ Porok Mirko, l^L Ravšelj Marija, H Znidaršič Jelk3' 'J Znidaršič Kristin8-1 Kotnik Janez, 19JJ Razdrih Jernej, ^ Razdrih Marija. 1 Razdrih Jože, 19J Razdrih Marija-Razdrih VinceM Razdrih Jožefa1, Razdrih Jernej, * Mišič Matija, (Dalje-pri^J
^	J
"Še enkrat se* « šljal, da bi tisto m tam Prišportg^ , da se ne bi ustr tako, meni me teu ^ kija j v kuhinjo, ^ popraskal z me* y tako iz navade. S«, 'j ma vselej na	*
škarpi, kadar se«1 ; hišo.	. ^
"Je ravno n««^ se menda ni uteg^jj| ' vratom. PozflrJ! Jj sem si mislil- N» ^ taka navada. '^ ne rečemo,	''<
iz sena in od .jjf 'i Ampak ker se^Jjl »tj svetu, sem se ^J "Hotel sem se $ dekličem, pa s^ h laški besedi, ki f(» % prejšnji dan 0 0lt | ot Andrejca, ki je Of ke tako lepo P°z<y k* globoko po saP° J
in brez ovinkov , zapel:	^
"Bon zorno, / ^ , A "Bog ga <W; / U, .vstali?" mi j^V So, Na .vso m°*> i*; vprašanju. P«% be in vidim vse / Ho žno, da niti P1" je?' hentu nimaj0 '^s t reče, če sem g/ \ "V kakšni * ^ glas, "saj in1 .1 ta malih neb*J A | lepo kuhinjo ^J,^ mora biti Pa.fw#lit bi rad vedel-krav ne vidi"1 u/l.. ?
Ona pa T "^»f^ skoro zlomih ^jV jaz ga nisem šli v štalo, amP li, kapišo?" "Vleče
'^mle^'le
še preveč	*!I\.
"Ali se cat?" sem bil £ pravega
Herblanov ^. A
kjer si
niti za klob1' *j ^ osasta." vjli M iti
"Najbrže^A;
živ danni sllS>»4 dela tam Pn k0t v;<)f k, bila v obraz nja. Pa ki
pozdravil, d* VjK1 zdelo, da
Obrnil sem ^ fij^ : ško sobo
Toliko, da »'V J of tako je vse ^ A f, tudi bil, pa V fk i stri. ki	A :
"Menda ^	o
ski vojščak
je stopil v ^ W: "Kaj s'/^W se tako	| A
vso noč osa"	|S0
njalo?" , ..,	, 1
Obrazlož i? j Jj, \
kuhinji
snil v sme^ fl^ razpral-
tukaj,	%
rečeš, pa ^ norci. M^fS v kuhinji- * det;>
Kot je „i ,:!» L D), Herblen P°jf0 ^ \ o čemer bo*0
Pisana mati
SPISAL J. F. MALOGRAJSKI
3^marsika^ je Anica, tvol 111 Začela J« čutita 1 i»Wa,Cehe in 'Pogrešati ^■katere je bila v ta-1 ij'1deležna, dokler f 5 > mamica živla. USe seJe zavedala kri-\ <Je merila in neka ' 2d ki .]e naselila v njeno Jleii i,e naraščala z vsa-JK B ,ko Se je bilo za-I ••&!;• Plesnega še fe in to je bilo
"'l'11 Do Wjena lica so Rlit "jenem obrazu je
JUrif b°ka žal°st, ki
pirnasprotju z
#v0,\Aliica..da povešaš ft mar bolna?" rt K m«ni je tako hu-
C.^- Tako čudne
■5 % 36 Pazljivo in
te JJ> hudo " \ govorila
narav-
j 4, a, e vprašala samo:
Ž J^da?,VSaka Pisana
ti	tiho!" jo je
dedek. "Potrpeli	dobi Tonica
k hud0, fK«tla av°je
w!Ck,8aje pot"e'
1 f i	v srce za-
■/fS i Je delati po-/IWymela menda jtiifVi ko' kakor bi Jf&lo J1 ne imel usmi-
iKn fl0 se mu j£
^IV blažiti jo, za-^l^ica
/A ^LV!m'' da je
^'šM v b°lje. Tvoja le^F in n ®Jetih nebesih &TH l de prej je-H 11 izProsi sre-štfl Urugače, boš vi-.
