St 5. V Gorici, v soboto dne 11. januvarija 1913. T6čaj XU1I tehaja trikrat na teden, in sicer 7 torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane pa pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto . . 15 K /t >» • • . O 99 Za Nemčijo K 16*00. Za Ameriko in inozemstvo ... K 20.— Posamične- številke sta-¦ • neji)" «.i0.vlnfv" Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon Lt. 88, Vse z* ntirod, svoboda in: napredek U ,jyr % Lhvrič. Car Ferdinand. ' • ' Bulgari \ss\ojinr'prvirn knezom niso uneli posebne sreče.' Knez Battenberg, še mlad človek, je bil sicer dobra duša, pa ni imei" posebne, politične izobrazbe in spretnosti. Aleksander Battenberg je bil Nemec in njegove rodbinske tradicije so mu velevale, da bi zasledoval nedemokratično politiko. To pa Bulgarom ni bilo prav. Tako zdrav kmečki narod, ki nima v sebi nikakih razrednih nasprotstev, se, pač ni mogel sprijazniti .s knezom, katerega prvi čin je bil, da je vprašai reakcionarne-he-senske vseučiliške profesorje, kakšno ustavo naj da Bulgariji. Ti riesenslvt učenjaki so bili skrajno nezadovoljni žustavo, ki je bila zares popolnoma demokratični« in ki je ugajala še celo ruskim generalonvki so bili takrat pravzaprav vladarji Bulgarije^. Ti hesenski učenjaki bi se pač čudili, da je svobodomiselna bujgarska ustava položila, temelj ternu ogromnemu razvoju najmlajše slovanske države.,.Knez Aleksanj-der je bjl nesposoben, da bi krmil bulgari-sko državno vlado. Treba je priznati,.da je bila to tedaj prav težka stvar. Rusi sb bjHše močni v Sofiji, in ruski generali so želeli napraviti iz, Bulgarije: rusko guber-njjo. ; , .... ! . / V teli prvih iletih bnlgarske države je y Bulgarih rrjgočno .vzplaintelo: čustvo državne; .samostojnosti. Te strankarske borbe, ki so se vršile med besno se hapa-dajočimi strankami, sicer niso bile dokaz posebne,politične, zrelosti, na vsak načih pa znak mogočne življenjasposobnosti in silnega smisla za državno življenje ,, sploh. :i. Žrtva teli strašnih strankarskih borb je moral .postati knez Aleksander. Srečen je bil, ko so ga bulgarski častnik) — in med temino bili nekateri izmed sedanjih zmagovalnih generalov — spravili na ladjo,; ki ga je peljala po Donavi proti severu. Naselil se je v Gradcu, in tam v mestu petizijonistov je imel v svoji vili časa dovolj, da premišljuje o Bulgarih in Bulgariji, , Sedaj pa je bilo treba Bulgarom no*-vega vladarja. Od kod ga vzeti? To je bili) težko vprašanje;1 Sofija' je bila umazana orijentalska vas, kjer pač ni bilo še nekakih znakov civilizacije. Strankarske razmere tudi niso bile posebno vabljive. Ni torej čuda, da so morali Bulgari dolgo iskati svojega kneza. I Stambulov je bil eden prvih, najodličr uejših bulgarskih parlamentarcev. Njegova brutalnost je presegala vse meje. Sovraštvo, ki je je gojil proti svojim političnim nasprotnikom, je bilo brezmejno. Stambulov je bil v oni deputaciji, ki je šla v »Evropo«, (tako namreč imenujejo Bulgari zapud, da bi ga razlikovali od Balkana, Balkan ni Evropa) da bi našla novega kneza. - , Nekega dne .so sedeli Stambulov in njegovi tovariši v dunajski dvorni operi. Eden izmed njih je opazil v neki loži hii-zarskega nadporočnika z nenavadno dolgim, krivim nosom, To jim je padlo v oči. .Vprašali so, kedo je.to. Uslužen Dunajčan jim je odgovoril: To je Ferdinand Koburg. Zdajci je Stambulova prešinila misel, poskusimo s tem gospodom! ¦ Staiubulov je bil premetena glava. Dobro je vedel, da si bo samo tisti knez mogel priboriti v Bulgariji krepko pozicijo, ki, bo imel mnogo denarja. Ubogi Battenberžan je bil brez soldov; to je bila. njegova največja ovira. Čisto drugače-je bilo s Koburžanom. Njegova slavo-hlepna mati je takoj pograbila misel, da bi Ferdinand šel v Bulgarijo. Bila je pa po vrhu tega tudi tako previdna, da mu je dala takoj tudi nekaj milijonov na pot. Silno težke so bile politične raztnere, ki so .čakale bhšega avstrijskega huzar-skega nadporočnika. Njegova glavna opora je bil Stambulov. Ta državnik, ki je Rusijo sovražil, kakor nik.do drugi, ki je samo radi tega hotel reformirati bulgarski pravopis, da bi bili. odpravljeni vsi pni znaki, ki spominjajo na ruski jezik, je vkljub temu pravzaprav oni, ki se mu ima Bulgarija zahvaliti, da je tako brzo napredovala. Prva leta je bil, Ferdinand pravzaprav učenec mogočnega, vplivnega Stambulova. Ferdinand se je moral šele učiti, kako naj se vlada v državi, ki je bila šele komaj vstvarjena. Komaj par let je preteklo, odkar so bili Bulgari samostojni Ni se treba čuditi, da je bila vsled orijentalskih. vplivov bulgarska politika :-.v;V. - Urednidtvd v ctoStti t. se nahaja Y,.Q,QsposluHcii#.,&>-v Goric! v I. nadsjr. na #gnp. ¦ UpraviUŠtvo ,,,:-,., ^, se nahaja v Gosposki ulici, Lfc 1,. v I. nadštr. ha levo v. Goriški" Tiskarni. '• . - w.'i.j'< Naročnino in oglase je''plačati Joco Gorica. , ., ,¦.;,?.- Oglasi in poslanice se računijo, po petitryrstah,.Če tiskano I-^r;at 16 vin., 2-krat 14 vini, 3-krat 1Ž.' vin. vsaka vrsta: Večkrat po "pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v Uredniškem delu,30 vin. vrsta. — Za.obliko, in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. i POTAPENKO: . Generalova hči Prevel: A. M. (Dalje.) *; »Ah, to so neumnosti! Čemu bi poskušala!.. Že tako je,— dolgočasno, pa naj bi se mučila še z mislimi!..« Manjička se je nasmehnila in še enkrat pogledala tnater. Kako se je vsa izpovedala v teh besedah! Saj ona zares V celem življenju ni prav o ničemer mislila resno, a tega ni niti sama vedela. Misliti poftleiii po njenem mnenju »mučiti sebfc • samega.« Saj ona se je brigala le za to, da bi se ne mučila, ter je živela tako, kakor se je zdelo njej, da je lepo. Prijetno se ] vemu, evropskemu državnemu redij., Stambulov kakor tudi knez Ferdinand sta dobro vedela, da pri takih razmerah' i|i mogoče ničesar doseči z lepimi besedami in blagoglasnim izrazom. Proti spletkain političnih nasprotnikov je bilo treba vpo> rahljati podobnih sredstev, in samo uspeli je bil edino merilo bulgarskim politikom onih dni. Ta neznatni avstrijski oficir, Kobur-žau Ferdinand, je svojega učitelja skoraj prekosil. Ko se je bil prepričal,- kako je treba vladati, si je mislil: sedaj bom pk sam poskusil. In dosegel je končno, da je Stambulov izgubil svoj vpliv, in da je on odločeval v vseh vprašanjih bulgarske politike, Predrto je šel Ferdinand v Bulgarijo vladat, je vprašal Bismarcka za svet, ali naj pač to tvega. Bismarck mu je odgovoril: »Idite! Ako vas izženejo, ostane Vam vendar še lep spomin na Bulgarijo!j< Pa v tem slučaju še zdi, da se je Bismarck nekoliko urezai. Ferdinand je ostal vlada«, in pod njegovim vodstvom iti vlado je bilo usojeno Bulgariji, da postane