DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER & U jjut NO. 177. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 30th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXIL Nova obravnava je dovo- V Zedinjenih državah je Ijena delavskima danes okrog sto tisoč ko-voditeljema | munističnih privržencev Kadar se zemlja trese San Francisco, 29. julija. Danes je višje sodišče države Kalifornije dovolilo novo obravnavo delavskima voditeljema Moo-neyu in Billingsu, ki sta bila obtožena bombnega napada o priliki neke parade leta 1916 in se od tedaj nahajata v ječi. Zagovorniki so našli pričo, nekega MacDonalda., ki se je izjavil, da je pri takratni obravnavi krivo pričal in da hoče to sedaj poravnati v prid obema obsojencema. Zagovorniki so mislili, da je ta priča MacDonald že mrtev, dokler ga niso pred nekaj dnevi našli v Baltimoru, vsega oslabelega in strtega in katerega teži vest radi krivega pričevanja in je pripravljen to sedaj popraviti s tem, da bo pričal pred višjim sodiščem in preklical tedanjo svojo izjavo. Tako bo zopet oživel slučaj, ki je zbudil veliko zanimanja po celem svetu, zlasti v delavskih krogih. MacDonald pravi, da je tedaj pričal proti Mooneyu in Billingsu na pritisk oblasti, ki so hotele dobiti nekoga, ki bi predstavljal krivca, kot se to mnogokrat zgodi. In če oblasti v takem slučaju ne morejo dobiti pravega krivca, zgrabijo prvega, ki jim pride v roke, j posebno če pripada tak človek še ; organiziranemu delavstvu jim je dobrodošel. Ves svet napeto pričakuje razsodbe višjega sodišča v San Franciscu. Medtem se pa vrše protestni shodi vsepovsod in od vseh strani se sliši klic, naj se izpusti nedolžna človeka iz ječe. -o- V pijanosti umoril svojega otroka Chicago, 28. julija. Edward M. Johnson je bil danes tukaj aretiran in bo postavljen pred veliko poroto, ker je umoril svojega otroka. John je izpovedal, da je njegova mala hčerka jokala v svoji posteljci. Da jo potolaži, jo je dvignil, toda bil je tako pijan, da je padel čez otroka in ga zmečkal. Otrok je imel udrto lobanjo, eno roko in nogo zlomljeno in vsa rebra strta. Mati otroka je šla isti čas v trgovino po živila in ko se je vrnila, je bil otrok že mrtev. Chicago, 29. julija. Kongresni odbor, ki preiskuje delovanje i komunistov v Zed. državah, je zaslišal več verodostojnih oseb, na katere se je zanesti in ki vedo kaj govorijo. Vsled raznih nemirov komunistov v tej deželi, kot nedavno v New Yorku in drugod, je vlada Zed. držav postala pozorna, zato je imenovala posebni odsek, ki naj preišče: koliko je privržencev komunistične stranke v tej deželi in kakšna je njih agitacija za svoj nauk. Ta odbor je zaslišal več oseb, ki so v splošnem izjavili sledeče: V Zed. državah je več kot 100,000 komunistov. To sodijo po tem, ker je bilo pri zadnjih predsedniških volitvah oddanih za komunističnega kandidata Foster j a do 47,000 glasov. Več kot polovica teh je rojenih v Zed. državah. 65 odstotkov teh je ali Židov, ali pa slovanskega pokoljenja, v pretežni večini Rusov.* Komunisti hočejo pridobiti za svoj nauk zamorce, pri katerih pa nimajo do sedaj nobenega uspeha zaznamovati. Od vseh komunistov pa je dve tretini ži-, dov, pravi poročilo. Poročilo pravi nadalje, da je Amerika v svoji osnovni podlagi zdrava, da pa zna to osnovno podlago prekucniti komunizem, ako se ne bo Amerika pravočasno zbudila. V prvi vrsti je potrebno, da se poostri priselnrške in deportacij-ske postave, ter upelje postava, da se morajo vsi inozemci registrirati v Zed. državah. Zdravnik ustrelil sina in sebe Indianapolis, 28. julija. Dr. H. W. Davis, star 80 let, je ustrelil svojega sina, Dr. John Davisa in potem še samega sebe. Oba so našli ležati v krvi na tleh, samokres pa je ležal pri desni roki očeta. Vzroki umora in samomora niso znani. Policija išče morilca Clevelandska policija je dobila migljaj od neke priče, ki pravi, da je videla 16. junija, da je stopila Mrs. Myrtle Smith, umorjena žena maršala iz North Randalla, da je ustavila svoj avtomobil pri Randollskem pokopališču, sama pa vstopila v ru-jav avtomobil k nekemu moškemu in sta se skupaj odpeljala. Od tistega časa je Mrs. Smith izginila, dokler je niso našli pred par dnevi umorjeno blizu Hudson, O. Priča zatrjuje, da sta imela par dni prej Mrs. Smith in moški v istem avtomobilu enak sestanek. "Cvetlični dan" šole SI. Nar. Doma Za "cvetlični dan," ki ga priredi šola S. N. Doma na St. Clair Ave. v nedeljo 3. avgusta, bodo darovali cvetlice sledeči: Julia Flower Shoppe je sporočila, da bo prispevala z vrtnicami in sicer z 100 komadi. Slapnik Florist je obljubil prispevati 500 raznovrstnih cvetlic. Družina Gerbec je prispevala z različnimi vrtnimi rožami, ravno tako Mrs. Braddock iz Collinwooda. * Jutri je sv. Ignacij in želijo vsem Nacetom vse najboljše. Sodnik določa premajhno varščino Dva bandita, Arthur Weiss in Warren Calabrese, sta bila preteklo soboto zasačena, ko sta hotela razstreliti blagajnico v trgovini pohištva na 16117 St.1 Clair Ave. Policijski inšpektor I Cody je zahteval za vsakega varščino po $25.000, dokler ne pride do obravnave. Toda sodnik Thomas E. Greene je rekel, da je taka varščina previsoka, in je izpustil Weissa na prosto pod $5000 varščine, Calabrese pa pod $2500. Ni čuda potem, da je toliko ropov, če sodniki nasprotujejo policiji! Mladina na drevju Med mladino v Clevelandu se je zadnje čase razpasla bolezen, da tekmujejo, kdo bo najdlje vzdržal na drevesu nepretrgo-j ma. Tako sedi Anna Kosik, stara 14 let na nekem hrastu blizu svojega doma, 3580 W. 105th St. že 13 dni. Drugi za njo je 13 letni Morton Lee, 3251 E. 1118th St., tretji je Naomi Wor-den, ki "čepi" na 2178 W. 104th | St. Pa ima tudi to sedenje po ;drevesih svojo dobro stran, ker imajo starši lep mir pred otroci. Odpotuje v Forest City Frances Grill, 705 E. 155th St. odpotuje za en teden k svoji sestrični v Forest City, Pa. Ker ima v okolici več sorodnikov in znancev, katerih ji ne bo mogoče obiskati pred odhodom, so prošeni, da jo obiščejo na gori omenjenem naslovu. Mesto na poročno potova-vanje je šel v strašno smrt Clyde, O., 29. julija. Oblasti v tem mestu stoje pred zagonetno smrtjo mladega Russel C. Gibbsa, ki je par ur predno se je imel poročiti z 21 letno Doris Kuns, storil strašno smrt. Par milj od tega mesta je neki farmar našel goreč avtomobil in je videl v njem ob vodilnem kolesu truplo moškega, ki je bilo tudi v plamenih. Farmer ni mogel vsled silnega, ognja do avtomobila, dokler niso zgorela vrata pri avtomobilu in je truplo padlo na tla. Okrog vratu trupla so našli vrvi, ki značijo, da je bil Gibbs umorjen in potem polit s kako gorljivo tvarino in zažgan. Po očalih in prstanu so spoznali v truplu Gibbsa. Malo ur prej je bil Gibbs v družbi svoje neveste, od katere se je poslovil z besedami, da gre počitku, ker bosta šla drugi dan k poroki in na poročno potovanje. Na sedežu poleg trupla so našli tudi kladivo in je policija mnenja, da je nekdo pobil Gibbsa najprej s kladivom in ga omamil. Nevesta je j vsa obupana in nihče ne more povedati, kaj bi bil vzrok umora 22 letnega Gibbsa. Morda je bil kak tekmec, ki je bil zaljubljen v mlado nevesto, morda je bil ro Sparski umor. Oblasti ne morejo razrešiti zagonetnega umora. Na poletni oddih Mrs. Jennie Asseg, 15638 Holmes Ave. se je podala na počitnice, na prijazne Frank Koz-levčarjeve farme v North Madison, O. Mnogo zabave! Pismo ima pri nas rojak Franc Rotar. Pismo je iz Ljubljane in je bilo naslovljeno na 1021 E. 62nd St. Pride naj sam ponj, ali pa pošlje koga v naš urad. Detroitskemu županu je pomagal Ku Klux Klan do zmage Detroit, 29. julija. Jako lepe stvari prihajajo sedaj na dan o detroitskem županu Bowlesu, ki so ga nedavno volivci pri posebnih volitvah odpoklicali do jeseni, ko se visijo redne volitve. Detroit je že od nekdaj poznano kot "odprto" mesto za igravce, javne hiše, butlegerje in gangeže. Pa se je javil kandidat za župana Bowles, ki je obljubil volivcem, da bo mesto dodobra sčistil vse te nesnage, če bo on izvoljen. Prejšnji de-troitski župan je bil John W. Smith, katoličan in mokraš in ta je bil trn v peti Ku Kluksarjem, ki so napeli vse sile proti Smithu in pomagali Bowlesu do zmage. In Bowles je zmagal in postal župan Detroita. Toda pod njegovim županovanjem se razmere v mestu niso izpremenile, ampak še poslabšale. Gangeži, morilci in butlegerji so imeli odprto pot. Ljudje so pričeli godrnjati. Ko je šel nekoč Bowles iz mesta, je napravil policijski komisar par pogonov na nočne lokale, vsled česar ga je Bowles odstavil, ko je prišel nazaj. To je dalo povod volivcem, da so zbrali podpise in odpoklicali sedanjega župana, ki pa pravi, da bo jeseni zopet kandidat in da si je svest, da bo zmagal. Na strani mu stoji vsa Ku Kluksarska organizacija in vsi gangeži, ki ne marajo, da bo Detroit postal čisto mesto. Seja S. D. Z. Zveze Danes večer, 30. julija se vrši polletna del. seja slov. Del. Zadr. Zveze in sicer v pridelanih prostorih glavne trgovine, 667 E. 152nd St. Kakor vsake ustanove, tako je tudi napredek S. D. Z. Z. odvisen od aktivnosti delničarjev, zato naj se udeležijo te seje v polnem številu. Sodnija je odločila, da se Petnajst oseb našlo smrt v sme prodajati slad- valovih Erie kor za žganje jezera ! Marco Chiappetta, pripoznani: Erie, Pa., 