v#»a j ..
ili'	Sla Anica \
' da ji je izho-}	Na bolje se
*	Mi nasPr°tno,
P».V| Se Cakor bi bilo
iiKm'^'ik?ikdar prijaz-
■^rfl' Sail>i af lepega
#	|f%, "eiePi priimki
Uzeni udarci -mlado,
m"!S *?'10 žejno lju-
ef? itbol t0Vega ^ca
^Itf Wlnb°lj neka 15 ?isli s° p®-
b^LS H resne. Ne-
\MS v 11 je"
Ukem otroku. "	uvedla:
■hif r6 mati ne ma"
mara tudi o-Pa Vedno igrati
i 'iR on Tonica
/If onil^ Ioda ob-I^KHdl^i strah
« < vprašaji Ne i Je 2 njo tu-
^.ffV ni pobriga za-
a^t^SS^J' kak0 /I i J°-z?e' da bi se
^ JIS, SV°j° hčer,
W fJ> Vala Vedno
a A
jjii ] 'ii, le. v Anici ni J n j enem sr-
^JiSSi? otrošk°
»i f ^st; °gorčenost
Lseji je PO-
Sg 'nji črnega a 80 dobivali
posli, Tonici pa takega, kakor ša je jedla sama, vprašala:
"Mama, zakaj pa ne daste čudi meni tkega kruha kakor Tonici "
Iz teh samo po sebi nedolžnih besed je zvenelo nekaj, kar je Mlakarico v živo zadelo. Če bi ii bil kdo naravnost zaklical: 'Krivična si!" ne bi je bilo huje zaskelelo kakor jo je. Pa da ie je upalo tako otroče pozivati njo na odgovornost! Rdečica v njenih polnih licih je potem-nela in srd ji je švigal iz oči.
"Kaj, ti se predrzneš!" je zakričala in udarila deklico s pestjo preko glave, da se je o-potekla in zvrnila po tleh. "Čakaj, jaz tii pokažem!" In začela jo je suvati z nogami, ne meneč se za to, kam jo zadene 3 čevljem. "Seme zlobno ti! Bomo videli, bom upognila tvojo samoglavnost ali ne! Še enkrat kaj takega in pretepem te la boš imela svoj živ dan žalosti!"
Mlakarica je tako besnela, da niti zapazila ni, ko je stopil njen mož v vežo. Pogledal jo je nekako temno in vprašal z neprijaznim glasom:
"Kaj je to?"
"I kaj ! Prav je, da vprašaš! Tvoja hči bi me najraje pregnala, ako bi mogla! Si pač napak storil, da je nisi prosil za dovoljenje, preden si me pripeljal na svoj dom! Nič ji ni prav, naj delam, kar hočem, in je dam včasih tudi svoji hčeri malo kruha, pa se vstopi prav oblastno pred me in mi očita. Za pritiepenki naju ima naj->rž. No, pa saj vem, odkod prihaja vse to. Tam notri le, ;am se vse kuha."
In pokazala je z roko proti sobi, kjer je njegov bolehni o-če čepel za pečjo. Pri tem je pomembno namrdnila z obrazom.
Mlakarju se ni ljubilo prepričati se, koliko je resnice na 'em, kar je trdila njegova žena. Da pretirava, je vedel.
(Dalje prihodnjič)
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . .
(Nadaljevanje z 2 strani)
no satanskemu nauku! Po naših žilah polje kri največjih demokratov z Gosposvetskega oolja, v naših dušah živi ljubezen in zvestoba Bogu in njegovi Cerkvi,! Nikoli ne bom uklonil prostovoljno svojega hrbta komunističnemu nasilju.
"Na svoji zemlji hočem ostati svoboden gospodar. Zato sem pripravljen za te ideale, ki so hkrati ideali vseh svobodoljubnih narodov sveta, pre-rpeti tudi najhujše. Z mano je pravica, z mano so mogočni zapadni zavezniki ... z nano je Bog!"