prva balkanska država, da vstvari balkanskd vcf levlast. Napredek, Bulgarije tekom onih 25 let v kidanja Koburžauajc. bil neverjeten, naravnost ogromen. Ko je nastopil car Ferdinand vlado, je bila Bulgarija orijentalska provincija, brez urejene uprave, brez gospodarstva, v državnem oziru odvisna od Turčije. Tekom ene generacije pa je pol-stala Sofija najlepša in največja jugoslovanska stolica. Bulgarsko gospodarstvb se je dvignilo. Na neverjeten način se je širila ljudska izobrazba, in sicer v tej smeri, da ima danes Bulgarija mnogo manj nepismenih ko Srbija, ki je bila vendar mnogo desetletji prej osvobojena. Srednje šolstvo se je razvijalo na način, ki mora vzbuditi obče občudovanje. Posebno ženski izobrazbi je posvetila moderna Bulgarija posebno pozornost. Tako ima n. pr. danes Bulgarija 13 ženskih gimnazij. Bulgarija ima tudi najmlajšo in vendar skorp največjo visoko šolo, na kateri je odstotek ženskega dijaštva posebno, velik* vso njihovo usodo, so se ji obrvi namršir le, a na čelu sta se ji pojavili dve značilni gubi, ki sta se pogostem javljali te zadnje čase. Kaj! Ali .mar ni vedel, kaj je storil, on -.- tak praktičen, izkušen mož, ki je tako dobro poznal življenje in ljudi? Saj so njemu ljudje poverili tako veliko delo, in to delo je šlo v njegovih rokah imenitno in je prinašalo velike dohodke. O njem so pripovedovali, da je izkušen in vešč delavec, da je umetnik v svojem poslu. Torej je vedel, kaj je delal, in ves ta polom, ki je zadel njihovo družino, mora pasti na vest njegove duše? ... Ah, ali je ona v stanu, razmotati in razplesti to povest? AH ga je poznala? Ali se je vsaj za trenutek zanimala za njegovo opravilo, misli, čuvstva in nazore? Ne, zdaj je še prezgodaj, da bi si že zdaj poskušala razjasniti to; kasneje bo imela morda več podatkov. Zinajida Petrovim je odložila svojo svečanostno obleko, ki kot ostanek minulega sijaja ni bila brezokusna, temveč naravnost lepa. Bilo je že jednajst, Manjička se je odločila, da bo brala v postelji, 'satft se je pričela razpravljati. Zaželelo se ji jq, da se porazgovori z materjo. Še pred dve--iria urama na to niti misliti ni mogla. Ona sama se Še nikdar ni pričela razgovarjati Car Ferdinand, sicer ni. vpjak, pa,-vendar je pod njegovo, vjado bulgarska^ar-.mada dosegla, oni raz-voj, ki, je/,prjš^jdo veljave na., bojiščih, pr,i ^^ozengr^d^f:^ , , (Konec .priji.«) z materjo, sploli o ničemer; kadar pa ji je Zinajida Petrovna hotela kaj pripovedovati, je pazila takoj na to, da jo je ošinila s kakršnimkoli zlobnim očitanjem, s katerim je uničila v njej voljo do razgovora. Zdaj pa so jo pričela zanimati nekatera vprašanja, zato je vprašala mirno. »Mama, povej mi,« je pričela, »ali nisj nikoli slutila, pričakovala iega, kar se \i zgodilo?« »Zakaj pa izprašuješ to?«'je vprašala Zinajida Petrovim preplašeno. »Zopet se ¦mi hoče rogati!« je pomislila. »Ne, mene to jednostavno zanima... no, kakor da sem tujka. Ali nisi nikoli pomislila, da bi; se moglo to zgoditi?« »Nikoli!« je rekla Zinajida Petrovna globoko prepričana. »Veš, jaz še sedaj pogostem, na primer kadar se prebudim po sanjah, ne razumem vsega tega in dvomim; zazdi se mi, kakor da je sen vse to ... Da, da! Nikakor se ne morem privaditi. Ne, nikdar nisem pričakovala kaj ih> dobnega...« »In očetovi posli ti niso bili bas znani?« ¦¦ ¦ - " ¦ Zinajida Petrovna se je zdrznila pri teh besedah. Manjička ni nikdar imenovala očeta; kadar pa se je Zinajida'Petrovna spomnila nanj, je vselej vsazadrgetala. v Trstu. Postavljen je temelj laški pravni fakulteti v Trstu .... Vlada ie kar na kratko poslala laškega profesorja v Trst i»i ta je začel predavati pravo .na trgovski visoki šok Revoltella. »Piecolo$. Sedanja vodilna politika vede mat narodi naš v pogubo, to nam spričuje r flova zmaga Lahov v vseučiliškem vprašaj Lahi so zmage poini, mi stojimo tu praznih rok* »Ha—ha—rha!« Manjička se je zasme-jala skoro mirno in prav nič ogorčeno. »A čemu jokaš, mama? Ali morda misliš, da mi je žal za ta denar? Bog z njim! Žal mi je samo, da mu ni pomagal, da se reši... Toda meni ni do vsega, tega, temveč nekaj drugega: ti si popolnoma nepoboljšljiva, mama! Meni se namreč zdi, da tnidve prenašava skupaj zelo veliko nesrečo, jaz celo še večjo,, kakor ti, ker^si ti vendar že preživela življenje, jaz pa sem se šele pripravljala, da ga pričnem živeti. Ti pa, zakaj hočeš biti nedolžna pred menoj, zakaj lažeš pred menoj. Glej, to me resnično žali, vse drugo nič. Čemu počneš to zdaj? Saj je že tako vse propadlo in vrnilo se. ne bo nikoli več, ti pa hočeš, .ne. vem« zakaj, ohraniti pred menoj svoj ugled in neomadeževano ime; Mama, to ni, lepo. Ali veš, kaj naju more sprijazniti? Resnica, samp resnical« • - Zinajida Petrovna si je otirala solze in je molčala. Td ji je bil nov ton, nova nepričakovana umirjenost, kakor je Manjička zdaj govorila o takem predmetu, ki je preje razdi a$al v nji ves iolč. Počasi si je napravila posteljo na divanu, legla nato in se pričela premetavati nemirno na njem. To Je bila zanjo ena največjih muk. Že pred par dnevi je pritisnila zima in pel se {e morala kuriti, Divan se je se,rel in radi poloma Janke popolare" v Gorici. (Dalje.) Razprava traja dalje. ' .. Zadnja dva dneva ni bilo nič posebr nega. Citati so dolge izpovedi Izidorja Col-leja, bivšega ravnatelja propadle banke. Stavili so se. razni predlogi. Pincherle zahteva, naj se čitajo nekatere privatne Col-lejeve izjave, daje leonodgovoren zazgube pri zavodu. Sodnija pa je take-le razno predloge odklonila. Razprava se danes nadaljuje. # Iz poročila v četrtek se je opazilo in povdarjalo to-le: Predsednik razprave je izpraševal priče, kako sodijo o obtožencih: Lenassiju in Luzzattu, ali sta delala v korist banke ali sta- zasledovala lastne koristi. Priče so kar po vrsti izjavljale; da mislijo, da sta obtož. delala banki v prid — ali O r z a n in B o m b i g nista podala takega zatrdila. Orzan je rekel, da je Lenasši,, predsednik, postopal neprevidno, ker je dovolil kredita 80.000 K človeku,1 ki ima premoženja 15.000 K, B o m b i g, župan, pa je izjavil, da bi na taka vprašanja o obtožencih ne mogel odgovoriti mirno. Pač v'težo obtožencem podani izjavi dveh uglednih mož iz Gorice. Sfnoči je imel tržaški mestni svet zopet sejo. V proračunski debati je govoril tudi slov. mestni svetovalec dr. W i Ff a n. Iz njegovega govora navajamo to-le: Kakor je videti, si še nismo prav na čistem, kaj naj bo namen proračunski debati: Puecher govori volilni govor, Broc-chi našteva, kaj se je storilo in kaj se ni, ter kaj se je hotelo storiti. Jaz Vam bom povedal ob tej priliki, kakšne so naše vodilne misli, naš program, in ne bojim se očitanja g. Brocchija, da govorim o