29. julija. Danes sladkorni kralj Clevelanda, od- ponoči se je potopila v bližini kar je bi umorjen Joe Porrello, Dunkirk, N. Y. velika tovorna i je dobil včeraj na sodniji tožbo j ladja "George J. Whalen." Uto-proti clevelandski policiji, ki mu nilo je 14 moških in ena ženska, je bila zaprla njegovo skladišče Na lice mesta je priplul ob pol sladkorja na 25500 Woodland : treh zjutraj v torek tovorni par-Ave. po zadnjih umorih med nik "Amasa Stone," ki je rešil iz i butlegerji. Sodnik Ewing je valov šest moških. Rešeni mor-razsodil, da'policija nima pravi- narji pripovedujejo, da se je toče zapreti sladkornega skladišča, vorna ladja, ki je bila težko ob-pač pa sme nadzorovati razvoz ložena s kamenjem, okrog pol-istega zunaj na cesti. Sodnik je noči nenadoma potopila. Vsa po-izjavil, da je sicer znano, da se sadka je šla z ladjo obenem v ta sladkor rabi in je potreben globočino. Vendar se je nekate-pri kuhanju žganja, da pa nima rim posrečilo, da so se držali ka-zadostnih dokazov na rokah, da ke pol ure za ladjo, ki je šele Chiappetta prodaja ta sladkor potem izginila v globočino. Po-ljudem, ki kuhajo žganje. Var- tem so plavali vrh vode, dokler nostni direktor Barry je pa iz- jih ni rešil gori omenjeni par-javil, da bo policija zasledovala nik Kapitan tega parnika pri-vsak truk, ki bo naložen s tem poveduje, da je slišal iz teme sladkorjem, da bo izvedela kam i mnogo klicev na pomoč, toda i se pelja. Barry je tudi rekel, da radi neprodirne teme ni mogel bo zahteval od vseh trgovcev ru- rešiti drugega kot teh šest mož. javega sladkorja na debelo, da Potopljena ladja je bila na potu bodo dnevno sporočali, koliko iz Sandusky, O. v Tonawanda, sladkorja so prodali in kdo je bil: N. Y. Rešeno moštvo pravi, da kupec. Ravno ta trgovina s ne ve vzroka, zakaj se je ladja sadkorjem na debelo, je vzrok potopila, ker je bilo jezero popol-zadnjim umorom v Clevelandu,: noma mirno. Prekucnila pa se ker je več oseb, ki bi rade dobile je tako nenadoma, da moštvo ni j absolutno oblast in vso trgovino imelo časa seči po rešilnih paso-tega sladkorja pod kontrolo. vih, ali spustiti rešilne čolne. -o---o- živež je sedaj cenejši v Angleška zračna ladja na Zedinjenih državah potu v Kanado j Cardington, Anglija, 29. juli--Washington, 28. julija. De- Zračni orjak, R-100, se je lavski oddelek Zed. držav poro- dvigni, v pondeljek zjutraj na ča, da je zadnjih šest mesecev 3385 milj dolgQ pot čez Atlanski _jPadel žlvež v Zed- državah zajocean v Montreal, Kanada, ka- 2.8%. Statistika se nanaša na mor bo dospel> če bo glo vge po Zmaga konservativcev V 32 držav Unije. Toda vseeno so sreči y petek zjutraj. Zračna živila za 71.7% dražja, kot v ladja nosi 44 oseb> 32 mož p0_ sadke, 4 častnike in 8 potnikov. Kanadi je protiudarec ameriški colnini Montreal, 29. julija. Minister Makenzi King, vodja liberalne Stranke v Kanadi, ki je držala svojo večino zadnjih dvanajst za letu 1914. Ne bo več vročine Državljan ni tujec Za pondeijek večer in za to-i Chicago, 111. 29. julija. Lor-rek je bil napovedan od vremen- «e Lindner, po rojstvu Šved, je i skih prerokov dež za Cleveland imel v žepu drugi državljanski in okolico. Dežja sicer ni bilo, ] Papir, ko mu je rekla Virginia B. Bennett je imela v svoji kampanjski platformi: zvišanje eol ninske postave, kar je tudi pri Mehika bo učila vojake Mexico City, 29. julija. Vojni let, je pri zadnjih volitvah doži-, tQda neznosna vročina je ne.j i Murphy "forner." Lindner je vel občuten poraz. Konservati- j^^ ponehala. Včeraj ie pa!j 3el tožit in Virginia je bila are vna stranka, kateri naceljuje B. dd topJomer kar za 20 stopinj tirana in obsojena. Tisti, ki se na to razumejo pravijo, da ne bo več take vročine ,ve Je T v- ietos, kot je bila zadnje dni. Pa "jT^Z' ""lade^ie"iziavil neslo zmago. S tem, da bo Ka- . . . ... ... o0 , t mehiške vlade je izjavil nada zvišala eolnino svojim iz- f ^dnie dniv da b°d° znali V enem let° vsi V°" delkom, bo dvignila vrednost do- >,e'kn°dVe Ma ZadnJe dm ' Jaki mehiške armade brati in mače industrije. To je kaj hiter 6V ' pisati. V armadi je sedaj 65 odgovor na novo eolninsko po- y bolnico se je podala odstotkov vojakov, ki ne znajo stavo, ki jo je sprejela nedavno v nedeljo je bila odpeljana v ne brati ne pisatL vlada Zed. držav. Vsled te no-■ Mt sinai boinico Miss Frances . i ;1 eft i . • - ve eolninske postave bo izgubila j Saj6) n23 E. 63rd St, radi ope- 'If™' Lett,'Mohr Amerika dobro odjemalko zajracije. Prijateljice jo lahko ob-;'?* svoje izdelke — Kanado, ki j« iščejo v sobi št. 109, drugo nad- 'e b letno kupila v Zed. državah zalstropje želimo ji skorajšnjega mnogo milijonov raznih pro- okrevanja, duktov. Kanada je prva dežela, ki je jasno odgovorila novi eol- Na počitnice ninski postavi Zed. držav in sle- sta odšla Mr. Louis J. Pire ured-dile bodo tudi razne evropske dr- njk Ameriške Domovine in žave. Zed. države bodo gotovo i Dutsch Prince. Ustavila sta se v prisiljene marsikaj popustiti, če i Geneva, O., kjer rešujeta far-bodo hetele dobiti odjemalcev za mersko vprašanje (pa nič kak-svoje izdelke. Pri nas namreč šno!). mnogo preveč izdelamo, da bi mogli vse- doma porabiti. Išče svojega sorodnika je bil obsojen na 50 let zapora, ker je ubil svojo mater. Sodnik, ki je mladega fanta sodil, je rekel, da ga noče obsoditi v dosmrtno ječo — ker je fant še premlad. Ni hotel dati krvi za otroka Chicago, 111. Leo Bloteaux ni hotel dati svoje krvi, da bi rešil svojega bolnega otroka, zato je bil obsojen na globo $100, katero Ana Zalar, Otave 10 pri bo moral odslužiti v ječi. Sod- Iz Športnega sveta ; Cerknici, Jugoslavija, sporoča, nik. ki ga je sodil, se je izjavil, Washingtonski s e n a t o r j i,; da bj ra(ja izvedela za naslov svo- daje on najslabši oče na svetu, baseball igralci, naznanjajo, dajjega sorodnika Frank Kranjca. Sladki Pittsburžani so kupili od Kansas City kluba | Ako to bere, naj ji piše na gori Pittsburgh, 29. julija. C. S. prvega basemana Joseph Ku-.omenjeni naslov. Stark je izjavil na shodu ogla- hel-a. Mr. Kuhel je Slovenec in _ sevalnega kluba, da prebival- Clevelandčan. Mnogo sreče, Joe, Piknik oduovedan jgtvo pittsburgha zavžije letno z "senatorji." Društvo St. Clair Grove št. dyakrat več bonbonžkov> kot Pozdrave vsem Cleveland- W' ?7,e "f T v-? J1^ j najdbo katerokoli drugo mesto i ozoidve vsem iieveidiiu :odpoVedalo piknik, ki bi se imel j y ameriški Uni]i canom S prijetnega obiska v Pitts- yih farmab> vršiti 31. avgusta na Pintarje- Watkinsovi bodo tožili burghu in Ambridge, Pa. poši- Chicago, 29. jul. Družina ljata lepe pozdrave vsem prija- Računi za plin Watkins, ki trdi, da je bil nji- teljem in znancem Mr. in Mrs. Plačajte račune za plin v na- hov otrok zamenjan, bo tožila Anton Slopko. Pravita, da sta šem uradu in prihranite si pot v; bolnico, kjer se je nahajala Mrs. imela prav lepe čase. j mesto. | Watkins na porodu, za $200,000. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: štvo, da ni še slovenska zavest v zadnjih izdihih, kakor mnogi po časopisih jamrajo. Pevski zbor Ilirija se bo torej v nedeljo 3. avgusta na vso moč potrudil da bo zadovoljil 7,a Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 00 kar najbolj mogoče svoje goste Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 , . z vsem, da se bo vsak gost vračal domov zadovoljen in s trdnim sklepom, da se bo udeležil v prihodnje vsake "Ilirije-ve" prireditve. Joe Debeljak. Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office Cleveland,O.—Cenjeno ured-at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. ništvo! Prosim vas, ako bi bili 83 No. 177. Wed. July 30th, '30. Nad trinajst let je minilo, od obtoženih še poznale niso do Zaslužen delavski voditelj. Vrste ameriških organiziranih delavcev so pokazale tekom let obstanka American Federation of Labor, ki je največja delavska organizacija na svetu, mnogo uspešnih, bistroumnih delavskih voditeljev, katerim se imajo organizirani delavci zahvaliti, da se z njimi ne postopa kot z živino pač pa kot s poštenimi ljudmi. Eden teh odličnih delavskih voditeljev je bil James M. Lynch, o katerega smrti smo poročali pretekli teden. Mr. Lynch je bil dolga leta predsednik International Typographical Union, tiskarske unije, ki je ena najbolj slovitih in odločnih delavskih organizacij na svetu. James Lynch je bil borec v prvi vrsti vsa leta, odkar je vodil tiskarsko organizacijo. On je prvi sprožil idejo, da se mora ustvariti osemurni delovnik za tiskarske uslužbence, m ni odnehal prej, dokler se mu ni posrečilo, da se je vsepovsod znižalo delovne ure., ne da bi se ob istem času pri-kratilo tiskarje pri njih plačah. Pravzaprav je bil pokojni James Lynch oče ideje, da se sploh za vse organizirane delavce upelje osemurni delovnik. Starejši delavci bodo pomnili, kako so garali leta in leta po deset, dvanajst ali štirinajst ur v strašnih tovarnah, podobnih peklu, dočim so dobivali prav malo plačo. Boj za osemurni dleovnik je bil hud in oster ter se je vlekel leta in leta, in končno je silna potrpežljivost, bister um in prevdarnost delavskega voditelja Lyncha zmagala napram onim, ki bi radi izmozgali delavca do skrajnosti. V posameznih industrijah, zlasti v tiskarski, se je- najprvo upeljal osemurni delovnik, in polagoma so sledile vse druge industrije, kjer so