Tako so izjavili in v tem miislu delali naši slovenski :metje. ZATO danes ti naši lajboljši kmečki ljudje bežijo / tujino. Do smrti so izmučeni in imajo grenko zavest, da jim ■ do komunistična drhal doma izropala in uničila vsakovrstno imetje, dočim sami romajo po bridki poti v temno jiegoto-/ost . . . Toda vse bo spet do-oro, kadar se kot svobodni go-. 3podarji svoje zemlje spet vr-. nejo domov. Pregnan bo s slovenske zemlje zločinec, slovenski kmet pa bo po svoji posta-. /i spet obdeloval svojo doma-! čijo in častil Boga v nebesih.
Ta dan pride gotovo. V ta . dan verujemo vsi, ki delimo s kmetom njegovo grenko usodo. , Verujemo zato, ker verujemo v demokracijo svobodoljubnih i velikih narodov. Daj Bog, da . bi ta dan napočil prav kmalu!
* * m
)	Tako se glasi oni članek v
t	lističu "Domovina v tabori-
.	šču." Kako vam je bilo med
3	branjem . . .? Če vas n'i "stis-
v	nila v srcu grenka bolečina,"
i	kakor pričakuje sam pisavec.
PLAČILO TOČK ZA
PORABLJENO MAST PODVOJENO
4 točke mesto 2 za vsak funt!
\7SAKA gospodinja v Ameriki, v svoji lastni kuhinji, lahko pospeši povratek večjih zalog mila in vseh stvari v mirni dobi, katere ste toliko časa čakali. To lahko storite, če shranite več porabljenih maščob . . . vsako kapljo, ki jo morete postrgati ali posneti. Nujno potrebne so ravno tako kot vedno. Torej še dalje hranite: ali boste?
Ve ameriške ženske ste napravile sijajno del°-
ka ste tekom vojne hranile porabljene maščobe, toda zmaga še ni skončala potrebe. Zaloge maščob za izdelovanje mila in drugih dolgo zaželjenih izdelkov so več miljonov funtov manjše leta 1945, kot pa so bile leta 1944. Zaradi tega vlada nudi štiri odmerne točke mesto dveh za vsak funt porabljene maščobe, ki jo prinesete.
S posnemanjem, precejanjem in strga-
njem vsake zadnje kaplje porabljene maščobe lahko povečate svoje lastne domače zaloge mila, milnih drobljančkov in praška mnogo hitrejše. In ne samo milo. Temveč tudi nylon, bombaž, električne pralnice, likalnike, refrigeratorje, avtomobile in več sto drugih izdelkov v mirni dobi, na katere vsi čakamo.
Maščobe, prihrajene v vaši kuhinji' £0 nujn0
potrebne, da pomagamo izdelovati blago v mirni dobi ... in da pride kj vam . . . hitrejše. Zato, ali nočete nadaljevati dobrega dela, četudi je konec vojne? Po-rnagali boste dopolniti svoje lastne potrebe za milo in civilno blago, o katerem sanjate. Pomnite, vsaka kaplja porabljene maščobe je še vedno neobhodno potrebna. Hranite dalje, ali boste?
Vaše porabljene maščobe pomagajo izdelovati mirodobne izdelke, ki jih želite	"jm
1945 OKT. 1045
TOMi™
L JLU0@tS!l[6l fTLsigiJrpl
[21] 22)23] 24.25! 26 [27
L28]29j|30|ginG
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
OKTOBER
6.—Little Flower Cadets ples v SND na 80. cesti.
20.	— Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
21.—Prireditev	Skupnih društev fare sv. Vida; ob treh popoldne v cerkveni dvorani.
28.—Mladinski pevski zbor škrjančki v SDD na Recher Ave.
1946 JANUAR
20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave.
tedaj napravite nekaj drugega. Vsedite se in ta člančic prepišite. Iz lastne skušnje vam povem, da vam bo vsaj prepisovanje vzbudilo ono pričakovano "grenko bolečino" in vas nagnilo do DEJANSKEGA usmiljenja s temi nesrečnimi ljudmi.
* * *
Da se malo otresem grenkobe, puščene mi po prepisovanju gornjega člančica, se ob tej priliki — dasi že malo pozno — želim pogovoriti z možem, ki mu je ime Andrew To-mec. S tistim možem, ki je pisal oni dan IZPRED PLOTA.
Izjavljam, da so mi šle najbolj k srcu njegove besede, ki so bile v dopisu tik pred koncem. Glase se takole: "Prosim uredništvo, da sprejme od moje strani mali dar pet dolarjev in jih izroči piscu kolone: Odpri srce, odpri roke tt
O, da je peresnik te kolone
tak — materialist!