politiki, ker je moral slednjič tudi g. Brocchi sam priznati, da so vprašanja, ki nas sedaj tu zanimajo, v najožji zvezi z našo politiko. Vlada" pravi glejte, da trosite malo! Socijalisti pravijo: vi trosite premalo. Brocchi pravi: se trosi* kolikor je mogoče. Za me pa ni glavno vprašanje, koliko se trosi, ampak to, kako in zakaj se trosi. TroŠi naj se predvsem za potrebnejše izdatke in ,pa tako, da bo trošeno dobro. Vlada, ki stoji nad nami, in odobrava ali ne odobrava naše sklepe, bi morala enkrat zavzeti določeno stališče in it istega izjavati brezobzirno posledice: če na pr. sprevidi, da je potrebno, da naša. občina ž.tvuje za Lego Nazionale, bi morala sprevideti, da je tudi potrebno, da se iz občinske blagajne, v kateri je tudi mnogo slovenskega denarja, daje za Ciril-Meto-dovo družbo. (Mrmranje po dvorani). Kakor je potrebno, da podpiramo ital. fc ^ dališče, tako in še bolj je potrebno, da bi se podpiralo slovensko gledališče. Če je potreben podpore kak ital. muzikalen zavod, je gotovo potrebna podpore tržaška podružnica ljubljanske »Glasbene Mati ce«, (Hrup: ljubljanska društva naj podpiramo) Wilfan: tržaško podružnico, čije predsednik sedi tu (pokaže na dr. Sla-vika). Če vlada smatra vse tozadevne stn> ške, ki so v proračunu, kot opravičene, mora smatrati tudi naše, in tedaj na*] ona izpolni dolžnost, ki je noče občina. Če pa jih ne prizna kot opravičene, naj jih ne odobri. Ako pa vlada dela drugače, jo moramo smatrati za soodgovorno na krivici, ki nam jo dela občina. Socijalisti zahtevajo, da naj se še več trosi za potrebe nižjega ljudstva. (Svet. Cernivec, ker smo zastopniki nemaničev). Wilfan: Tudi mi poznamo potrebe ljudstva in boreč se za slovensko ljudstvo, se borimo za manj imetne sloje. (Pittoui.: Srce, srce treba imeti za ljudstvo). Wil-fan: Ni treba, da nam pride šele Pittoni pridgat, da naj imamo srce za ljudstvo. Mi io svojo ljubezen tudi z dejanji dokažerho, socijalisti pa le z visokodonečimi frazami. Odkrito rečeno, tisto neodkritosrčno fra-zerstvo, s katerim se od strani soeijalis-tov oznanja neki nov Mesija, rni je zares antipatično. Kdaj ste se še vi, socijalisti, potegnili za naše upravičene zahteve po slov. šolah.? Puecher je zadnjič govoril, kako malo da se trosi za šolstvo — za italijansko seveda, na slovensko se ni spomnil! Pri glasovanju za podporo CM družbi boste pa glasovali proti! Puecher je zadnjič dejal, da nacijonal-na ideja umira in več ne vleče; ne veni, kako sodijo Italijani o tem, glede nas je. gotovo, da se je zmotil. Pri nas je narodnostna ideja v cvetu. Naš program ni prt-širen, malo zahtevamo: Mi Slovenci v Trstu in kot narod sploh nimamo ne ImperijalistiČnlh ne tri-jalističnih teženj; hočemo le živeti žvlje-nje prostega, neodvisnega naroda in ne na škodo drugim, temveč srečni, da se nahajamo v bližini naprednejših in srečnejših narodov, od katerih se lahko okoristimo. Kaj pomeni narodnostna ideja, je pokazala ravno zadnji čas balkanska vojna, kjer je rečena ideja delala čudeže. Plamen nacijonalne ideje tudi pri ital. večini gori, še več, peče, požiga, vničuje — vse, kar je slovenskega. Mesto, da bi ti gospodje velike kulture, globoke izobrazbe,- svobodomisleei smatrali za svojo dolžnost, za nas zaostale Skrbeti, vidijo svojo dolžnost v tem, da nas zatirajo. In g. Puecher, ki je naštel zadnjič vse, česar občina ni storila, se. ni niti z besedico spomnil slovenskih zahtev. Slovencev je vendar v Trstu vsaj 60—70 tisoč in občina za te tisoče nič ne skrbi,.pa govornik soc, ni našel povoda, da bi' se z besedo spomnil teh pravic! .In socijalisti so vedno taki: za nas imajo k večjemu fraze! Jaz, pa izjavljam: dokler bodo socijalisti taki, smo prepričani, da njihova internacijpnalnost ni odkritosrčna in da Slovenci nimajo od njih nič upati! ; Ignoriranje, Jtakor da v. Trstu ni Slovencev — bi bilo kvečjemu vredno »Pic-cola«i ki je dajal piti svojim bravceim, da je obala od Trsta do Tržiča šele prešla v slovenske roke, kakor da ne zna vsak ptrpHViida.So Barkovlje, Prosek, Kontovelj, Sv. Križ in Nabrežina slovenske vasi! Slovenski poslanci dvigamo slovesen protest protj mestni upravi, ki za nas nič ne skrbi! , Ko je li koncu govornik še omenil naših srednje- in Jjudskošolskih zahtev ter vprašanja vaških načelnikov, ki naj bi jih okoličani sami volili po svoji voiji, je končal svoj" petčetrturni govor z željo, da bi se enkrat združile potom, poštenega kompromisa obe narodnosti v prospeli te skupne domovine. Zinajidi Petrovni, ki je ležala na njem, je bilo, kakor da se pari v banji. Uboga ženska se je premaknila vsakih pet minut s strani na stran, in nikakor ni mogla zaspati. »Kaj se premetavaš?« je vprašala večkrat Manjička, ki se je bila prebudila vsled neprestanega šumenja in škripanja. »Nič, tako, zaspana nisem!... j Zaspati ne morem,« je odgovorila Zinijida Petrovna vsakikrat. Sicer pa si ni mogla dati odgovora na vprašanje, zakaj noče povedati hčeri pravega vzroka, da ne more zaspati. Bala se je nečesa, sama ni prav vedela, česa. To noč pa ni mogla vzdržati ter je rekla: »Divan je vroč, peče!...« In zdaj se je zgodilo tisto, česar se je bala nezavestno. Manjička se je zasme-jala porogljivo. »To ti je za tvoje grehe! Ha-ha-haL. Nekaj podobnega Hadu, hadskim mukam!... Ha-ha-ha!...« Treba je bilo torej še tega zbadanja, zato, da bo za»;j zaspala še teže. Zinajida Petrovna je zagrebla obraz v vzglavje ter se naredila, kakor da je zaspala. Toda ni ji bilo do sna. Vse podobne epizode so ji priklicale v epomin celo niz misli o preteklosti. Da, neumno je živela z rajnikom, neumno. Živela sta kakor otroci, ki si pri- Konferenca poslanikov se je sestala zopet včeraj. Posvetovanje je trajalo dve |, uri. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Glede nadaljevanja pogajanj v 'Londonu se sodi precej pesimistično na sploh. Turška vlada je v strahu pred vojaško zaroto. Mladotiirški krogi zahtevajo n a d a 1 j e v a n j e v o j n e in h u j s k a j o 1 j u d s t v p. ¦ ¦ '¦ Turčija je poslala eirkular evropskim P islanikorn v>Carigradu, v katerem pravi, i -.;• ostaja pri svojih zahtevah glede* jOdri- Iii- in otokov v Egejskem morju in da je ¦ .ročila svojim delegatom v Londonu, da '- naj v nedeljo 12. t. m. odpotujejo, ako balkanski delegatje dotle ne sprejmejo turških zahtev. Ali se še snidejo mirovni delegatje ali začno zopet boji pri čataldži, bh odvisno od pritiska velevlasti na Turčijo. Velevlasti hočejo, baje v ponedeljek, po svojih poslanikih v Carigradu podati Portl skupno noto. , V tej noti se bo nasvetpvalo Turčiji, da naj sklene mir. V noti je nasvetovaha tudi kapitulacija Odrlna, katero pa Turki trdovratno odklanjajo. Velevlasti počakajo na odgovor-turške vlade1. Od