bili zaposljeni organizirani delavci. In danes je osemurni delovnik po vsem svetu skoro pri- po predsedniku Wilsonu kazen poznan kot nekak standard za proizvajanje dela, in nihče omiljena na dosmrtno ječo. Pri-več ne misli, da bi se vrnil v čase, ko so delavci prihajali v če, katere so takrat pričale, da tovarne in delavnice ob peti uri zjutraj in se vračali okoli so videle omenjena dva, ko sta peste ure zvečer, trudni na smrt, domov. izvršila zločin, pravijo, da so bi- Mr. Lynch blagega spomina se je začel boriti za osem- fc-za to plačane in nalpjskane, urni delovnik nekako leta 1900, v času, ko je bil vsakdo pre- druge pa pravijo, 3a so bile k pričan, da je to nekaj nezaslišnega, nekaj, kar je nemogoče, pričevanju prisiljene po vladajo- Z veliko udeležbo bomo kar se ne more nikdar uresničiti. Celo lastni pristaši Lyncha čih oblastih. Večina prič, ki so li, da so srca Slovencev so se mu smejali, češ, da se bori za nekaj, kar je sploh ne- takrat pričale proti Mooney in mogoče. Billingsu, sedaj izjavlja, da obeh Toda so ljudje med nami, ki vidijo v bodočnost za dolgo -o- vrsto let naprej, in ki po tem pogledu uravnavajo svoje de- NEKAJ PODATKOV O ZADNJI lovanje. Eden takih je bil Lynch. Ranjki predsednik Lin- SVETOVNI VOJNI čoln je bil tudi med ljudmi, ki so videli daleč naprej v bo- ovc, ^v__ dočnost. Ko se je začel potegovati za odpravo suženjstva, so mu govorlii, da bodo propadle vse južne države, ako se , suženjstvo odpravi. In še danes so tam, boljše napredujejo 2- januarja. — Rusi zavza-kot tedaj, ko so vladale suženjske razmere. meJ° višine Pri Cernovicah. Ru- Enako je tudi z osemurnim delovnikom. Prvotno so' siJa si nekoliko opomore od zad-Ijudje trdili, da je nemogoče kaj takega uvesti, ker če bodo nJih težkih izgub, delavci delali le osem ur na dan, bo vse delo zaostalo, in ng 21. februarja. — Začne se bo mogoče dobiti dovolj delavcev, da bi se naročeno izvršilo? bitka Pri Verdunu Kaj se je zgodilo. Ne samo, da osem ur popolnoma za- 25- februarja. - tako prijazni in bi priobčili sledeče vrstice. Rada bi se zahvalila Mr. Metelku, ki ima svoj urad v S. N. Domu, in ki mi je ozdravil moje bolne oči, ko nisem na, eno oko skoro poponoma nič videla. Zatekla sem se k njemu in on mi jih je v resnici pozdravil in tudi moji hčerki Agnes. Priporočam vsem tistim, ki imajo bolne oči, da se obrnejo na Mr. M^telko-ta. Jaz se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem za njegovo pomoč. Jennie in Agnes Steklasa. PREDILSKA IN KOČEVSKA ŽELEZNICA PROTESTNI SHOD V PRILOG MOONEYA IN BILLINGSA kar se nahajata v kalifornijskih zaporih dva delavska voditelja: Tom Mooney in Warren Bilings. Oba sta bila najaktivnejša, delavska agitatorja. Gradila sta unijski pokret in nagovarjala delavce na pristop v socialistično stranko. V letu 1916, za časa svetovne vojne, so gotovi patrijotje pričeli hujskati ljudstvo in prirejati takozvane parade v prilog, da stopi Amerika v vojno, iz katere se je porodilo na tisoče novih milijonarjev in so že obstoječi ogromno povečali svoja bogastva. Delavstvo je trpelo za časa vojne in trpi danes. Ena označenih parad se je vršila v San Francisco, Calif, leta 1916, v katero je nekdo položil bombo, ki je ubila devet ljudi in več ranila,. Omenjenega zločina sta bia obdolžena Mooney in Billings, toda zločin njima ni bil nikdar dokazan. Mooney je bil radi podtaknjene krivde obsojen na smrt, pozneje pa mu je bila sodne obravnave. Kapitalisti so se zarotili, da se morajo teh dveh, gori imenovanih, iznebiti, pa naj stane kar hoče. Kalifornijska justica, ki je pod vpljivom denarnih mogotcev, je popolnoma slepa v tem oziru, akoravno so kmalu po vojni začeli spoznavati bivši prose-kutorji in sodniki, ki so ju poslali za omrežje, da so storili zločin nad njima. Pravica z delavci na svoji strani je zahtevala osvoboditev Mooneya in Bil-lingsa. Kapitalisti na drugi strani so zahtevali, da morata ostati za omrežjem. Da se omenjena dva delavska agitatorja, ki trpita po nedolžnem že štirinajsto leto v zaporu za zločin, katerega nista nikdar izvršila, svobodi, je eksekutiva socialistične stranke, s katero sodelujejo še razne druge organizacije, sprejela sklep, da se en teden posveti v prilog Mooneya in Billingsa. Naloga organizacij je, da prirejajo protestne shode in demonstracije po širni Ameriki za osvoboditev Mooneya in Billingsa. V tržaških gospodarskih krogih je zbudil veliko pozornost sestanek na Sušaku glede spojitve Ljubljane s Sušakom po že začrtani progi Kočevje—Vr-bovsko. Listi prinašajo podrobna poročila o sestanku. Ker promet skozi Trst čedalje bolj pada in je Sušak že danes, ko je le neposredno zvezan s Slovenijo, odtegnil Trstu mnogo prometa, zlasti lesnega, je vest o gradbi nove železnice hudo zadela Tržačane. Jugoslavija izvaža skozi Postojno na Trst okoli 400.000 ton blaga in izguba tega dotoka bi pomenila za tržaško pristanišče veliko škodo. Toda Trst se je pričel bati tudi za svoje daljno ozadje in Tržačane vznemirja predvsem ustvarjanje slovanske jadranske zavesti, ki da hoče obdati Trst z železnim obročem; s posebnim poudarkom se omenja zanimanje češkega kapitala za Jadran. "Neprijazno razpoloženje Jugoslovanov napram italijanskim pristaniščem in predvsem proti Trstu," piše neki list, "nima zlih posledic toliko za odnošaje z Jugoslavijo, kolikor za odnošaje z državami, ki ležijo za Jugoslavijo in na katere pritiskajo Jugoslovani, da bi speljali tradicionalni promet od Trsta v svoje luke." "Piccolo" toži, da v nasprotju z izrednim zanimanjem italijansko javno mnenje in "žalibog tudi visoki krogi" nikakšnega zanimanja za položaj Trsta; pozablja se politična in gospodarska naloga Trsta za italijansko in tržaški problem ne zavzema pri Italijanih več tistega mesta, ki bi mu šlo tudi radi zgodovinskih posledic, ki jih utegne imeti. "Edino s predilsko železnico," piše "Piccolo," "je mogoče zajeziti protiitalijansko po- V Clevelandu se vrši protestni shod v četrtek večer, 31. julija j f^"^tere'os teče skozi Pra v Public Auditorium (konven- g0 in Belgrad."—Misel o pre čna dvorana). Slovensko delavstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži v mnogobrojnem številu. pokaza-na strani pravice. Louis Zorko. dilski železnici sprožijo tržaški Italijani vselej, ko je na dnevnem redu tržaška kriza. To naj bi bil tisti čudodelni lek, ki bi KAKO JE GRAD KLEVEVž ZA 5 GOLD. MENJAL LASTNIKA Nemci zadostuje za posameznega delavca, pač pa je tudi dokazano, vzamejo trdnjavo Doauvont pri da delavec v teh osmih urah producira isto množino delo, Verdunu. kot ga je produciral v desetih ali dvanajstih urah. Pri dol- 29. februarja. — Nemci spo-gournem delu se truplo tako utrudi, da odneha človeška roče Zed. državam, da ne bodo moč, in utrujeno truplo ne bo produciralo dosti dobrega. prenehali z vojno podmornic. Kot vodja tiskarske unije je Lynch tudi vedno deloval, marca. — Nemčija naznan-da so se vsi štrajki vršili brez nasilja, brez tepeža in spopada ja, da začne z napadi podmornic z oblastmi. Sicer ne pozna tiskarska unija mnogo štrajkov, v vseh morjih, toda kar se jih je vršilo, so bili dostojni, in vsak štrajk je bil 3. marca. — Portugalci za-dobljen z vztrajnostjo in dostojnostjo. plenijo nemške ladje v Madeiri. Lynch je eden pionirjev ameriških delavcev, in boril se 9. marca. — Nemčija napove je za napredek delavstva v dnevih, ko je bil boj hud in neva- vojno Portugalski, ren. Zadnja leta svojega življenja je bil Lynch član državne 15. marca. — Avstro-Ogrska komisije v New Yorku, ki je izvojevala ostarelim delavcem napove vojno Portugalski, pokojnino za stara leta. 24. marca. — Torpedirana je Bodi neustrašenemu delavskemu voditelju ohranjen Angleška ladja Sussex, kjer je časten spomin! bilo več Amerikancev na krovu. 27. marca. — Predsednik Wilson protestira Nemčiji radi napada na Sussex. 8. aprila. — Nemčija zanika napad na Sussex, leto, zato je nakakšna dolžnost 10- aprila. — Nemška ofen-vsakega rojaka, da se udeleži ž*va na vsej črti proti Ver-tega piknika kljub slabim ča- dunu. som in s tem pokaže, da se za- 24. aprila. — Ustaja izbruhne veda in zanima, kako veliko na- na Irskem. rodno delo vrši zbor Ilirija, ko 29. aprila. — Angleži preda- goji slovensko narodno in na- jo Kut-el-Amara Turkom. božno pesem. Nič ne bo preti- I- maja. ->- Ustaja na Ir- rano, če zapišem na tem mestu, skem je zadušena. da se sme zbor Ilirija pod se- 4. maja. :— Nemčija sporoči danjim vodstvom prištevati Zed. državam, da radi samo- med najboljše zbore, ki se mo- obrambe ne morejo opustiti bo- rajo vzdrževati v razmerah v jevanja s podmornicami. ! Zadnji "Ilustrirani Slovenec' Pomorska bitka je med drugim prinesel sliko gradu Klevevž. K temu nam poroča okrajni komisar v po- rešil Trst, kakor se je prej dolgo časa pričakovala rešitev od proglasitve Trsta za svobodno luko, dokler ni rimska vlada izrekla končnoveljavnega ne. Tudi predilsko železnico je Rim odklonil. Stroški za to železnico, ki naj bi tekla od Tolmina v Zilsko dolino, in vezala Trst z Beljakom, bi znašali okrog poldrugo milijardo in železnica bi se nikdar ne izplačala. Na drugi strani se gradnji protivijo Benečani, ker bi radi nje trpela zveza Beljak—Trbiž—Videm in dalje v Benetke. Predilska železnica nima za Italijo pomena, ker ima Italija prav preko Trbiža direktno zvezo z Avstrijo in tudi Trstu samemu, ki se hoče "oprostiti šikan in zavlačevanja prometa od strani sovražnikov ob meji," ne bi mnogo koristila. Proga Jesenice— Podbrdo je prekratka, da bi mogla Jugoslavija, četudi bi hotela, škodovati Trstu s tarifno politiko; lahko trdimo tudi glede proge Maribor—Rakek. Rimska vlada se tega dobro zaveda in "klic na pomoč, ki prihaja Piccolu iz dna duše v skrajni potrebi spričo teh pojavov," ne bo našel odmeva v Rimu. RADIO PROGRAMI Collinwood, O.