* * *
Pet dolarjev, k'i mi jih je namenil Andrew Tomec, je že precej lepa nagrada. Posebno od človeka, ki spada vse prej , med "revčke Andrejčke" kot
med bogataše. Toda slišim zatrjevati, da je na stotine in tisoče takih naročnikov Ameriške Domovine, ki poleg drugega tudi mojo kolono berejo. Kje so oni? Ali jim ne pride na misel, da nihče rad ne piše — ZASTONJ?
Če bi ne bilo greh, bi pre-naredil znane besede svetega pisma in bi vprašal: En sam je pokazal hvaležnost. Kje je pa ostalih 999? Računajte, koliko bogastva bi bilo skupaj, če bi vsaj onih 999 naredilo tako koth je naredil Andrew Tomec! Računajte, kako bogat bi naenkrat postal ta nebodi-gatreba kolonar, če bi VSI bralci in VSE bralke te kolone tako naredili in naredile kot je naredil Andrew Tomec! O, potem bi kolonar res z veseljem pisal, ker bi ga ne mar-trala misel, da morda piše — ZASTONJ!
* * *
Ja, ja, ja! Toliko pa kolonar tudi ne zasluži! Potem bi bil kar pregrdo bogat! Saj je že to grdo, da tukajle tako piše in« da hoče kar izsiliti iz nas denar, denar, denar . . . Sram ga je žiher!
Well, well, well! Samo še
nekaj vrstic preberite! Vidite, stvar je ta: Potem kolonar ne bi pisal ZASTONJ, ker bi Ameriška Domovina lahko ves tisti denar spravila za naše uboge BREZDOMCE in ga poslala v Joliet blagajniku LIGE, Mr. Zalarju, kakor je dobila naročilo, da pošlje tistih pet dolarjev, ki jih je Andrew Tomec poslal za tega kolonarja.
ALI — SE — ZDAJ — RA-
ZU — ME — MO ? . * * *
Oh, oh, oh! Kaj sem pa tako žalostno pisal!? Ali sem pozabil, da sem oni dan videl v Domovini poročilo iz Roclc Springsa, Wyoming! Grdo bi bilo, če bi to pozabil! Tako daleč so tisti ljudje, pa so poslali tak lep dar za brezdomce, da ga menda ves OHIO ni spravil še skupaj NA EN DAN za objavo v Ameriški Domovini.
* # *
Pssst! Nič zabavljati čez Ameriško Domovino in Ohio! Ali nisem oni dan videl v objavah LIGE, da je prišlo v enem samem mesecu v njeno blagajno od Ameriške Domovine — 700 dolarjev! Skoraj polovico toliko kot vsega skupaj ! Saj sem vedel, saj sem kar vedel! Zato sem dejal, da ne bo napačno, če ta kolona takole malo — podžiga! Ne da bi mislil: brez tega ne bo nič! Tisto ne, ampak zmerom je dobro —i malo podžiganja.! . In tako je zdaj celo brez Tom-čevega Andrejca dokazano, da ta kolonar ne piše — ZASTONJ!
* * #
No, pa še to: če in ako bi bili i gospod svoj čas tolikokrat za-s pisali „če in ako," kakor zad-- nje čase pogosto zapišejo ,'če ; in ako," bi Jugoslovanski Ob-i zor ne mogel tako pisati o "če in ako," kakor je pred kratkin j pisal o "če in ako." — Zaplot
IEL0 DOBIJO DELO DOBIJO
Vaša prilika za dobro delo je tukaj I THE NATIONAL TUBE CO. V L0RAINU
ima na ducate del odprtih za moške—predznanje ni potrebno.
Dobra plača, čas in pol za nadurno delo. Dobri delovni pogoji. Reden predmestni in lokalni prevoz do tovarne. Zglasite se
NATIONAL TUBE COMPANY, LORAIN, OHIO
PODRUŽNICA U. S. STEEL KORPORACIJE.
Dvojčki so
Bakičevim je štroklja prinesla dvojčke. "Ko boš prišel danes v šolo," je dejal gospod Ba-kič svojemu najstarejšemu sinu, "povej gospodu učitelju, kakšna sreča nas je obiskala. Videl boš, da ti jutri ne bo tre. ba iti v šolo."