tega odgovora je odvisna usoda mirovnih pogajanj v Londonul zadevajo samo, da pojedo čim več sladkarij, ne misleč na bodočnost, na posledice. Če pa vse dobro premisli, lahko uvidi, da to ni bilo pošteno. Zares, bilo je potrošenega tudi precej družbinega denarja, ali to je, to je jednostavno — nesreča! Toda Manjičkinega premoženja bi se ne smelo dotakniti, ne, ne bi se smelo. In ona, Zinajida Petrovna, bi ga morala baš takrat zadržati, ko Je govoril o »zadnjem koraku«. Bolje bi bilo odreči se naenkrat razveseljevanju, kakor odloČiti se za to. Saj to je bila Manjičkina edina opora v življenju, to je bil sveti denar. In pričela je misliti, da je to zares kazen božja in da ni Manjička po krivem primerila Vroče postelje z hadskimi mukami... Ali le kako se je raztogotila Manjička! Kako je postala trpka! Vse to, kar govori, — je resnica, vsa njena očitanja so upravičena; ali vendar — hči je, in moglo bi se pričakovati, da bi bila nekoliko blažja, obzirnejša. »Čuj, mama,« je spregovorila Manjička, ko se je Zinajida Petrovna že popolnoma umirila na divanu, »pa lezi na posteljo...« »Kaj? Na posteljo?« Zinajida Petrovna se je vsa zmedla samega začudenja. Po včerajšnji Žalitvi ji še nudi, da leže na posteljo! Kaj je to? Dalje v prilogi. Neka nova, fino zamišljena burka?. Ali pa je danes nekakšen srečen dan?« »Da, mama, lezi na posteljo, ker te peče na divanu, jaz pa si bom napravila posteljo na stolih in naslonjaču. Ne, ne, prosim te, lezi!« Zinajida Petrovna se še ni preselila na posteljo, še vedno v čudu, ko se je prikazala Hivrja iz svoje sobice in rekla zelo postrežljivo: . »Gospodična, jaz vam bom napravila posteljo! Nikar ne skrbite, draga moja!« In mahoma je privlekla od nekod dve skrinjici, navalila nanji nekaj kakor blazine in pokrila to s čisto rjuho, napravila vzglavje, — in postelja je bila imenitna. Vse to je delala Hivrja nenavadno skrbno, naravnost z ljubeznijo. Zdaj je že drugače gledala Marjo Vladimirovno in postopala z njo, kakor da je nekaj svetega na nji, to pa zato, ker je Manjička črtala rokopis Klavdije Antonovne. Sploh pa se mora reči, da je imela v mislih tudi ta ^adnji dogodek, to je, da je Manjička odstopila materi posteljo. V dnu svoje duše je že davno karala »oholost« Manjičkinp> sodeč upravičeno, da je mlajša vedno dolžna popustiti starejši. Današnje postopanje Marje Vladimirovne pa je zelo razveselilo Hlvrjlno srce. {Dftlt* urih.) Priloga ..Soče^ St. 5. z dne 11. lanuvarija 1913. Dr^ D a ne v je zjavil gledč na postopanje Turkov: . »Ako res namerava Turčija odpokll-catl svoje delegate, moram le Izjaviti, da bomo tak korak smatrali za konec pogajanj in se bomo ravnali temu primerno. Ne damo se strašiti od Turčije« katero oporni« njamo, da premirje preneha 4 dni po odpovedi.« »Navoje Vremja«, »Rječ« in drugi listi vidijo v-demurši,. Jkjl^jpjiam^raviijp ve--iesUe v Garrgra*du, 'r^ilrto^id^^^riiŽL^ v obče tudi za Turčijo. »Wiener Allgemeiiie Zeitung« javljajo iz Carigrada: Kakor se govori v tukajšnjih krogih, se turška vlada drži iz strahu pred revolucijo svojega s"tafis^a"' nept>-. pustljivosti, da ve, da je Rusija pripravljena vse; storiti in tudi z orožjem nastopiti, samo da zapreči nadaljevanje vojne. se naučiti hrvaškega jezika. Svoje znanje hrvaškega jezika morajo dokazati v treh izpitih. Menda se doseže po dogovorih med vlado in saborom, da se uvede hrvaščina za uradni in poslovni jezik na bosanskih železnicah. Parlamentarna straža na Ogrskem. — Predsedstvo ogrske zbornice dela zdaj sporazumno z domobranskim minister-stvom priprave, da prične parlamentarna Ltraža že v prihodnji seji ogrske zbornice ififf;$i Na Balkanu. B u 1 g. a r,isso svoje pozicije pred Ča-taldžo jako. utrdili; pritegnili so 30.000 mož svoje rezerve in 50.000 Srbov se nahaja pred Čataldžo, da imajo tako za ofenzivo nad 250.000 mož. .Okoli Rodosta ob Mar-marskem morju pa stoji okoli 50.000 Grkov, ki varujejo "zaledje čataldžke armade. Rumunija se pripravlja* da udere v Bulgarijo? »Times« javljajo iz Bukarešta, da bo Rumunija takoj zasedla kos bulgar-ske zemje, ki ga je zahtevala kot lariio za nevtralnost. ' "* Zastopnika Rusije in Avstro-Ogrske sta z nujno intervencijo dosegla, da se je* rumunski,pohod na bulgarsko ozemlje še nekoliko dni zavlekel. Tudi se je napotil rumunski minister baje samo radi tega v Carigrad, da se tam dogovori s porto o skupnem postopanju. Pozno zvečer je prišla iz Bukarešta vest, da je Rumunija včeraj odredila mobilizacijo. Rumunski ministerski svet je sklenil, staviti Bufgariji ultimatum, da tekom 48 ur prizna Runiiiniii zahteve po ureditvi meje In razrušenju utrdb pri Silistriji. Uradno pa ta vest še ni potrjena. * Iz poročil o Rumuniji zveni nevarnost za vojno med Bulgarijo in Rumunijo. Rumi.rija hoče kar zasesti bulgarski breg Doi ave in hoče dobiti kar nemudoma teritorij za Silistrijo. Poročila trdijo, da noče Rumunija nič več čakati. Na Dunaju je neki bivši rumunski minister uredniku »*Neue Freie Presse« rekel med drugim, da Rumunija pošlje na mejo lahko hitro 300,000 mož, za par dni pa Še 200.000. Rumuni računajo, da je bulgarska vojska oslabela ter vse kaže, da bi v slučaju vojne z m a g a 1 a R u m u n i j a. V Londonu je rekel neki delegat bulgarski, da gredo Rumuni predaleč v svojih zahtevah. Rumuni zahtevajo, Silistro. 31. polk iz Silistre je zgubil pri Bunar Hi-sarju skoro polovico svojega moštva; ko se ranjenci in drugi vojaki vrnejo domov, ali naj se jim reče, da so odslej Rumuni?... Ako bi udrli Rumuni v Silistro, bi bilo za nje malo častno, ker zadeli bi le na otroke, starčke in žene; možje, ki morajo nositi orožje, so na bojnem polju. * Tako preti nadaljevanje vojne in še nova vojna po vrhu. Kaj st6rita Rusija in Avstrija? Na pomoč Avitrije računajo Runiuhi, na* pomoč Rusije menda Bulgari. Finančni minister bulgarski f odorov se nahaja te dni v Pe-trogradu, najbrže radi neuspehov pogajanj v Londonu in radi možnosti nadaljevanje vojne in nove vojne z Rumunijo. Položaj se je poslabšal. Poslabšalo ga je postopanje Rumunije. Nevarnost evropske vojne zopet straši na obzorju. Močni' so Še sovražniki Slovanov in ti sovražniki hočejo po vsej sili grdo opehariti balkanske Slovane sedaj po tolikih njihovih žrtvah! Inozemstvo. !;¦ Nemčija pomnoži vojaštvo.