—Pevski zbor Ilirija bo imel v nedeljo 3. avgusta svoj piknik na prijaznih Močilnikarjevih farmah, ki so clevelandskim Slovencem znane, da ni potreba posebnega po-jasnevanja, kako se tje pride. Truki prično voziti ob 1. uri izpred Slovenskega doma na Holmes Ave. in bodo vozili vsake pol ure. Postajališča bodo sledeča: St. Clair Ave. in 173. cesta, Waterloo Rd., vogal 156. ceste in Nottingham Rd., vo- jkakoršnih živimo v Ameriki. 8. maja. — Nemci zavzamejo gal 185. ceste. In kako razveseljivo je tudi strategično postojanko 304 na Ker pevski zbor Ilirija nima to, da zbor, ki šteje 40 dobro zahodni fronti. nikakih finančnih dohodkov, ampak je odvisen samo od par prireditev, katere priredi vsako izvežbanih moči, sestoji z mali- 10. maja. — Nemčija pripo-mi izjemami iz same tu rojene! zna potopitev Sussexa in ponudi mladine, katera nam daje poro- odškodnino. 30. maja. pri Jutlandiji. Nemci in Angleži si lastujejo zmago. 2. junija. — Začne se tretja k°ju S- L. Sivic: bitka pri Ypresu. Grajščina Klevevž (Klingen- 8. junija. — Nemci zavzame Ifels) na Dolenjskem je bila pr-jo trdnjavo Vaux pri Verdunu. J votno podružnica stiškega ci- 25. junija. — Zavezniki se stercijanskega samostana. Na-pripravljajo na veliko ofenzi to je prešla v last znane kranj vo na vzhodni fronti. ske rodovine baronov plem. 29. junija. — Sir Roger Case- Schweiger-Lerchenfeld, ki so jo ment je obdolžen izdajstva v ohranili do 1. 1820. Zadnji last-Irski ustaji in je obsojen na nik iz te družine je priredil lo-smrt. terijo, da bi posestvo prodal. V 1. julija. — Prične se velika tisti dobi so na ta način proda-bitka pri Sommi. jali najrazličnejše predmete. 6. julija. — Lloyd George! Izdal je mnogo tisoč srečk, po imenovan vojnim tajnikom. 5 goldinarjev komad. S sreč- 9. julija.-Nemška trgovska Ikami >e Potoval skoraj vso podmornica Deutschland pride Evropo; ko jih je v teku ve . .. let prodal, je slednjič priredil v Ameriko. ! v , . „ .vx. . , . ,.. „T . , žrebanje. Grajscino je zade) 11. julija. - Nemci napredu- neki Jombart (žombar)) mesar jejo pri Meusi. y Sedanu na Francoskem, po 3. avgusta. - Angleži obesi-1 na^dno8ti Francoz. Ta se je jo Sir Roger Casementa v Lon- z dvema sinovoma in eno h&r. d°nu- jo preselil na Klevevž in ostal 9. avgusta. — Italijani preko- j tam do svoje smrti< Njegova račijo reko Sočo. družina, ki si je pridobila v de- 27. avgusta. — Italija napo- želi znaten ugled, je v moškem ve vojno Nemčiji. Romunska rodu izumrla; sedanja posest-napove vojno Avstriji. niča je gospa Gabrijela Ulm. 28. avgusta. — Nemčija na roj. Jombart, vnukinja onega pove vojno Romuniji. Jombarta, ki je zadel Klevevž 2. septembra. — Trinajst na srečko za 5 goldinarjev. O nemških zepelinov poleti nad j tem prvem plejskem lastniku London in vrže bombe. Ivlevevža pripovedujejo, da ni | 15. septembra. — Angleži 1 veliko dal na gostoljubje. Cel prodro skozi tretjo nemško čr- je z grajskega okna zapazil, da I to, kjer so v prvič rabili tan se bliža kaka kočija- je brž ke klical služabnika Matineta: 5. novembra. — Nemčija iz "Martin, zapri vrata, lačni ljud- javi neodvisnost kraljevine Po- je gredo!" Pri tem je izgovar- ljske, dosedaj ruske province. ial dolenjsko narečje na čisto 7. novembra. — Woodrow francoski način, tako da je bilo Wilson, demokrat, ponovno iz- slišati nekaj docela drugega . . . voljen predsednikom Zed. dr- ___ žav< Pristopajte k domači (Pride Se) organizaciji, k S. D. Z. Za četrtek, 31. julija WTAM A. M. 6:30: Sign on Station WTAM. 7:15: WTAM String Trio. 7:30: Cheerio (NBC). 8:00: Morning Melodies (NBC). 9:00: Hits and Bias (NBC). 9:30: Patty Jean's Chat. 9:45: WTAM Physical Culture Hour. 10:00: Bon Ami Radio Matinee (NBC). 10:15: Chester Zohn, tenor. 10:80: Annabelle Jackson, pianist. 10:45: Warren Wade. 11:00: Irene Beamer, soprano. 11:15: On Wings of Song (NBC). 11:30: Liszt Program. 11:45: Pat Haley. 11 :69 : Time Signals. P. M. 12:15: Gene Carr, baritone. 12:20: Fruit-Vegetable Markets. 12:30: Sessions Time. 12:31: Hotel Pennsylvania Orchestra (NBC.) 1 :00 : Gondoliers. 1:30: The Vivanos. 1 :<«: Playlet. 2:15: Canadian Program. 2:45: Collegiate Trio. 3:00: Baseball Game—Cleveland vs. De troit. 5:00: Alice Sheldon. 5:15: Meditation. 5:30: Organ Processional Hour. 6:15: Charles W. Reed, baritone. 6:25: Baseball Scores. 6:30: White Rose Orchestra. 6:59: Bulova Time. 7:00: Fleischmann Hour (NBC). 8:00: Spang Baker—Charles Hamp. 8:30: Jack Frost Melody Moments (NBC). 9:00: RCA Hour. 10:00: Canfield Petey and Lulu Belle. 10:15: Uncle Abe and David (NBC). 10:30: Joe Smith's Euclid Beach Tai-k Or chestra. 11:00: Bulova Time—Announcements. 11:05: Dick Fidler's Lake Shore Orchestra. 11:35: Midnight Melodies. A. M. 12:15: Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. 1:00: Sign off Station WTAM. WHK A. M. 6:30: Radio Reveille. 8:00: Something for Everyone (CBS). 8:30: Burlesque Broadcasters. 8:45: What's Happening. 9:00: Julia Hayes. 9:30: The Girl Friends. 9:45: Muscial Portraits. 10:00: Durkee Products (CBS) 10:15: The Banjo Boys. 10:30: Popular Harmonics. 11:00: Ethel and Harry 1'. M. Manhattan Towers Orchestra (CBS). "ar_oId Stern's Orchestra (CBS), i.'.n « ■ Strawn & Co.'s Elgin Time. 1:10: Quiet Harmonies (CBS) Ann Leaf at the Organ (CBS). 1.56: Health Talk—Dr. Winfrey. -:00: House-keepers Chat. 2:20: Columbia Ensemble (CBS). 2:40: Tea Time Topics. ■1:30: U. S. Navy Band (CBS). •i:4n: Meditation. 4:15: Uncle Gordon. 4:40: World Book Man. 4:45: Messenger Boys. 5:45: Review Current Events. 6:01: Schedule for the Evening. 6:02: Bartunek's Beau Brummels. 6:25: Raybestos Sport Flashes. 6:30: Ward's Tip Top Club (CBS) 7:00: Quality Time. 7:01: Mid-Week Services 1. H S A 7:59: Raybestos Radiogram. 8:00: WNAC Eight Anniversary (CBS). (CBS) St0n' MaBI,7inc Program 9:00: Toscha Sridel and Concert Orchestra (CBS). 9:30: Gruen Guild Watch Time. 9:31: H.vklas Night Club. 10:00: Mr. Quality (Ted De Turk) Slu™ber "our (Organ—Soloist). 11 :00 : Rubberneck Man. 1 1 :01 : Ed Day's Orchestra. 12:00: Wille's Lake Shore chestra. WJAY A. M. 7:00: Morning Melodies. 7:30: Elaine and Sis. 8:00: WurlitKcr Program. 8:30: Dance Music. 9:00: Elgin Time. Hecza Knutt. 9:-lo: Bobby Nichula. 10:00: Student Prince Weather Forecast Ruth and Blair. 11:00: Hawaiian Echoes. 11:15: Rocy Austin. 11:30: Works of Ethelbcrt Nevin. 12:00: Elgin Time, Student Prince Won t her Forecast. 12:30: Troy Singer'« Orchestra. 1 :30 : Freddy Stone. 2:00: Organ from WurliUers. 2:45: Ruth Richoy. 3:00: Ed Whit.-. 3:15: STUPECK AND KALLISTER. 3:30: John Raymond. 3:15: France:; Mae Haakin. 1:00: Honolulu Conservatory of Music. 4:3»: Eric Nuldcrlc. ■1:48: Olga, l'iano Wizard. 6:00 forecast 6:15: Joe and Sum. 6:80: Dry Muintcnancc League. 7:85: Elgin Time, Sign Off. Če verjamete, al' pa ne... Nek Vipavčan je peljal v Cerknico pomladi zgodnje češnje. Upreženega je imel oslič-ka-sivčka, ki se je kaj krepko upiral z vozičkom gori po Rakeku proti mitnici. Na mitnici ga pa ustavi cesarsko kraljevi mitničar in Vipavec je moral plačati mitnino. Ni plačal rad za tako majhno živalico kot je osliček, ampak postave niso klobasa, in Vipavec je odrajtal tistih šest krajcerjev mitnine. "Ma pej," je modroval Vipavec vozeč se doli proti Cerknici mimo Skrajnika, "nazaj grede te že ukanim, buzarda, da se bova z osličkom zastonj peljala skozi 'šrango' nazaj." Cerkljanje radi zobljejo češnje, pa so jih hitro pokupili, ko jih je Vipavec razstavil pod lipo. Ker je bila dobra kupčija, je stopil še k Žumru na pol litra vina, dal osličku dober grižljaj detelje in se proti večeru napotil nazaj proti Rakeku. Ko sta bila z osličkom že pri zadnjem ovinku pred mitnico, Vipavec ustavi iskrega oslička, ga lepo izpreže, ga posadi na voz, sam se pa lepo upreže k vozi in krepko vleče voz proti mitnici. Pri mitnici se naredi Vipavec, kot bi ga ves svet nič ne brigal in jo moško reže mimo mitnice. Mitničar pa skoči iz hiše in zavpije nad Vipavcem: 'Hej, kaj pa voznina? Šest krajcarjev mi boste dali!" Vipavec pa pokaže s prstom na oslička, ki je moško sedel na vozu in odgovori: "Kar z voznikom se zmenita, mene pa pusti pri miru!" Predno se je mitničar prav zavedel, je že bil Vipavec pred Domicelom, kjer je dal osličku spet njegova šaržo nazaj, sam ga je pa stisnil četrt, ker je tako spretno ukanil mitničarja. A Boby je bil tepen od očeta in se mu je strašansko zdelo za malo. Ko oče odide, reče Boby proti materi: "Oh, mama, kako srečno bi mi lahko živeli, če bi se vi ne bili možili." a n V Gordon parku je neki plavalec rešil nekega dečka iz vode, nakar se mu je ta zahvalil takole: "O, kako sem vesel, da ste mi rešili življenje. Le pomislite, kakšne reči bi doma pri nas uganjali z menoj, če bi bil utonil!" A Bolnik pride k zobozdravniku: "Ali vi drete zobe brez bolečin?" Zobozdravnik: "Da, dal vam bom uspavalno sredstvo, da boste za nekaj časa zavest izgubili in ne boste nič vedeli kaj se godi z vami." Bolnik: "Pa to več stane?" "Petdeset dinarjev več." "Dobro, zadovoljen sem," reče bolnik in potegne denarnico iz žepa. "Saj vam ni treba naprej plačati; boste že potem plačali." "Saj ne mislim plačati naprej ; sem samo denar seštel, predno izgubim zavest." rA "Vedno pripoveduješ, kako da me imaš rad," reče ženica svoji slabši polovici. "Ampak če bi me ne bil nikdar poznal, bi me gotovo ne imel tako rad?" "Jej, potem šele bi te ljubil, potem!" A Bilo je ponoči. Naenkrat se ona zbudi ter pokliče moža: "Ali slišiš, stari, tatovi so v hiši, roparji, vlomilci!" Mož se pa obrne na drugo stran ter reče zaspano: "Le kar ti vstani ter jim pokaži svojo novo obleko in svoj Eigiii Tim'is Student Prince Weather nOV klobuk, pa bodo gospodje Foreca»t. , , , . , tatovi takoj prepričani, da m nobenegH centa pri hiši." Garden Or. Glasilo S. D. Z. «ii»ntmmjiiiiiiiiiii;iit:ni:»n>:»n»in>»»»in»iiiiiii:i»»»tiiiiiiiiiii:i;!»mmmt Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedet v Cleveland-u, O. 6238 St. Clair Av«nu«. Telephone: Endicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 6flth St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Av«. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave. 2) LOUIS J. PIRC. 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIC, 971 E. 76th St. 3) ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: Dlt. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. 5 SEJA GL. ODBORA S. D. Z. 22. JULIJA 1930 Glavni predsednik John Gornik odpre sejo ob 8:30 P. M. Odsotni: P. Kogoj, v stari domovini, Jernej Knaus, Ignac Smuk in Louis Balant. Bere se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot čitan. Dr. Slovenec predloži prošnjo sobrata Joseph Zupančiča za odškodnino še za drugo oko. Glede te odškodnine se sklene, da se počaka do natančnejše preiskave. Vrh. zdravnik poroča o mnogih slučajih, ko bolnišnice nočejo izponiti bolniških listin takim, ki so že iz bolnice, toda se morajo hoditi zdraviti še nadalje v iste. Taki bolniki navadno nimajo drugega zdravnika, ampak le onega v bolnici. Tako ni nikogar, da bi jim izpolnil bolniške listine: bolnišnice nočejo, drugega zdravnika pa nimajo,,, Vspričo tega sklene gl. odbor, da si mora vsak tak bolnik preskrbeti še kakega drugega zdravnika, da mu bo izpolnil bolniško listino, kot predpisujejo pravila, sicer ne bo dobil bolniške podpore. Tednik Proletarec ponudi Zvezi ogas v Družinskem koledarja. Se sklene, da se ne vzame oglasa. Začasni tajnik Debevec poroča, da je vse tekoče delo v gl. uradu izvršeno in da so računi pripravljeni za pregled nadzornikov. Se vzame na znanje. Predloži se pritožba od nekaterih članic društva Danica št. 11 SDZ. Ker je pritožba skoro enaka, kot jo ima sedaj na rokah SL porotni odbor, se sklene, da gl. odbor ne sklepa o tej stvari ničesar, dokler ne predloži gl. porotni odbor svojega sklepa o tej preiskavi. Kakor hitro dobi gl. predsednik pismeno poročilo od gl. porotnega odbora o tej zadevi, naj skliče gl. predsednik izvan-redno sejo. Umrli: Anton Oštir c. št. 339, član društva št. 1, umrl 5. junija 1930. Vzrok smrti: Pljučnica. Zav. za $1,000. Dedič Frances Oštir, soproga. Pristopil v Zvezo 6. decembra 1913. Joseph Presečan, c. št. 4780, član društva št. 1, umrl 15. junija 1930. Vzrok smrti: ubit od avtomobila. Zavarovan za $1,000. Dediči: Joseph in Mary Presečan, starši, enako. Pristopil v Zvezo 3. februarja 1924. Joseph Grozde, c. št. 6162, član društva št. 1, umrl 2. junija 1930. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1,000. Dediči: Frank in Joseph Grozde, sinova. Pristopil v Zvezo 5. decembra 1926. Frank Ivančič, c. št. 4313 član društva št. 6, umrl 6. junija J930. Vzrok smrti: prebitje lobanje. Zavarovan za $1,000. Dedič: Jenny Vodnik, sestra. Pristopi v Zvezo 1. parila 1923. Anton Stare, c. št. 2360, član društva št. 9, umrl 30. maja J930. Vzrok smrti: notranja bolezen. Zavarovan za $1,000. Dedič Mary Stare, soproga. Pristopil v Zvezo 17. februarja 1918. Frances Peterlin, c. št. 2767, članica mladinskega oddelka dr. št. 24, umrla 8. junija 1930. Vzrok smrti: ubita od avtomobila. Posmrtnina znaša $58. Dediči starši. Pristopila v Zvezo 16. januarja 1927. Louis Shenk, c. št. 1290, član društva št. 1, umrl 8. junija .930. Vzrok smrti jetika. Zav. za $300. Dedič: v zapuščinsko zadevo Ane Shenk, soproge. Pristopil v Zvezo 8. aprila 1914. Anton Kosak, c. št. 4419, član društva št. 1, umrl 21. aprila 1930. Vzrok smrti: zgorel. Zavarovan za $1,000. Dedič Uršula Felicjan, mati. Pristopil v Zvezo 6. maja 1923. Gl. predsednik poroča, da je v tej kampanji do danes pristopilo okrog 400 članov v oba oddelka. Se vzame z odobravanjem na znanje. Aktuar, ki je pregledal knjige in poslovanje v gl. uradu je izjavil, da je proračunal stanje članstva glede solventnosti Zveze in da je S. D. Z. 105.80% solventna, kar je največ, kar je še Zve-:'a štela. Za svoje delo je poslal račun v vsoti $190.00, kar se pla- i ča iz upravnega sklada. Zadeva posmrtnine Mary Perme se odloži, dokler niso vse 1 tozadevne listine predložene v gl. uradu. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi gl. predsednik sejo ob 10:15 P. M. IZVANREDNA SEJA GL. ODBORA S. D. Z. 25. JULIJA 1930 Navzoči so sledeči gl. odborniki: John Gornik, Frank černe, Julija Brezovar, Jernej Knaus, James Debevec, Frank Jakšič, Leo Kushlan, Janko Rogelj, Ignac Smuk, Louis Balant, Louis Jerkič, Albina Novak. Glavni predsednik pojasnjuje, da je bila sklicana izvanredna seja po gl. predsedniku, vsled naročila redne seje gl. odbora z dne 22. julija v zadevi društva Danica št. 11 in nekaterih članic tega društva, ki so nasprotne akciji društva, kot jo to vodi. V prvi vrsti poda svoje poročilo gl. porotni odbor, na katerega so se obrnile nekatere članice društva št. 11 kot na drugo inštanco. Predsednik gl. porotnega odbora poroča, da se je nekaj članic društva Danica št. 11 pritožilo, da društveni odbor ne dela pravilno, ker je bilo na decemberski seji leta 1929 sklenjeno, da plača vsaka članica po $1.00 izvanredne naklade v letu 1930 in se vsled tega ne bo prirejalo v letu 1930 nobenih veselic. Ta sklep se je prekršil, ker je imelo društvo svojo veselico že meseca februarja. Izvanredna društvena seja je nadalje dne 23. aprila glasovala o nabavi društvene zastave. Navzočih je bilo 30 članic in 16 jih je glasovalo za nabavo zastave in pritožba se glasi, da ni bila seja sklepčna, ker je potrebna najmanj ena tretina vseh članic po pravilih. Pritožba se glasi: da se povrne že vplačanih 50c izvanredne naklade, da se skliče ponovno izvanredna seja pismenim potom za nabavo zastave. Gl. porotni odbor poroča: Da je pregledal zapisnik letne seje društva Danica št. 11 z dne 10 decembra 1929 in ni videl nikjer zapisanega, čemu se bo rabilo izvanredno naklado $1.00, zato je prišel gl. porotni odbor do sklepa, da ovrže dotični sklep društva in naroči društvu, da povrne članicam po 50c, ki so bili vplačani že v letošnjem letu. Glede izvanredne seje, kjer se je sklepalo o nabavi zastave, je gl. porotni odbor pronašel, da ni v zapisniku dejstva, koliko članic je bilo navzočih na tej izvanredni seji, niti koliko članic je glasovalo za nabavo zastave. Zato gl. porotni odbor ne pripozna sklepčnost te izvanredne seje in naroča društvu št. 11, da mora sklicati ponovno redno ali izvanredno sejo, ter članicam sporočiti, da se vrši ta seja za nabavo zastave. Predsednik gl. porotnega odbora je prejel od tajnice dr. št. 11 dne 22. julija pismo, v katerem poroča, da se je vršila redna seja društva dne 8. julija 1930, da je bilo navzočih 63 članic in da jih je za zastavo glasovalo 51, 12 se jih je pa odstranilo. Zato gl. porotni odbor prizna to sejo za sklepčno in glasovanje o nabavi zastave pravilno in polnomočno. Ker pa smatra gl. porotni odbor to zadevo za jako važno, predloži ta svoj sklep v pregled celokupnemu gl. odboru. Gl. odbor ra^motriva o predloženem sklepu gl. porotnega odbora in si osvoji sklep, da gl. odbor potrdi sklep gl. porotnega odbora v gori omenjeni zadevi. ' Gl. odboru se nato predloži ponovna pritožba od nekaterih članic društva Danica št. 11 in sicer: 1. Ker se je plačalo za najemnino dvorane o priliki razvitja zastave prej, predno je društvo sklepalo o nabavi zastave. 