Janezek se je ves vesel vrnil iz šole. "Res očka, jutri mi n treba iti v šolo."
"No, vidiš! Ali si gospodu učitelju povedal o dvojčkih?"
"Zaenkrat sem mu povedal samo za enega otroka — drugega sem prihranil za prihodnji teden."
MALI OGLASI
Lot naprodaj
Proda se lot 40x180 čevljev na Dillewood pri Nottingham Rd. Za ceno pokličite Wick-liffe 535-J.	(228)
Furnezi!
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co. I
1183 Addison Rd.	£
ENdicott 0487
_____(X)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
_ (x)
Pohištvo naprodaj
Proda se 2 dvojni postelji, spring, modroc in omara; vse v ; dobrem stanju. Vprašajte na ! 7202 Hecker Ave.	(228)
Grelec naprodaj
Proda se circulating heater na premog. Vprašajte na 3304 E. 80. St. Tel. DI 1334. (228)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. CUir Ave. in E. 68th ENdicott 4212
WIDG0FS PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
- Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
[ Na tisoče Slovencev
r
} se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so j olajšavo. To zdravilo dobite pri nas.
! Mandel Drug
; Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
>	SLOVENSKI LEKARNAR
, 15702 Waterloo Rd.
,	Cleveland 10, Oblo
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. %	Zaprta ves dan ob sredah.
Novo vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne pred-mete. Mi kupimo in prodaj a-mo pralne stroje. Pridemo jih e iskat ter jih pripeljemo na dom. >- St. Clair Repair Service e	7502 St. Clair Ave.
n	EN 7215.
t.	(M-T-x)
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. j
Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo i
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Sprejme se takoj na delo zidarje in težake
Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj
se zglasi na 960 E. 185 St. (x) ........... 1 ................... 1
ženske za čiščenje
Dnevno delo Poln Čas Plača
Zglasite se v Employment Office / 5. nadstropje
Wm. Taylor Son & Co.
(233)
ženska za hišno delo
Išče se žensko za hišna opravila, v starosti 20 do 40 let. Ima svojo sobo in kopalnico; 3 odrasli v družini; dobra plača; v četrtek in nedeljo popoldne je prosta. Služba je na Boulevard blizu Superior. Pokličite RA 8249.
(229)
Carpenterji
Izkušeni Poln čas Unijska plača
Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje
Wm. Taylor Son & Co. __(231)
MAH OGLASI
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je kuhinjska peč,; Frigidaire, miza, omara, postelja in modroci. Vprašajte na
1 3958 St. Clair Ave. (229) i ___________________________
Dve sobi v najem
V najem se oddasta dve opremljeni sobi, ena je za dva; si lahko tudi kuhajo. Zglasite se na 1245 E. 59. St. (230)
Blagajnica naprodaj
Proda se blaga j niča, varna proti ognju, mere 50x32x26. Vprašajte pri Petru Srnovrš-niku, 6127 St. Clair Ave., suite . 1.	(230)
Išče stanovanje
Zakonski par z 11 letno hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s furnezom. V okolici od ^ E. 55. St. do 79. St. Se morajo 1 seliti kakor hitro mogoče. Kdor l< ima kaj primernega, naj pokliče HE 1748_ (233)
Pomagajte Ameriki, kupujte ) Victory bonde in znamke.