— Listi poročajo, da pride pred nemški državni' zbor predloga o..zvišanju števila vojaštva in ustanovitvi novega armadnega zbora. Italijanski kralj občinski volilec v Rimu. — Na podlagi novega zakona za občinske volitve je upisan tudi italijanski kralj v listo volilcev v drugem volilnem okraju v Rimu. Upisan je kot »volilec Viktor Emanuel«. Kralj je bil s tem zadovoljen. Kronanje bulgarskega carja Ferdinanda je odloženo do leta 1914., ko bodo novo državne razmere urejene. Člani dume v Srbiji. — Te dni dospejo v Beligrad grof Bobrzinski in drugi člani ruske dume. Ogledati si hočejo nove osvojene kraje. Prohaska dobi zadoščenje v ponedeljek 13. t. m. Avstroogrska konzularna zastava bo razobešena v Prizrenu. Predpisane časti izkaže zastavi oddelek srbskih čet. Navzoč bo Prohaska v gala-uniformi. Darovi. Za »Rdeči križ Balkanskih držav«: Dragoijub Birsa, Gorica Stolni trg K 3'60, I. Modic, trg. Gorica, proti Soškemu mostu K 2F90, Peter Birsa, gost. Gorica Ra-batišče K 36'15, Fran Novak, brivec Gorica Gosp. ul. K 25'20, Alojz Drufovka, trg. Gorica, Raštelj K 8'80, Lenard & Pintar, trg. Gorica, Raštel K 37'24, 1. Gleščič, gost. »Pri-Petelinčku« K 16, I. Trpin, trg. v Raštelu K 7'30, A. Bisail, gost »Pri Krancu« K 2670, R. Drufovka, trg. Gosp. ul. K 21, A. Trontel »Hotel Union« K 2T0, I. Pečenko »Kavarna Central« K 2470, Milka Lutman, Št. Andrež K 2.60, Strojevodje drž. železnice v Gorici K 10, g.čna l^ozika Vulčeva nabrala med dobrosrčnimi Čezsočani K 40'52, k temu daroval neimenovani K 2, Društveniki bralnega društva »Šempas« v Šempasu K 3'40. V Gorici, dne 10. I. 1913. za >Rdeči križ balkanskih držav«: Tone Koritnik, t. č. blagajnik. Podpornemu društvu za slov. visoko-šolce na Dunaju j#došlo v času od 13, dec. 1912. do 6. jan. 1913. darov v skupnem znesku 500 K. Podpore naj se pošiljajo na naslov: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I., Braunerstrasse 10. — Darila za »Dijaško kuhinjo«. — Pet. Brumat v Št. Petru 10 K. Neimenovana i^ospa za januar 2 K. A. Urbančič, mesar v Gorici 1 K. Jos. Kutin, trgovec 1 K. V Št. Petru pri Gorici se je nabralo 50 kg krompirja. Na račun mesečnine je prišlo 22F60 K. Politični pregled. Avstro-Ogrska. HrvaŠki jezik, v železniški službi v Bosni in Hercegovini. — Za Železniške u-radnikev Bosni, in Hercegovini je izdana naredba, da morajo vsi do 15. jan. 1915, — vojaški orkester. Opozarjano na prireditev! — Na svidenje! P r e d n a z u a n i l o: Veliki ples »G. S. M.« se bo Vršil 1. svečana 1913. Skupna seja odbora in »Veselič-nega odseka« se vrši jutri točno ob ,3. pop. v irgovskem Domu! Odbor. Vojaški nabori začno letos 1. aprila. Vojaške vaje deželne brambe. — Leta 1913 se bodo vršile vaje deželne brambe v dveh rokih,v Vaje prvega roka začno dne 15. julija, drugega pa 1. septembra. K tem vajam se vpokliče moštvo, katero je vezano iti letos na vaje, in ono, ki je z istimi zaostalo. Moštvo 11. in 12. službe lega leta se ne vpokliče. Poljedelcem in kmečkim delavcem je dovoljeno, da si lahko.izberejo čas, kadar bi jim bolje sodilo delati vaje, morajo pa to takoj javiti pristojnemu županstvu. Sneg. — Po par lepih zimskih dneh se je danes stemnilo in začelo je snežiti. Tudi v Gorici je snežilo danes dop. in pop. Strehe in vrtovi so beli. Central-Bio. — Opozarjamo na vspo-red za soboto 11., nedeljo 12. in ponedeljek 13. prosinca. H. Lov na mrčese. Poučen naraven posnetek. II. Avtomobil št. 233. Dramatično. —- Ul. Sprehod po Nea-plu. Krasna potovalna slika. — IV. Kaznjenec št. 482. Velikanska slika v 2 delih. Samo pri večernih predstavah. — V. Poklic Bob-a. Komično. — V torek nov vspo-red. — Vodstvo. V Gradežu je umrlo lani 89 oseb; rodilo se jih je 242. Občinski svet je dal kopališčni družbi na razpolago obsežno zemljišče, da postavi na njem kopališčni dom in jej zagotovil pri občinskem kreditnem zavodu posojilo v znesku 200.000 K. Poslopje bo stalo na prostoru sedanjega igrišča za otroke. Z zgradbo začne še to spomlad; skončana bo spomladi 1914. Stalo bo poslopje 400.000 K. Brezplačni kuharski tečaji za žene in dekleta. —• Na vsega priznanja vreden način se sedaj skoro v vseh večjih in srednjih mestih prirejajo kuharski tečaji za žene, v katerih se poučuje, kako se poceni in pri tem vendar dobro in okusno kuha. Znamenito pri tem je, da se skoro v vseh kuharskih šolah poučuje, kako se pripravlja Kathreinerjeva Kueippova sladna kava. Ustrezajoč predpisu za kuhanje, ki je natisnjen na vsaicem znanih izvirnih zavojev Kathreinerjevih, poučujejo razsodne in vešče učiteljice kuhanja učenke c pravilnem kuhanju tega najboljšega kaviue-ga dodatka in nadomestka. Kako razveseljivo je opazovati, kakšno blagostanje se razširja v mestih, kjer so vpeljani kuharski tečaji! Cele rodbine se osrečujejo s pravilnim poučevanjem o jedi in pijači. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoii-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 12. do 19. t. m. Zgubljeno. — V četrtek okoli 4. ure pop. se je zgubil obesek za uhane, ki je bil okrašen z brilami in antično delo. Z o-zirOm na to, da je obesek drag družinski spomin, se naproša poštenega najditelja, da ga prinese v palačo Ritter na trgu Cat-terini, ali pa na policijski urad, kjer dobi veliko nagrado. DomaČe vesti. Umrl je v Gorici v svoji vili v ulici Novega mosta g. Karo! pl. Finetti, vpok. poštni uradnik. Premeščen je iz Ljubljane v Trst policijski komisar dr. Stanko Trnovec; iz Trsta v Ljubljano pa je premeščen policijski koncipist Rudolf Junowicz. Zabavni večer v tukajšnjem gledališču, ki so ga priredili gojenci ofic. rezervne šole, sinoči je vspei v vsakem oziru jako dobro. Izbrano občinstvo je bilo prav zadovoljno z izvajanjem. Odlikovali so se izmed prostovoljcev pred vsem Devetak, potem Gričar, Milovčič, izborno sta peli gospa Jawurek in g.čna Medvedova. Odlikoval se je tudi kapelnik Pešta. Pred vsporedom se je prikazala na odru slika obmejnih vojakov na straži v Hercegovini... .ognji gorijo, straža hodi gor in dol.' Godba ie zasvirala cesarsko himno; ob« činstvo jo je stoje poslušalo. »Goriška Slovenska Mladina. — Jutri, v nedeljo 12. t. m. bo sviral točno od 4. do 8. in pol ure popoldne pri običajni plesni vaji »G. S. M,« v Trgovskem Domu politične listel — »Gorica« hoče spraviti s sveta resnico, da dobivajo klerikalni listi podpore od raznih strani. Kar se nje tiče,.ima pač njen gospodar obilo/denarja, da lahko zalaga svoje glasilo; saj služi le njemu; drugi pa iščejo velike podpore, ker jo t>uli potrebujejo; že vemo dobro, kakšni so konecletni zaključki tu-intam!— Napad »Gorice«, na »Sočo« radi naročbe daje nam nov povod za vabilo na naročbo. Naprednjaki, naročajte »Sočo«! Kar »Gorica« napada in zaničuje, je navadno dobro! Ob novem letu obljubljajo klerikalni listi, kar kdo hoče slišati. Obljub seveda ne držijo. To sta bobnala in obljubovala tudi »Novi Cas« in »Prim. list«. In zraven sta udarila vsakikrat po naprednjakih„ Tako jim veleva nauk. o ljubezni do bližnjega! To naj pomaga. — Iti hrupili so se, kako upoštevano in visoko stoječe je njihovo časopisje. Toda stopimo med staro-strujarje in novostrujarje! Starostrujarji ne morejo videti na konci očesa »Novega Časa«. Kričijo nanj: »To je neumen list. Ta list ni za nič...