2. Da se odstavi društeno predsednico in tajnico, ker se nista pokorili društvenim odredbam. Gl. odbor debatira o tem in sklene: O točki 1: Društvena tajnica poroča, da se je dotična najemnina poravnala iz prostovoljnih prispevkov za zastavo in da se je dotično svoto za najemnino povrnilo v društveno blagajno. O točki 2: Ker je ta pritožba v zvezi s prejšnjo pritožbo in ker gl. odbor ne vidi, da sta omenjeni društveni odbornici zakrivili kak prestopek zoper pravila, ali da se nista zavedali svojih društvenih dolžnosti, ter se tudi nista protivili odredbam veČine društva, gl. odbor smatra to obtožbo za neutemeljeno in jo vsled tega ne more upoštevati. S tem je bil dnevni red izčrpan in gl. predsednik zaključi izvanredno sejo ob 10. P. M. John Gornik, James Debevec, gl. predsednik. zapisnikar. THE OLD HOME TOWN Registered U. S. Patent Office Stanley i ITS FUNNY MISTER EDITOR i YOU WOULDN'T PRIN7V4, r puff »n your papfr, tabout our t_OD<3E JSOPPER ANO -TWO DAY CAKE SAUE-TH'lDfeA YOU SAV/AIS FOLKS' WERE NT INTERESTED JN CAKES AND ^YES Mfe EDITOR, oust explain Hovj You come To have a piece of my Banana cake in your ^ <35> danced 11= the G/RL.S AINV GOT him trapped nowji, SAY, HE DlDNT hanIW lEg VJ. sTAWJy egKif^AL. PfttsJ__7-2fe-3a P 2. Winning pitcher—Jeraj. Umpires —Hrovat and Snyder. Scorer—Bokar. STANDING Team W. L. Pet. Cleveland No. 9 ........................5 1 833 Modern Crusaders No. 45 ......6 2 750 S. Y. M. C. No. 36 ..................5 2 715 Mir No. 10 ..................................6 3 667 SS. Cyril-Methodius No. 18 2 7 222 Clairwood No. 40 ......................0 9 000 Schedule for Sunday Aup. 3 Clairwood vs. Cleveland, at 6, early. S. Y. M. C. vs. SS. CjTil and Methodius at 6, late. Umpire Jalovec. Scorer Bokar. Mir vs. Modern Crusaders at 7, 10. Umpire Hrovat. Scorer Kogoj. -O- IZ ZGODOVINE JEDILNIH VAGONOV John Gornik, gl. predsednik. James Debevec, zapisnikar. The Modern Crusaders (No.-45), defeated the last place Clairwoods (No. 40) by the score of 10 to 3, mostly due to Puller's triple and home run and Hannah's effective twirling. Puller hit his triple in the second inning and scored two runs for the Crusaders, and his home run came in the eighth inning, helping his team to three of the seven runs scored that inning. Zust collected two hits for Clairwoods lead his team at bat. Modern Crusaders A. R. H. O. A. E. O. Zimmerman, rs .... 4 0 0 0 0 0 M. Rayer, ss .............. 4 110 3 0 Pečjak, lb .................... 3 2 1 10 0 1 W. Rayer, 2b .............. 3 110 0 0 Fuller. 3b .................... 4 2 2 6 4 1 Lindy. c ...................... 4 0 0 10 0 0 Hannah, p .................. 3 0 1 0 1 P Yancher, If .................. 3 1 0 0 0 1 V. Zimmerman, cf .... 2 2 110 0 Oblak, rf ...................... 3 110 0 0 Totals ..................33 10 8 27 8 3 Clairwood A. R. H. O. A. E. Peck, lb ........................ 3 118 0 0 E. Zupančič, ss .......... 4 0 0 0 0 1 J. Zupančič, 2b .......... 4 013 10 Somrak, If .................... 4 0 0 3 0 0 Milavec, c .................... 4 116 0 0 Hrovat, 3b .................. 4 0 1 0 2 0 Opaskar, cf ................ 4 0 0 0 0 0 Zust, rs-p .................... 4 12 110 Miklaus, rf .................. 2 0 0 0 0 0 Kausek, rf .................. 2 0 1-0 0 0 Slivers, p-rs ................ 2 0 0 3* 0 0 Totals ..................37 3 7 24 4 1 Crusaders .................. 0 2 1 0 0 0 0 7 "—10 Clairwood .................. 10000000 2— 3 Two-base hits—J. Zupančič, Milavec, M. Rayer, Oblak. Three-base hit —Puller. Home run—Fuller. Sacrifice—Hannah. Base on balls — Ofl Hannah 2; off Slivers 2; off Zust 1. Struck out—By Hannah 9; by Slivers 3; by Zust 1. Losing pitcher—Slivers, Umpires—Snyder and Hrovat. Scorer —Bokar. Behind the effective relief hurling of Jeraj, Cleveland (No. 9) nosed out S. Y. M. C. (No. 36), 7 to 5, to take first place, in an exciting eleven-inning game. Jeraj allowed only four hits and struck out ten in the five innings he worked, while J. Grzybo, who started, weakened in the sixth after allowing five runs and six hits. Lausche of the S. Y. M. C. led his team at bat with three hits. Cleveland A. R. H. O. A. E. J. Grzybo, p-3b .......... 4 1 2 2 0 0 H. Grzybo, lf-c .......... 5 2 2 11 0 0 M. Sodja, lb ................ 5 117 0 1 L. Sodja, rs ................ 4 12 10 0 F. Kuhely, ss ............ 5 0 0 0 1 0 A. Kuhely, 3b-rf ........ 5 12 110 Klaus, 2b ...................... 4 0 1 2 0 1 Hlad, rf ........................ 2 0 0 0 0 0 Jeraj, p ........................ 2 0 0 0 0 0 Brodnik, c-cf .............. 4 119 0 0 Zabukovec, cf-lf ........ 4 0 1 0 0 0 Totals ..................44 7 12 33 2 2 S. Y. M. C. A. R. H. O. A. E. Milavec, 2b .................. 3 2 0 3 0 0 Lausche, ss .................. 5 1 3 2 2 0 Prebles, rs .................. 5 116 0 0 Verbic, p ...................... 5 0 110 0 Kostelec, 3b ................ 5 1 2 2 2 0 Makovec, rf ................ 4 0 2 1 0 0 Leskovec, lb ................ 5 0 0 5 0 0 Posch. If ...................... 3 0 0 0 0 0 Gornik, If .................... 1 0 0 0 0 0 Vihtelic, c .................... 4 0 1 12 1 0 Kushlan, cf .................. 4 0 0 1 0 0 Totals ..................44 5 10 33 5 0 Two-base hits—Kostelec. H. Grzybo, Klaus. M. Sodja. L. Sodja, Zabukovec. Stolen bases—Milavec, Makovec. Double play—M. Sodja unassisted. Base on balls—Off Verbic 2; off Grzybo 2. Struck out—By Verbic 12; by Grzybo 8; by Jeraj 10. Wild pitches—Verbic Če se je grecj 50 leti bogat in hraber zemljan odločil, da napravi daljše potovanje po železnici, se je moral pošteno preskrbeti z jedačo in pijačo, ker tedaj se železniška uprava še ni brigala za telesno blagostanje svojih potnikov in tudi na postajah še niso prinašali jedil in pijač v vagon. Prvi, ki mu je padlo na misel, da otvori v železniškem vozu restavracijo, je bil neki židovski trgovec iz Frankfurta. železniška uprava mu je dala na razpolago železniški voz, ki ga ni več rabila in podjetni mož ga je opremil z mizami in stoli. Na postaji, kjer je voz stal, se je preskrbel z vsem potrebnim. Ker se mu je podjetje bolj in bolj razvijalo, je zaprosil železniško upravo še za en voz. Dobil je tovorni vagon, v katerem je uredil vse potrebno za kuhinjo. O tej kuhinji je tedaj pisal ves kulturni svet in proga Berlin — Frankfurt je postala slavna kot prva, na kateri je vozil tudi jedilni voz. Kmalu so uvedli potujoče gostilne tudi na drugih progah. Cene jedil so bile seveda visoke, tako da so se morali siromašni potniki še naprej brigati sami zase. Danes so jedilni vozovi v rokah mednarodne družbe, ki proda dnevno do 50, 000 obedov. Jedila so res pripravljena zelo okusno, toda cene so ostale še vedno visoke, tako da jih ne zmorejo siromašnejši potniki, ki se morajo še vedno, kakor pred 50 leti, sami" preskrbeti s potrebno jedačo in pijačo. SLANA° KAVA Ko je začela v drugi polovici minolega stoletja prodirati ka-| va iz Trsta tudi v naše podeželje, je veljala ta pijača dolgo kot grešna potrata, in naše babice so si jo varile skrivaj. Marsikatera je ni znala prav skuhati in znanih je še dokaj šal, kako jo je katera kuhala kar celo surovo kakor fižol, druga nezmleto itd. Neveščost naših gospodinj pri kuhanju kave je zelo neprijetno izkusil tudi pokonji ljubljanski knezo-škof dr. Alojzij Wolff. O tem pripoveduje okrajni komisar v pok.g. Ludovik Šivic naslednje: Kakor znano, je bil knezo-škof Alojzij Wolff po rodu Id-rijčan. Nekoč se je odpravil na obisk v svoj rojstni kraj in vzel s seboj, kakor je bila njegova navada, mnogoštevilno spremstvo, v katerem so bili tudi častniki in namestištveni uradniki (med slednjimi tudi moj oče, ki je bil tedaj namest-ništveni konceptni praktikant). Ko je družba dospela v črni Vrh, se je ustavila v znani Lampeto-vi gostilni, da bi južinala. škof je med drugim naročil tudi kavo, ki je dejansko prišla na mizo. Toda ojoj! Namesto, da bi jo bili osladili s sladkorjem, so jo — osolili, in to prav izdatno! škof tu ni poznal šale in se je zelo ostro izrazil zaradi tolike nevednosti. Danes je kavna in povrhu še čajna "kultura" prodrla že v zadnjo našo kočo in vas. Dobiček od tega pa ima seveda le inozemska trgovina. Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino! MALI OGLASI Soba se odda za enega fanta. 6522 Schaeffer Ave. (178) Naprodaj je candy store, jako poceni; sedanji lastnik je na tem prostoru že pet let. Za podrobnosti vprašajte na 3858 St. Clair Ave. (179) Stanovanje 5 sob se odda; kopališče, centralna kurjava; jako lepo stanovanje. Rent $25, če vzamete 6 sob je pa rent $30. Vprašajte na 1052 E. 62nd St. (178) Soba se odda za enega fanta; soba ima posebni uhod. Vprašajte na 1046 E. 69th St. (177) V najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob, na 1128 E. 63rd St. V najem se da tudi garaža. Poizve se na 1139 Norwood Rd. (178) VABILO NA IZLET katerega priredi DR. CLEV. SLOVENCI št. 14 SDZ v nedeljo 3. avgusta na VERBlCEVE FARME v Painesville, O. Ko pridete v mesto Painesville, vzemite cesto št. 86 in potem vozite še šest milj in ste na mestu. Bus odpelje točno ob 9. uri izpred Slov. Nar. Doma. Vožnja na oba kraja stane $1.00. Na veselo svidenje vljudno vabi ODBOR ?nnmmtfflt»»»i»»»nnn»nii»t»»wq exxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxr; WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bldf. Tel. MAin 1195 URE: 9 do S Pondeijek. torek, četrtek od 6:30 do 8, in v soboto od 2 — 4, 6:30 — 8 v uradu dr. Skurja, 787 E. 185th St. Stanovanje: 18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M :kxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ Led in premog Kdor potrebuje led ali premog, naj pokliče nas. Damo vedno najboljšo postrežbo. JOS. KERN ICE & COAL DELIVERY 1194 E. 167th St. KEnmore 0250-M DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «J1 ST. CLAIR AVE. V Kaauaovem poslopju Nad North America* baaka Vhod sama lz M. cut« Gararimo alsveaako. 1« lat aa St. Clair At*. ____< w. Stanovanje 5 sob se da v najem, rent $25.00. Prosta najemnina do 10. avgusta. 