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN	- *
"Ti kraljevski hčeri na ce- š em svetu ni bilo enake. Ce bi j o ;ekel, da so bili njeni lasje nit- n <e, da so bile njene oči dva sfcu-jfc ienca s kristalno Čisto vodo, vjv kateri je človek lahko videl, ]c karkoli je hotel, da so bili cveti c na njenih licih vtrgani v raju, \ kjer se je rdečil prvi rožni grm z na svetu, da je njen glas sprav- £ ljal človeka ob razum . . bi' j povedal malo, zelo malo ... t In prihajalo je ženinov, da jih c niso niti utegnili pozdravljati. 1 In vsak teh ženinov je imel na \ glavi več kron, toda kraljevska j hči je bila napram njim mrzla £ kakor led, kakor naj ostrejši ve- 1 ter, ki mi je obveval obraz, ko £ sem storil prvi korak v tukaj- ž šn j i deželi . . . Kraljevi hčeri je ] z leti krasota še rastla. Ljudje 3 že niso hoteli niti verjeti, da je ] človeškega rodu. Pripovedova- 1 li so si, da je to kraljica vil, ki , je hotela pogledati med ljud- < stvo in ga spoznati, da bi se mo- , gla odloČiti, Če bi ne bilo boljše, da prenese svoje kraljestvo iz zelenih ^hrastovih logov pod širno nebo* med vasi in mesta, med gradove in trdnjave . . . In nekoč sta prišla dva ženina . . . Eden je bil sin morskega kralja —• edini sin ... Pet morij, katerih vsako je bilo večje kakor naša zemlja, se je pokorilo Leseaam starega kralja, valovi so bili njegovi posli in so kot bi mignil z očesom razna-šali kraljevske zapovedi v vse kote neizmerne morske države. ... In drugi ni imel ničesar drugega kakor na ustnicah zlato, v srcu zlato in v duši zlato . . ."
"Imel je dovolj ... bil je neizmerno bogat ..."
Nihče se ni zmenil, s čegavih ustnic je prišla ta opazka.
"Toda ono zlato je bilo dru-| ge vrste kakor to, iz katerega' delajo zapestnice in naramke in ves ostali nakit . . . Tega zlata ni vsakdo videl, in njegove vrednosti ni znal ceniti nihče; samo kraljeva hči je razumela, kakšnega pomena je zlato v duši, zlato v srcu in zlato na ustnicah . . . Toda ženin, katerega oče je vladal peterim morjem, je bil na kraljevem dvoru neizmerno bolj dobrodo^
V ni h V, SPOMIN
DRUGE OBLETNICE. SMRTI PREDRAGEGA IN NIKDAR POZAB-NEGA SOPROGA IN OČETA
Nick Terček
ki je po dolgi bolezni zatisnil svoje trudne odi dne 30. septembra 1943.
Čeprav dve leti sta minili odkar zatisnil si oči. pozabili Te še nismo, spomin na Tebe še živi.
Žalujoči ostali:
JOHANA TERČEK soproga; 1 FRANK, sin; ANNA, poročena Kovačič. hči; JEAN, sinaha; FRANK, zet; FRANK JR, vnuk. BEVERLY in JOANN, vnukinji.
Cleveland, O. 1. oktobra 1945.
el. Vsi so mu stregli, nevestin g »če ga je obsipal s svojo naklo- j( ljenostjo, vse bi mu bil oblju- j, )il, dal bi mu bil celo svoje iz- v 'eličanje; kako bi mu bil torej k jdrekel hčerino roko . . . In za ^ Irugega, z zlatom na ustnicah, ^ t srcu in v duši, se je komaj s :menil ... Da bi se ga znebil, cl ?a je poslal kot poslanca v kra- g ie, kjer vse mrgoli kač, od ka- t-j ;erih dihanja je na več milj na- d )krog vse otrovano ... V teh g irajih je gora, in na tej gori iz- j /ira studenec, o katerem pravi-i o, da oni, ki se iz njega napije j ili okusi njegovo vodo, nikdar ], ne umrje . . . Neštevilno ljudi j; 5 je že napotilo na mejo te de- j žele, in bele, nepokopane kosti j pričajo do danes, da je bilo zaman njihovo delo in brez uspe- _ ha vsak njihov korak . . . Rekel r mu je, če prinese čudovito vo- } do, proti kateri ničesar ne opra- j vi niti smrt, da se potem lahko , oglasi za hčerino roko ... Že- ( nin z zlatom na ustnicah, v srcu in v duši se je res odpravil na pot. In ko je njegov konj ] zapuščal kraljevski grad, je ža- ( lostno zarezgetal. Dvorjani so se mladeniču posmehovali, češ, kako se je vendar drznil stopili pred kralja; biti odposlan v kačjo deželo, to je bila po njihovih besedah še najmanjša kazen; za predrzneža bi si bilo treba izmisliti kaj drugega. . . . In je kraljeva hči, vsled solza po mladem skoro oslepela; toda že takrat so rekali, da nobena reč ne usahne hitrejše kakor ženske solze in da se nobena reč ne izpreminja hitreje kakor žensko obličje . . .