« Novostrujarji pa pravijo o »Prim. listu«: »Starina, ni več za naše čase. Nič vreden.« Na »Gor.« so pa še posebej jezni. Kar zagrme; »Noben pameten človek ne bere »Gorice« nihče jej nič ne verjame. Čemu Ie izhaja...« No, v medsebojni oceni imajo prav jedni in drugi! Napadanje tiči v krvi in mesu »Novega časa«. — Kadar napada, takrat je v svojem elementu. Včeraj si je vzel za tarčo zlasti Sokole. V Sokole strelja drzni strelec; in sicer je ustrelil najprvo v Foja-no v Brdih, potem na Kras v Škrbino, potem meri za Turkom na Balkan, na zadnje pa ustreli še v Vrtojbo v mlade Sokoliče. Vrtojbenska dekleta je ozmerjal z goskami, se zadri nad nekim »liberalcem- na Vipavskem, ker je zamašil baje nabiralnik za »Stražo« in ker brez napada na kakega učitelja ne sme iziti nobena Številka »Novega Časavie nahrulil zopet enkrat g. učitelja Možino, dasl nima nobenega vzroka za to.. .\ Lep list, ki res zasluži križ na svojem čelu. In tak list se drzne trditi, da je ljubljenec goriškega ljudstva! Slabo spričevalo bi bilo to za goriško ljudstvo! Brczina o Bulgarih. —V Gorici je predaval o Bulgarih znani laško-češki akademik Brezina. Tudi pohvalil jih je in nasve-toval jim korajžo! Na koncu pa je zahteval od njih, da naj se izkažejo Italijanom hvaležne, ker so jim tudi pomagali do neodvisnosti. S čim pravzaprav, to je pozabil povedati. Če se je vežbalo kaj bulgar-skih oficirjev v Italiji, treba pripomniti, da so se vežbali tudi drugodi; če se pa že imajo Italiji konečno zahvaliti za kaj, o-pravijo to sami brez Bfezine, ki živi Še v Avstriji. Narodna obramba. Redni občni zbor podružnice družbe sv. C. in M. v Podgori se bo vršil v nedeljo \2 t. m. ob četrti uri pop. v otroškem vrtca pri g. Okrogliču. Pridite vsi, ki čutite slovensko! Odbor. Domača politika. Politično društvo »Edinost« v Trstu priredi jutri 12. t. m. ob 10. dop. v Narodnem domu javni shod z dnevnim redom: Vpliv balkanske vojne na naše gospodarske in politične razmere (Poroča dr. Rybaf) in proračun mestne občine tržaške za leto 1913. in Slovenci (poroča dr. WilfanL ,^g »Gorica« vedno išče kaj, radi česar se zaleti v »Sočo«. Je že tako pri »Gorici«, da brez zaletavanja v »Sočo« ne more živeti. Sedaj jej ni všeč, ker je »Soča« v par številkah vabila na naročbo. »Gorici« bi ne bilo prav, Če bi dobila »Soča« veli- . _ ko Število naročnikov. To bi jo jezilo, ie | još u Trstu, Istri i Gorici, onemogučivala Prosveta* Slovenska »Socljalna Matica«. — V »Obzoru« čitamo: Ono, sto se kod nas pokušalo u zadnje vrieme, sa uvedbom t. zv. pUčkog sye-učilišta, to jest, da se onim osobama, ko-jima vrieme i ine prilike ne dopuštaju, da se bave študijem i svojom daljnjom izor brazbom pruži prilika, da se upoznadu sa raznim savremenim pitanjima putem javnih predavan'i i shvatljivo pisanih a u jef-tinom izdanj. idanih knjiga, provodila je medju Slovencima njihova »Akademija« v Ljubljani sa uspjehom več nekoliko go-dina. Na raštrkanost slovenskog življa, kojeg osim u Kranjskoj i Štajerskoj imade toliko bolj, ker jo tudi v izvestnih kler. krogih presneto malo cenijo..., Gledč vabila na naročbo vprašamo »Gorico«, kako to, da se ni znesla tudi nad nasprotnim jej klerikalnim listom, ki bobna za naročbo že cel mesec? Vprašamo jo dalje, ali ve, kako je vabil na naročbo »Slovenec« vrhovno glasilo S. L. S.? Ali ve, da je za klerikalno revijo vabil na naročbo sam urednik dr. Ušeničnik? Še za revijo je bilo treba posebnega vabila, pa ga ne bo za je »Akademiji«, da uspješno provodi po-stavljenu si zadaču. Uz to je dignučem nacionalne sviesti u Trstu i okolnim-inu kra-jevima postao ovaj drugo kulturno, sredi-šte slovenskog naroda, te je u njem kulturni rad počeo s ve više da se diže. O vi, a i mnogi drugi važni razloži ponukali su vodje slovenske inteligencije, da osnuju »Socijalnu Maticu«, koja si je stvorila za-dačom da stvori vezu izmedju duševne potrebe slovenskog življa i književnog tr- ga. SijeMe ovoj »Matici« u. Gorici odakle .ona vrši svoju misiju šireči znanje medju sv.m slojevima upoznavajuč ih sa savre-nienim probieminm: i to: a) izdavajuči ili . omogučujuči izdavanje znanstvenih i po-, pularnih spisa gospodarske, socijalne, dr- . žavopravne, prirodoslovne i obče kulturne sadržine; b) pospješujuči užu organizacij svili radnika djelujučih. na pro-svjetnom polju. Umjesto edicija upriličuje ,»Matica« od vremena do vremena i predavanja, kojase. o.dštampavanjem čine pristiipačna i onima, kojr'.ih nisu mogli da. čuju od predavača. \\*-J Ova »Matica«, kojoj je predsjednikom. dn. Bogurail Vošnjak počela je jesenas sa . : svojim radom. U tom radu obratila se i na. hrv. kulturne rudnike, a u prvom redu na prdfesore našeg syeučilišta, da ju ovi. u. njezinom radu potpomognu, što ovi naj- , uriptavnije obečaše. Zato na programu ovogodišnjeg »Matičinog« „ rada nalazi- j mo, ,159'65. Plača dunajskega župana. — Dunajski mestni svet je sklenil, da se določijo novemu dunajskemu županu dr. , Weis-kirclmerju dosedanje funkcijske pristojbine dunajskim županom (24.000 K letno), uradno stanovanje v mestni hiši z upra-J vo, kurjavo in razsvetljavo, poraba vseh mestnih avtomobilov, razsvetljava in kurjava ob slavtfostih, ki jih priredi župan. Dr. Weiskirchner je mestnemu svetu tudi podal izjavo, da se odpove pokojnini kot magistratni ravnatel, kolikor časa bo dunajski župan. Dalmacija. — Žaljenja veličanstva je bil obtožen po § 63 k. z, Ljubomir Koštan, c. kr. finančni oficijal. Sddnija v Splitu ga je oprostila obtožbe. Na 3 tedne zapora pa je bil obsojen Anton Mijan iz Splita,'obtožen tudi žaljenja veličanstva in ruvanja proti državi. V Splitu je bilo lani tujcev 40.029; med temi iz Italije 544, iz Rusije 64, iz Nemčije 355, iz Francije 62, iz Balkana ' 100, iz Turčije 12, iz A2ije 3, iz Amerike 82. 10.000 K ie bil poneveril bančni sluga Jarosiav Brestan na Reki. S to svojo je šel v Beligrad in tam je dobro živel nekaj časa. Potem ko je skoro vse zapravil, se je vrnil na Reko, kjer so ga spoznali in zaprli. Smrtna obsodba. — Porotna sodnfla v Ljubnu je obsodila Kilijana Durchlaufet-ja na smrt na vešala. 