5416 Homer Ave. (178) POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela ii medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th St. Tel. HEnderson 4736 (<». f.) RED STAR MALT SYRUP JE BOLJŠI — POSKUSITE GA SPOMINI Z DIVJEGA ZAPADA Maurice Constantine Weyer wmmwummmum Dal sem pasji vpregi hrano — zmrznjeno ribo, skrbno v enake dele razdeljeno. Z bičem v roki sem stal zraven in pazil. Vsak hip so ti ■ razbojniki in tatovi pripravljeni, zlorabiti najmanjšo nepazljivost. Izza očesnih konic so me gledali, medtem ko so požrešno požirali svojo hrano, čim so bili psi gotovi, sem napravil sani, da odidem po kože, ki sem jih bil prejšnjega dne zmetal proč. Bil je skrajni čas, da sem šel. že se je bil dvignil veter, ki je mlel sneg ter ga premetaval. Ko šivanke oster prah je letel po planjavi, zdaj še nizko pri tleh, a iz izkušnje sem vedel, da se kmalu dvigne visoko, da zdivja v vrtincih, da bo od tega. sleherno živo bitje z grozo presunjeno. še celo volk se tedaj naglo za-grebe v sneg, da si najde zavetje. A kdor le more, se reši v goščavo. Tam stojijo potlej črede severnih jelenov, losov in drugih živali tesno prižete, tiščijo glave vkup, da nudijo vetru čim manj nezavarovanega telesa, medtem ko se hkrati skušajo z ritmičnim potresavanjem ogreti. Vihar je imel zdaj izbruhniti, smrtni sovražnik življenja. Zopet se je uresničila prorokba meseca — in ker sem vedel, kaj me čaka, sem v nagonu samoohranitve, ki mi je postal rešitelj življenja, še preden sem se kakorkoli pobrigal za Paula, pripravil hrane in suhih drv za tri dni. Ogenj ni treba da je baš velik, da si življenje ohraniš — in celo z lahkoto, smelo trdim — v tako malem prostoru, kot je bil naš — osem čevljev v kvadratu in pet čevljev do stropa. Taka je bila namreč naša. snežna kolibica. Poglavitno je, da ti ogenj ne ugasne docela, da mu posvečaš pozornost in nalagaš preudarno in stalno, bogu ognja žrtvuješ . . . . Začutil sem v sebi trdega, čvrstega in babjevernega duha svojih pradavnih dedov, ki so se v predzgodovinski dobi morda prav tako kakor jaz borili zoper mraz, lakoto in utrujenost. Zmagoslavno me je prevzemal — in tudi jaz bom slavil zmago . . . Začutil sem vez skozi sto in sto vekov in rodov. Ko sem prebudil Paula, je bil še vedno slep. Vendar je mogel zdaj zapaziti vsaj lahen soj plamena. Imel je hudo mrzlico, ki sem jo skušal kurirati z lahkim, zelo vročim čajem. Medtem ko so se nad najinimi glavami pri-pogibali skeleti topolov stokaj e v viharju, sem kuhal bolniku juho iz pemmikana. Ni bila lahka stvar, da sem ga pregovoril za-vžiti to zdravilo, kajti polagoma je postajal že apatičen. Nič več se ni upiral smrti. Ali je imel bolečine? Zatrjeval je, da ne. A da se čuti slabega. Zatikaje se je šepetal o Madgi. Tedaj sem razumel, da leži tu os, in da ga more le ona rešiti smrti. Začel sem torej jaz govoriti o nji, na dolgo in z vso vnemo. "Če bi se ti poročil s Hannah, bi si bila svaka," je menil radosten. Prav, sem si mislil, iztrgam te. Danes mi še ne umreš! In sem mu dal še eno skodelico vroče juhe ter nekoliko s čajem pomešanega whiskya. Potem sem ga pustil. A če sem hotel upati, da pri tem viharju rešim svojemu tovarišu življenje, sem si moral za tri dni in tri noči izbi-ti spanje iz glave. V ta namen sem si pripravil ogromno hrane in neprestano sem pil grenak čaj. Le od časa do časa sem si privoščil kratek čas dremanja, v trdnem prepričanju, da me neznan čuvaj v meni o pravem času predrami iz omame, da vržem nekaj polen na ogenj. Pekoren zagonetnemu zakonu števila tri, je vihar tretjega dne proti večeru pojenjal. Od prejšnjega dne je Paul spet videl. Mrzica je padla in drugega ni zapustila kot popolno hripavost. Zopet je imel dober tek. Sklenil sem, da ostanemo še dan na počitku. Odjenjanje viharja sem porabil za lov. Dokler še traja v gozdu pokanje vej, so izgledi posebno ugodni. Komaj pol ure sem hodil, ko sem dospel do jase, ki je bila z vrbami obkrožena in na grmičevju sem opazil, da so vsi konci na -sveže odgrizeni, kakor s kleščami odščipnjeni. Sodil sem, da so losi v bližini. Zares — na vsakem mestu sem opazil, da je sneg shojen in raz-praskan. To je moralo biti tik pred izbruhom viharja. Naslonil sem se ob topolovo deblo in prisluškoval v smeri vetra . . . že se je tihotapil mrak skozi drevje, in bilo je skoro gotovo, da se bodo živali prikazale kmalu, čim še nekoliko poneha veter, da se po dolgem postu temeljito napasejo. Moje pričakovanje ni bilo jalovo, šum, ki sem ga za-čul v daljavi, je bil podoben ritmičnemu ploskanju ob veje in debla. Hitro sem se osvobodi) svojih smuči in na hipno odločitev skočil do pasu v sneg. Nato sem si počasi, potihem delal pot v smeri, od koder je prihajal •šum .'. . šum pa se je stopnjeval. Slišati je bilo tako, kakor da korakajo možje s težkimi butarami natovorjeni, po hosti. Nepremič-no sem stal, vedel, da se mi šum bliža in previdno sem slekel rokavico z desnice. Strela, kako me zapeče mrzlo jeklo v roko! A moral sem ubijati, ker šem moral živeti . . . Glej, iz polteme se pojavijo ogromne, kosmate glave brez rogov, z velikimi ušesi in nosnicami, iz katerih se dviga v paro spremenjena sapa: trije velikanski losi — komaj petindvajset korakov od mene. Ker sem stal točno pred njimi, me s svojimi ob straneh stoječimi očmi niso mogli videti. Počasi sem dvignil puško, nameril jo srednjemu na čelo—ter izsprožil. Moja žival je še sta-la>—nepremično. Potem pa se je ogromno telo streslo, še nekaj nerodnih korakov naprej— en, dva, tri korake—kakor v pijanosti. Ta prizor je bil hkrati smešen in pretresljiv. V tretje ti obstoji, nato se zgrudi kakor od strele zadeta in obleži z gobcem med kopiti, še enega bi bil mogel ustreliti, morda celo oba; a preveč mi je pri srcu pri-roda, premalo sem skvarjen, da bi ubijal zaradi ubijanja. Pustil sem ju. Oškropljen s krvjo po licu sem se pozneje vrnil v kolibico, kajti napojil sem se ob vratni žili svoje žrtve, ki sem jo v enim mahom odprl—lepa, topla kri, ki je vrela z mrkim gluglu-glu—to vam je bilo čisto, toplo življenje, ki sem ga pil. Vsa losova življenjska sila se je tedaj pretakala vame. In plala mi je po žilah, bogata in čvrsta. Zanetil sem ogenjček, nato sem se počasi spravil nad losa. Skrbno sem izrezal srce, jetra in obisti—to bo za slavnostno večerjo—medtem ko sem istočasno žvečil košček sočnega surovega mesa s tako naslado, da sem se ob tem zgrozil. Nato sem si na-tvoril okrog petindvajset funtov na ramo—čedno v košček kože povitih—in sem jih odnesel v tabor. Ko sva povečerjala, sem se odpravil v bleščeči noči, v kateri je bilo slišati le zdaj pa zdaj pokanje dreves, žrtev mraza, s svojo pasjo vprego še enkrat k mrtvemu losu. Tam sem pustil pse, da so se dobro najedli, medtem ko me je-grel skromen ogenjček po bedrih in po trebu- | I hu . . . Volkovi so tulili naokoli, a moji psi so jim že tako odgovorili, da se niso upali v bližino * Zdi se mi, da je bilo nasled- j njega dne zelo mraz, a midva nisva pazila na to. Dobro, sveže meso naju je napravilo neobčutljiva zoper mraz in zbudilo je v nama zopet preprost nagon gozdnega človeka. Bila je za naju nepopisna radost, da \ sva smela zopet jesti kolikor se nama je ljubilo. Bila sva nenasitna! O, blaženo zdravo življenje! In kadar sem bil zares sit, sem se vlegel in zaspal, kajti Paulu Durandu je bilo že | odločno boljše. Ko sva se tako pitala cele štiri dni, sva imela le eno samo skrb—da se drživa južnozapad-ne smeri. Vodila je v civilizacijo. A do tja je bilo še daleč in morala sva biti vsak hip pripravljena, da naju doletijo najbolj sitna presenečenja—novi viharji, ali—kar je skoraj prav bridko—južne vreme. Tako sva torej priganjala pse, ki so se dobro zredili in sva držala prilično tempo. Raztegnil sem vsakdanjo pot tako, da sva še pred jutranjem svitanjem odšla in se šele pozno v noči ustavila. Kajti prava pravcata dnevna svetloba je bila izredno kratka. Zvečer pri ognju me je Paul rad zabaval z Madge. Tako je bia prenesena O'-Molloyeva kmetija s pomočjo čara besede za stotine milj daleč na sever, v deželo, koder ne bo nikoli žitnih skladišč in mle-karen. Nevede so mi prihajale ob Paulovem pripovedanju prijazne slike pestrobarvanih krav na um. Slišal sem cinglanje konj, in rdeče-belega pastirskega psa sem videl, ki jih je gnal v staje ... In Hannah, prav tako oblečena, kakor sem jo prvič videl, je hodila po dvorišču ter prenašalla škafe z mlekom. Smešno je, če pomislim, da bi baš O'Molloyeva kmetija smela uživati predpravico večne pomladi. A vendar se nama je zdelo tako. Videla sva jo sredi strašne snežne puščave, kako je je vzcvetela, brez brige za mrzlo severno svetlobo, v nespremenljivi, večno zeleni krasoti. O, kako mora biti zdaj lepo tam doli! . . . Tako je Hannah poživljala mojo samoto. Ona, in dobri dečko, ki je sanjaril o Madgi. * Tako so potekali dnevi, dokler ni prišla zla usoda nad . na ju. Seve, lahko bi si bil mislil ... Paul se je vlekel že nekaj dni | ter pokašljeval po mladem, suho, a včasih je le mukoma in hreščeče dihal ... A kolikokrat sem že izkusil, da je mraz pri 40 do 50 stopinjah ozdravil pre-hlajenje v prvem početku . . . Kakšno prehlajenje—za vraga —je to mogo neki biti, da ga še ta grobi, a zanesljivi zdravnik ni mogel odpraviti? . . . Strela, to tiči v pljučih! No, ta je pa dobra! . . . Pokazala se je kaplja krvi v snegu, ko je pljunil Kaj je tu storiti? ... In najprej : ali se je svojega stanja zavedal? Ko sem se