"Motiš se, gospod . . . Jaz po svojih hčerah plakam še danes. . . in solze po njih mi ne usah-Inejo, dokler bom živela," se je ' naenkrat oglasila Zivena, in res (se je zdelo, kakor da so ji skali-1 le oči čudne megle.
"Pripovedujem le bajko, častita gospa, nič drugega kakor bajko, kateri podobnih ste go-Jtovo slišali že na stotine . . . Že-'nin z zlatom na ustnicah, v sr-'cu in v duši je izginil iz oči in {izginil iz spomna. Žva duša v [kraljevskem gradu se ni spomnila nanj . . . Moral je poginiti; [kdor si je kdaj upal v one kraje, se ni vrnil nikdar več. In če bi se mu bilo tudi posrečilo priti do studenca, ki kljubuje Moranni moči, bi gotovo ne bil prišel nazaj do meje . . . Kraljeva hči se je omožila, postala je soproga kraljeviča, katerega oče je vladal peterim morjem. In mladi mož je potoval v bajevne kraje po vodo življenja dalje in dalje . . . Mesec je potekel za mesecm, že se je leto z letom poljubilo na lica, že je drugo stisnilo roko tretjemu, da so pokale kosti, in ko je kraljestvo, kjer je bila rojena nevesta, zazelenelo v četrti ves-ni, ko so nad gradovi in kočami četrtič ?apeli škrjanci, je pred brano kraljevskega gradu zarezgetal konj, najprej 'lahko in potem kar najglasnejše je mogel vdaril s kopiti ob tla in poskočil . . . "Kaj hočeš in od kod prihajaš?" ... je vprašal gradnik jezdeca ne baš prijazno, in ni mu bilo niti do tega, da bi odprl brano.
"Ali je kraljeva hči še neo-možena?" je vprašal spodaj jezdec. "Kaj te to briga! — Če nimaš tu početi nič drugega kakor izvedeti odgovor na svoje vprašanje, idi za prag naprej in vsako dete ti odgovori . . . "Slišiš, ali je kraljeva hči ne-omožena? Ne vprašam brez vzroka in tudi ne jezdim tja v veter!" In nato je jezdec odrgnil z ene rame plašč, in vide-jti je bilo, kakor da je okoli nje-
govih prsi ovitih neštevilno kač, glava poleg glave, ena strašnej-ša od druge . . . "Vodo življenja prinašam . . ." — "Vodo življenja prinašaš?" — "Z gore v kačji deželi . . .?" —
"Prepozno prihajaš, gospod, kraljeva hči je omožena že četrto leto in leži ta trenotek na smrtni postelji." — "In kje?— "V kristalnem mestu!" — Zdaj se je jezdec obrnil in izginil gradnikovim očem, kakor da se je zavil v neviden plašč. — "Oh, jaz tepec, da ga nisem poprosil vsaj za eno kapljo, le za eno kapljico . . . Kako dolgo bi lahko živel, koliko let bi bilo lahko pridejanih k mojim dnem!" si je očital gradnik; toda o jezdecu že ni bilo niti duha niti sluha. Kristalno mesto je bilo daleč — zelo daleč; toda jezdecev konj je bil, kakor da ima sokolje peruti. In čim bolj se je bližal mestu, tem hitrejši je bil njegov dir ... In koderkoli je jezdil, povsodi je videl žalostne obraze, povsodi je slišal ihtenje in plakanje — in naj je vprašal kogarkoli, vsak mu je odgovoril; "Kraljica umira ..." — "In ali ste jo ljubili?" — "Bolj kakor sami sebe . . . Take na našem prestolu ne bo nikdar — nikdar več . . .'" Grem jo pozdravit . . . nesem žive vodo . " "Gospod, pa bi ime! orlova krila, da bi bil tvoj konj kakor blisk! ..."