28 letni obsojenec je v noči na 27. oktober ubil delavca Pavla Freitaga na pešpoti proti-Kindbergu ii truplo vrgel v Murico. Freitaga so potegnili prihodn.e iutro iz vode. Denarja, ki ga je vedno nosil pri sebi, uro z verižico in prstana niso našli pri umorjenem Freita-gu. Očividno je bilo, da je postal Freitag žrtev roparskega umora. Freitag je bil L.6. oktobra pri svojem svaku v Kriegla-chu in ko se je vračal, je šel v gostilno. Prisedel je k mizi, kjer je bilo več delavcev, med njimi tudi Kilijan Durchlaufer. Proti polnoči je vsa.družba odšla v kavarno. Med tem je Freitag kazal svoje premoženje — 200 K — in se bahal. Ob dveh ponoči so zapustili kavarno in Durchlaufer je spremljal Freitaga. Prihodnji dan so našli Freitaga umorjenega. Ker je Durchlaufer takoj prihodnji dan kupil novo obleko, je sum letel nanj in ko so pri njem izvršile preiskavo, so našli umorjen-Čevo uro, verižico, prstan, več drobiža in bankovec za 100 K. Durchlaufer je nekaj Časa tajil dejanje, a potem je priznal, da je umoril Freitaga, a ne iz roparskega namena, temveč iz jeze, ker sta se sporekla. Porotniki so soglasno obsodili Durchlau-ferja na smrt na vešaja. Odkritje nove zemlje na južnem polu. — V Buenos Aires še je povrnil dr. Fil-chner s svoje ekspedicije na južni pol. On je odkril novo zemljo, katero je imenoval zemljo kralja Luitpolda, n"eko ledeno ba-riero pa je krstil po imenu cesarja Viljema II. Žganje po poroti. — Iz Varšave poročajo, da je delavec Dorhbrovski povabil na žganje II svojih prijateljev, ki so pričali pred poroto nJemu v prilog tet' je bil oproščen obtožbe. Toliko žganja so Popili, da je 5 ieh prič umrlo takoj, drugi so oboleli nevarno. 2 menicami je sleparil v Višavi, kakor poročalo iz Brna, trgovec Zaradnišek. Goljufije segajo do 200.000 K.-Sleparja so zaprli. / 24 tatov *o prijeli te dni ob progi Lvov-Tarnov, ker so plenili tovorne vlake. Trajalo je to že 4 leta. Eksotična uživanja na Francoskem. Gotovo polovica gospode pariških krogov jemlje redno narkotična sredstvar morflum, kokain, veronal, eter itd. V pa- j riških listih se trdi, da se narkotičnih ' sredstev vedno več. poslužujejo izobraženi krogi in te dni je bilo dosti razpravljanja o teh sredstvih, ko je umrl neki profesor, zastrupljen z morfijem in ko je izdihnila neka ugledna Parižanka radi jemanja kokaina.... Vživanje strupa se šipi. Vsi francoski mornariški častniki pu-šijo oplum. Tudi prefekt pariške policije ^iP^n^np^bljtr-^nn^otična-SFedstva. — Znaki, hiperkulture, ki vedejo v degene-riranje. • ; Največji top na svetu je eksplodiral, to je oni top, kateri so dale napraviti Zje--diiijene Ameriške držaVe za svoto 130.000 dolarjev. Pri poskusu na vojnem vežbali-šču v Newjorku se je razletel top na drobne koščke na eno miljo daleč. Častnik, ki je zapalil ta ogromni top, je ostal nepoškodovan le slučajno. Top je bil namenjen za obrambo Pananskega Kanala, težak okroglo 50 ton, premer cevi 14 palcev, krogija je tehtala 1600 funtov. Propad lurčije. (Konec.) Na berolinskem kongresu je bilo določeno: Abadškerd in Bajesid v Armeniji padejo nazaj pod Turško oblast; Bulgariji se določi meja severno od gorovja Balkan do Sofije; južni del brez Macedonije in primor-ja postane samostojna provinca; »Vshodna Rumelija« se postavi pod turško vrhovno oblast. Avstriji je bila dne 28. junija poverjena okupacija Bosne in Hercegovine. Grčiji se je priznala pravica, da more zahtevati odkup južne Tesalije in Epira z Lariso in Janino. Por ta je tp priznala na kongresu ali ni hotela izvesti tega. Končni mir z Rusijo je bil podpisan 8. febr. 1879. in vojna odškodnina določena na 802 franka. Za Bosno in Hercegovino je s konvencijo, z Avstrijo priznana suvereniteta sultanova. Po berolinskem kongresu. Moč turškega cesarstva je bila znatno oslabljena z dogovori berlinskega kongresa in njeni sosedje so to izkoriščali zase. Grki so zahtevali leta 1871., da jim da Turčija celo Tesalijo in od epirskega okraja Arte. V Albaniji mora Turčija svoje lastne podanike, ker se nočejo pokoriti, odstopiti Črnigori (Ulcinj), da jih ta pokori. Tunis mora po 10 letih Turčija odstopiti Franciji. S posredovanjem Nemčije se znižajo dolgovi Turčije od 210 na 106 mil. funtov, obrestna mera za nje se zviša. Za povečanje dohodkov se uvede monopola tobak, reorganizacijo turške vojske pa izvedejo nemški častniki. Leta 1885. je bil odstavljen guverner Vshodne Rumelije Krestovič in knez Bul-garski Aleksander je porabil to priliko, da je Rumelijo priklopil Bulgariji, kar je Turčija neknadno odobrila. Notranji dogodki v Srbiji in Bulgariji so pustili Turke čisto hladne; Turčiji je bilo na tem, da njo puste v miru, za druge pa se je ona malo brigala. ., Ker po raznih kongresih določene reforme za Armenijo, Macedonijo in Kreto niso bile izvršene, je prihajalo vsak čas. do ustaj, katere je udušilo orožje. Ali vsta-je na Kreti ni mogla Porta zadušiti, ker je Grčija pomagala ustašem z orožjem in denarjem. Nastala je vojna z zmago za Turčijo; ali zadovoljila se je z vojno odškodnino 75 milijonov frankov, ni pa zahtevala osvojenega teri torija Kreta dobi posebnega guvernerja. '......*"" Kar je še sledilo, je znano. Zadnjih 20 let je prebila Turčija v glavnem z dušenjem neprestanjih ustaj in nemirov v notranjščini svojih mej. Uvajale so se neke reforme, dala se je ustava, aH vse to je malo koristilo, dokler ni končno došlo do mladoturške revolucije in prisiljenega odstopa Abdul-Hami-dovega. • Mladoturški pokret je spremljala Evropa s simpatijami, pričakuje tako ozdravljenja nezdravih razmer v Turčiji. Ali vsi so se varali v Mladoturkih, ker se razmere niso zboljšale niti za las in je končno prišlo do tega, do česar je moralo priti. Zveza balkanskih držav, zasnovana spomladi. 1912., je zahtevala še enkrat odločno od Turčije izvedenje reform ali brez uspeha. Pričelo je kravo »kolo«, ki je končalo z zmago zaveznikov in porazom Turčije, da je bila ta prisiljena do premirja in do pogajanj za mir v Londonu. Kako se ta pogajanja izvrše in kake ostanejo meje nekdaj slavnega in prostranega turškega cesarstva, to je vprašanje, ki ne reši menda v kratkem času. Na novo urejena 1« največja trgovina a železnino BDUABDO STiCSA 6orica - Ti« Bmtello .». 19 — Gorie« V- Nasledniki Krainer S CC Priporoča vsem svojim gg. odjemalceni svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, šte-dilnikov, peči, vlitih in železnih eev& klosetov, pump, (črpalnic) stavbenih nO-siteijev (traverz), kopalnih banj in razno drugo v to stroko spadajoče blago. CEHE BREZ KONKURENCE* ; /494-7 Odgovorni urednik In'hihlitdi tv*nK»vtu.v Gotici. Tlaka: »OoriBka Uskitna, A. OabrSJek (°. Zttag«^ Družba *« Izdajanj« H«tov »Soča« In .Primorec«. Mali oglasi. "ujmttliiTprUtoJbhu itue 60 tU, iko ja oglu obsetifljil i# riSoita ia mko »Meto 3 »In. H»jlirlpr,vi«3]je iuerirMJ« >» trgoTci in obrtatke. »Uko JtmtnJMh trgoresv ta obrtnikov vdori«!. t d»»I! (In celo v njMtu) nlh«s nt postu, k«r Jfetvrlrftjo. Škodi ni mp/hn« -iitopf A. M&.