In ljudje so sklepali roke molili k Bogu in v duhu blago slavljali zdravnika, ki nese ži
vo vodo ... In nato je konj šele letel kot veter; niti tal se ni dotikal z nogami . . . "Pozor, gospod — za Boga — za vse svetnike ... ta reka je brez dna . . .!" Pred jezdecem se je belila globoka, široka reka, in takoj na drugem bregu reke je
General Jonathan Wain-pright, ki nam ga predstavlja gornja slika,, ob prihodu v Neiv York, kjer so ga pozdravljale silne množice ljudstva, se je vrnil iz japonskega ujetništva. Star je 62 let, v ujetništvu pa je bil 89 mesecev. Oproščen je bil po ruski armadi v Sianu, Mandžurija.
t
bilo kristalno mesto s kraljevskim gradom ... A mostu ni bilo od tie strani nobenega . . . Na vtrdbah, ki so se lesketale kakor zrcalo, so jezdeca opazili takoj . . . Kačje glave na njegovih prsih so se izpreminjale v mavričinih barvah. Med gledalci je bil tudi oče umirajoče kraljice . • • "To je on — Ali prinašaš živo vodo? — Stari kralj je zaklical kar najglasnejše je mogel. — "Prinašam, svitli kralj!" — "Spodbodi konja k najsilnejšemu skoku."— Jezdec je spodbodel z ostrogami svojega konja kar najhujše je mogel, kon.i se je spel, da se je zdelo, kakor da hoče preskočiti reko z enega brega na drugi; toda ta hip je izginil z jezdecem v penečih se valovih. — Na gradu se je oglasil obupen krik, odprle so se brane, nekoliko mož je planilo za tonečim jezdecem v reko; toda ko so prišli na površje, ni niti eden ' mogel pokarati posodice, napolnjene z živo vodo iz kačje 'dežele. Iz reke pa se je naenkrat dvignil zlat ptič, zapel s tako čudnim glasom, zletel proti gradu, v gradu nameril k o-knu, za katerim je ležala mlada kraljica že mrtvaško bleda, z ! okna zletel v sobo, vsedel se na belo čelo pokoj nice in vnovič zapel s tako čudnim glasom, izginil in nato ga ni videl nihče več. V kačjo deželo izza onega časa tudi ni prišel nihče več in j živa voda, če še ni usahnila, še : danes priteka iz čudovite gore.
»v
Pot v bajne kraje je zaraščena s praprotjo, vetrovi so jo zasuli s peskom, in povest o živi vodi je ljudem popolnoma izginila iz spomina."
"Res, nenavadna bajka!" je spregovoril Jitruška. "Vedno
sem slišala, kako se ^ s svatbo in veselje^,., ge; pripovedovalec P „
mraku in je g010^ polnoči. In ta je i in toliko dela je v žčenega Morani£___^
t/	^^gpp^	^"»Ssi ^-ass^^ I
.. jostrl
War savski rabelj. — Nacijski polkovniK M bert Meisinger je bil aretiran v Kawaguchi J10, .A Slika nam ga predstavlja sedečega v ameriške**1. J Meisinger je poznan kot "mesar Waršave" • J tožbo umora nad 100,000 Judov.	i
Prizor z newyorške ulice, kjer so silne množice pozdravljale generala Jonathan Waimvrighta, ko je ob povratku iz japonskega ujetništva obiskal tudi mesto Neiv York. Ob tej priliki so bile zbrane na ulicah največje množice v zgodovini mesta. General se vozi v prvem avtu in mahaje z roko odzdrav Ija množici.	1
N0VICE--zvse!|asve,a N O VIC E - -ki 'ih P01*1* NOVICE-k'iihdobile*esveže
NOVICE-- P°P°'noma nepristranske NOVICE-- kolikor mogože originalne
NOVICE--kfso
vam vsak dan prinaia v hita AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte lo sosedu, ki ie ni naročen nanjo
V BLAG SPOMIN /
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA Lj-NO LJUBLJENEGA IN NIKDAR JY LJENEGA SOPROGA IN OCET^
Joseph Levstik
ki je v Bogu zaspal večno sp<"lje dne 1. oktobra 1944.
Eno leto v hladnem grobu soprog in oče že počivaš, toda v sredi našega srca, Tvoj dragi spomin vedo živi-
Tihe solze nam silijo v oči, ker Te več med nami ni, k Bogu prošnje pošiljamo, da srečen si zdaj nad zvezdami-
Žalujoči ostali:
JOHANNA LEVSTIK, soproga; VERONICA, hči.
Cleveland, O. 1. oktobra 1945.	^A
ŽENINI IN NEVES^1
Naša slovenska unijska tisk®*' na vam tiska krasna vabila po jako zmerni ceni. dite k nam in si izberite vzor# papirja in črk.
Ameriška Domovina/1
6117St. CJair Ave.	H A