$LLZLF* men« in tudi zvečer pri električni svetilki Jupiter . — Senzacionelna novost, krasen umetniki efekt! SlnVPtKka tfvHia !e P«P°.rnča cenjenim uiuiGnOAa dlllljd .dumam m gospicam. — Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Breeantič, «]ica Caaerma št. 5, III. nad. 417-1 Moll-ov SeidlitHK&k je ca n* ielodon trpeCe neprenosljivo ste^vo Katero ima prednost prod vsemi dragimi dr» itiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicamL Cena orig. Skatlje K 2- Ponarejtaje ae sodaljsko lasleinje. RdIIo-vo Franc, žganje ii nI z4 ribanje livota. — Bolečine olaJJojoče in okrepjajoCe ata-roranno aredatvo proti trganja in prehlajeaju vsake vrne. OrlK.BteklenloaK 2— N* prodaj po weh lekarnah in mtroa&iucab. Glavna lekarna L MOLL c. lit kr. dfornl saloiaik, Dunaj, Tncblauben i>. Zaloga v ftorioi v lekarni: A. Gironooli, G. Griatofoletti. C. kr. priv. Strokovna krojačnica za i^delo^-vanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največji* z?«- loga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo. bogato ?,alogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meler, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. H. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 5. i i C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu. Zimski Šport v Bohinju in na Bledu, železni* posiaja Blstrlcs * BoMiilshfli IcicfO« Športno in zabavno sankališčo „Belvedereu na obronkih ,Črne Prati^, 10 minut od postaje, sanke so na razpolago. — Mnogoštevilne sani š ko^ji za zabavne vožnje so na razpolago na kolodvora. — Za smučale«? so zaznamovane smufine ture (3 -6 ur). ? Železniška postaja JBIfed". Drsališče na Blejakem jezeru, zabavno sankaliSce blizu postaje. - Mnogoštevilne aani s konji za zabavne vožnje so na razpolago na; kol^dvor^. Zveza, vlakov: '"-"* Brzovlaki Osebni vlaki Brzovlaki 1 Osebni vlaki Patentouani sidro- (Patent Hnk^FalzzIegei! Nova, viharju in dežja kljubujoča kritba. Najenostavnejše, najlažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati- Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varuje pred mrazom in vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način. Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in .tolminski okraj ter za,Kras : tvrdka z železni no O. Zajec - Gorica, Gosposka ulica št. 7., telefon št. 107. sunili IZIDOR NAirr autorizouana staubena furdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Podpisani, s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu' v mestu In na deželi, da sem odprl delavnico ulici št. 9 ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk, in jamčim za točno in solidno postrežbo udani Rud. Benedetič, čevljarski mojster. 485^-22 Zohezdravniški in zobofehniški atelje Dr. I. Eržen 0OR1CH Joc Verdi tekaHSCe Steo. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordfnlra o sooiem ateljeja od 9. ure dop. do 5. ure pop. Naznanilo. Uljudno naznanjam p. n. obftnsfvu, da sem prevzela - v lastno režijo hotel in restavracijo pri - A. vd. Berini ! Gorica, Šolska ulloa et. 2. „Zlatem jeleilU vjGonci. uelika zaloga = j= bljkinega olja Podjetje, katero sem otvorila 30. decembra j»r. I., to je v ponedeljek pred novim letom, bodem vodila sama. Skrbela bodem, da bode cen j. grstom poleg Pf ženskega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja. Nadejam se, pridobiti si s točno postrežbo, z zmernimi tenami in snažno oskrbo sob, zaupanje od strani slavnega občinstva. - Za obilen obisk se priporočam V mesecu decembru 1912. Pavla Koren. Cenene in dobroidpče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom kot: ^iiklasrte žepno ure K 4-20 boljša vi^ta . . K n— srebrne nr* . . „ 8-40 niklnsti Imclihiiki „ ?•!)» kuhinjske ure . T 3-20 uiv s kuh.inco . „ S\">0 ure 7. nilialom . „ 8"6«J pošilja prva tvomica ur HANNS KONRAD, c. kr. dvorni dobavitelj v Biiiv-u št. 1218 (Češlio). Glavni katalog s 4000. slikami se pošlje vsakomur na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. RazpoSilja po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Niitak liziko! Zamenjava dovoljena ali pa se vme.douar. • - ~ milioni lindi ~ je. odpravilo Kašelj hripavostj katar, zasližeitost, krčni iti oslovski kašelj s IftM^" uimi Zaloga istrskih vin prodaja m debelo od 56 litrov naprej. Gene konkurenčne. Zaloga se nahaja v Gorici v ulic* Formica št. 1. Za obila naročila se toplo priporoča lastnik 479—4 Henrik Apollouio. Kupujte samo dvokoiesa „ftltena", ki a0 naJ-boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VICfMla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štiksnje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako lipežen. Puške, samokrese, siamoreznieo in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-"~ """'" varniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. 8. -------prsnimi kiirajncluuti — — z znamko 3 jelke. 6nn notarsko potrjenili priznanj c 20-aIi'4Q vin., dozo po «) vin. Dobiva se v lekarnah pri G. Crihtofolutti. <;. kr. dvorni dobavitelj,. J, (ilinnich. O. U. Pontoni, lin^gioro Kiiuiur ^ A. do Ommcoli, v mirodilruci A. Aiazzoli, v lekarnah,,: ¦! ¦ Durji Jlusr v Vipavi, L. KJiisohen v Ajclu in 'Jilakž !Lozo\ver v Ajdovščini. ¦ ". j prve vrste tvrdk iz Istra, Diliacije, MilfstMari ii liti s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -"96,1*04, 1*12 IŽO, 1'28, 1-3S, 1-44, rttVm 2'- 2'40 za lcLči po 72 ?in. —— Na debelo cene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pufifia kupcu do popolno vporabo olja; po ˇporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------r—:------mila in sveč. -------_------- Cene zmerne. Glavna zaloga Palma podpetnifcov A. vam**: ^W^i Strica, Raste j 3. Zaloga usnja. Sedlarska delavnica Ivan Kravos- Gorica na Karan $f. n. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika i2ber usnjatih torbic. koyčegov za potovanje, istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- r„\"^?v ciranje.raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se t^alS^: k izvršuje točrio. — Nahrbtniki za planince. Lekarna Cristofoletti t Eorici na travnika Trskino (StokfUevo) jetrno olje. . •Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K 1*40, bele barve K 2 Trskino ieleznato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom, in. daOkom, ki 80 ner-i vozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim Jodecem. S t*m oljem se ozdravijo v kratkem 5asu z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni dtoki, • golše, malokrvnost itd. itd. Cena gdo steklenice je i krono 40 vinarjev. rOLip.diF.EGATO/-o f MEKLUZZO I u i OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Ndrveglje, prelite se vedno v mojem kca. laboratorija, premo se napolnijo steklenice. Zato zamore* JamCiti svojim M. odjemalcem glede Cistote in == stalne sposobttbsti za zdravljenje. == frisftofoleftijeva pijača Is kino In žalaza. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = i i M i