ustavil, se je zgrudil .kakor vreča in se je branil jesti. Nato se je zgodilo, da se mu je pri kašljanju—upadla lica so se mu pordečila—pocedila ozka proga krvi iz ust. Obrisal se je z rokavom. Potlej se je nenadoma okrenil v stran in skril svoj obraz v dlani. Videl sem njegove rame, ki so se pre-gibale v brezglasnem ihtenju... razumel je . . . * Njegov obup ni trajal dolgo. Na videz se je celo pogumno ! smehljal, ko sem se obrnil k njemu, ter dejal: "Nihče ni tega kriv ... A po-; veš ji vsaj lahko, da sem mislil i nanjo ..." Poskusil sem se nasmehniti, a nisem se znal. "Kdo bi mislil na smrt?" i -(Dalje prihodnjič.) OVČAR MARKO Janez Jalen dolgo jezikala in se škodoželjno asmehovala. Marko se je izgovoril na sko-rajšno temo in hitro odšel nazaj za Šijo. Franca mu ni branila, saj je videla, kako ga boli Rotijino posmehovanje. Na Zgornji ogelnici je zopet Šimen je še večkrat prišel k zatvilil Ravs/ Najbrš -ie P(> Podlipniku in Ančka je morala klukar brcnil-biti vselej z njim prijazna. Nje- Manica Je po Markovem od-govemu nagovarjanju se je pa hodu utihnila. Cez dolgo pa je, znala izogibati tako, da fant ni kakor bi se bila Predramila iz vedel pri čem je. Pa jo je sma san'> P°vedala: tral le bolj za boječo, kakor za nenaklonjeno: "Zakaj naj bi se ga. branila. Njega, Šišnarjevt* ga." C "Franca! "No, kaj?" "Če bi bila jaz Podlipnikova Ančka, bi pa rajša imela našega | Marka kakor pa Višnarjevega, Poklukarjev Ravs je prišel j ki je tako prevzeten." na vse zgodaj na Zelenico h ko- "Manica, ne razmišljaj takih čam. Ves je bil moker, skoro stvari. Premajhna si še." gotovo ne samo od rose, ampak j je najbrže nekje brodil po vodi Zvečev so po cesti peli fantje. Kljub temu so se mu na vratu i Ančka je spoznala med njimi in po prsih še poznale krvave1 šimnov glas. lise. "Ali je zajčka zadušil ali, Ponoči je prebudila Ančko komaj čez dan prestopal okrog i hoja pod oknom, srnjaka." Nažrl se je, da se j> "Ne, Marko ni. Drugače ho- koč. Mežkov Joža je pogrešil eno jagnje. Poklukar je naletel na na njih dlako svojega Ravsar okrvavljene ostanke in osledil di." Zbudila se je tudi Rozalka. Obe sta slišali, kako je nekdo prislonil k oknu lestvo, zašumeli so nageljni in obe sta čutili, ka- Ti lump ti. Jaz mu preženem ko je stopal od klina do klina. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu iskreno ljubljenemu soprogu in očetu Antonu Globokar ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 14." julija, 1930. Položen je bil k večnemu počitku 17. julija. Iz srca se zahvalim vsem onim, ki so prišli ranjkega kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetlice: John Smrtnik, John Koželj; hvala društvoma: Slovenija in sv. Janeza Krstnika. Hvala vsem, ki so darovali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Hvala častitemu gospodu župniku sv. Kristine cerkve za lep nagovor. Hvala pogrebniku A. F. Svetek za lep sprevod in onim, ki so darovali za sv. maše: Prank Valand, Mrs. Noda, Ignac in Prances Globokar, Mrs. Kadunc, Johana Stupar, John Sošek, Mrs. Blatnik, Mrs. Jennie Fink. Ti pa. predragi, počivaj v miru; naj Ti bo lahka ameriška gruda. — Žalujoči ostali: Mary Globokar, soproga. Tony, Frank, Jimv, sinovi; Frances in Trisa, hčeri. Cleveland, O., 29. Julija, 1930. skomine po jagnjetini.' dokler ni previdno prijel za Zvečer je prišel z vrvjo in kovano omrežje. Druga pred ' težkim bičem na Zelenico po drugo sta se potuhnili, kakor psa. Ujel ga je, privezal k bi spali. i smreki in potem tako neusmi- "Ančka," je narahlo poklical ljeno pretepal, kakor bi ga mis- vasovavec. lil ubiti, in venomer je ponav- Obe naenkrat sta spoznali ljal: "Ti lump ti. Jaz te od- Šimna. vadim potepati se. Lump. In "Ančka, ali spiš?" kaj si še naredil. Lump." Noč je bila tako tiha, da bi Poklukar bi bil lahko glasno človek skoraj svoje misli slišd. povedal Ravsov greh, saj bi ga Rozalka je ugibala, ali bi se nihče ne bil razumel, ker je pes Ančka oglasila Šimnu, če bi sa-cvilil in tulil tako presunljivo, ma ležala v sobi, ali bi se ne. da so celo krave postale nemir- In če bi vstala in če bi šla k ne. oknu in če bi dolgo z njim go- Dasi je Ravs marsikdaj zare- vorila: "O, bil Ali pa bi ne." j žal nad Manico, se ji je sedaj Pa sama ni vedela, kaj Ančka hudo zasmili. Stekla je k Po- bi in kaj bi ne. klukarju in prosila: "Pustite "Ančka. Oglasi se!" .ga, pustiteee!" Naravnost kri- "Mir nama daj, da bova z čala je. Poklukar pa se še Rozalko spali:" Ančka ni go-zmenil ni za njeno prošnjo, vorila pridušeno, ampak je bil in bil: "Lump. "Napoti sem jima," je obso-jlump!" dila Rozalka. i Pristopil pa je Marko, ki je "Nisem vedel, da spiš z la-baš prispel na Zelenico, in pri- novko." Šimen je spet počasi jel Pokiukarja za roko: "Ne- in tiho stopal od klina do klina, ha j! Misliš, da pes ve, čemu Ančko pa je skrbelo, ali ni j ga pretepaš? Ce ga pa namer- pustil Višnarjev iz nagajivosti jaš ubiti, ga pa1 s sekiro, ne z;ali pozabljivosti k oknu prislon- bičem." Poklukar pa je bil jezen: | "Tebi nič mar." Spet je za-; mahnil. Marko pa ni odnehal: "Imej pamet. Že zaradi otroka, ki t» prosi, nehaj." Naenkrat se je oglasila Ro-tija. Marko še vedel ni, da je Jr SLOVENSKA ŠOLA S. N. DOMA priredi v nedeljo 3. avgusta 1930 CVETLIČNI DAN NA PINTARJEVIH FARMAH To bo naš narodni praznik za našo mladino. Cisti dobiček je namenjen za nadaljno vzdrževanje naše Slovenske Mladinske Šole S. N. Doma. Otroci bodo dobili prosti pop kot druga leta, ker je Mr. Jchn Potokar zopet daroval 100 zabojey za šolo. Busi odpeljejo otroke izpred S. N. Doma ob 12:30, odrasli pa naj vzamejo poulično železnico St. Clair-Nottingham karo do konca, ter jih potem truk pripelje na lice mesta. Za obilno vdeležbo se priporoča Odbor Slovenske Šole S. N. Doma. jene lestve. Vstala je in se šla prepričat. "Jo je odnesel, jo je." "Rozalka, ali spiš?" Rozalka se ni oglasila in je zopet obsodila: "Samo jaz sem jima napoti . Se bom že ume-knila." ' Ančka pa je mislila, kako lepo bi bilo, če bi prišel Marko tudi ona na Zelenici. Bolj za-;vasovat. "Poljubila bi ga." dirčno menda ni mogla izpre I Zunaj pa je bila tako tiha govoriti, kakor je: jnoč, da je v temi Ančka sliša- "Poklukar! Pa nehaj, če želi la Rozalkine misii. Primoževa strdena punčka." i .1= * * Marko jo je grdo in jezno; Tema še bilH) ko je odšla pogledal: "Kaj pa se ti vtikaš j Rozalka "8 pisanim škafom v vmes?" roki p0 mleko na Zelenico. Za- "Z isto pravico kakor ti," se t(J ge je tako p0(jvizala, ker se mu je posmehovala Rotija. je nameniia iti čez Šijo, dobiti "Mar misliš, da boš ti vsej va- Marka ge pri ogradih in se z si ukazoval in da te bomo ho- nj-im P0g0voriti: dili vpraševat kdaj kdo sme ' "Naka! Napoti ne bom niko-pretepsti svojega psa. Seve-'mur Najmanj pa Ančki in da. Kaj pa si: Smrkov ovčar, gimnu» čeprav pri Podlipniku paseš. Saj Mftrktl ne bom povedala, Prav nič drugega. hodi gimen klicat; „Ali "Tiho bodi," je zakričal nad ^ Da bo vedelj prf -em Rotijo Marko. < si3Hsasa®Kfssa)i Ambulantna postrežba Ponoči in podnevu A. Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62ND STREET PRVI SLOVENSKI POGKEBNIKI V CLEVELANDU HEnderson 2088 Nova ambulanca Avtomobili za vse prilike pa bi. je." Marko je zagledal Rozalko že "Saj sem šele začela. Ovčar : pa prav nič drugega Prava■ in se je je razveselil. reč ce si gledal za Podhpnikovo stekel Rq Ančko. Dobro te je vlekla. Ne u . , .... ^ . . " ; , , , i * pa je Marko od blizu pogledal veš, kako sta ep par, kadar iJt'J . . . * ' TT.V . . v Rozalkin zamišljeni obraz, ga gresta z Višnarjevim Simnom . , , , .. J . , , . f . „ ie zaskrbelo, ali ni doma kaj iz cerkve. , . Marko je čutil, da postaja v ^^ w pe,jala domoV) pa KlRo°tij-aeCpa je še bolj hitela: ^ bi s sabo vzeli in bi spet "No, saj Višnarjev skoro vedno ^ma spali. Tako sama sem. i.-*- • n ji• -i m • - _t "Kaj ste se mar z Ančko spo-tiči pri Podlipniku. To je fant J za Ančko, pa ne ovčar. Prav re^11' . v "Ne. Se nisva. Tako čudno privoščim ga ji, čeprav nismo kdovekako vzeti s Podlipniko-vimi." "Pa ga brusi, če ne znaš nehati." Poklukar med prerekanjem ni nič več udaril psa. Ko je odšel Marko z Manico,v kočo k Franci ga je odvezal in odpeljal na Jezerca. Rotija pa je še je, oijkar si bil ti na rovtih. Ne vem." "Morda se je prevzela, ko se tako imenitno moži." "Kdo pa ti je že povedal?" "Rotija je oni dan na Zelenici prav naširoko vpila in se norčevala iz mene." (Dalje prihodnjič). F. ZAKRAJSEK Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan. 1105 Norwood Rd. Tel. ENdicott 4735 Podružnica 18321 Edgerton Itd. KEnmore 2892 Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Za hitro in gotovo olajšanja akutnih in kroničnih bolezni, moiklh In iensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem. ki je z uspehom zdravil tisoče lludl v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje lil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer nI drag rent, imamo lahko nizke cena. Ce se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno. Doktor BAILEY "specialist" Soba 402, 787 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko Izdelujem vsakovrstna CEMENTNA DELA kot hodnike, Driveway, garaže itd. na lahko splačilo. Delo izvrstno, točno in garantirano, ter ste lahko gotovi, da boste popolnoma zadovoljni. Se priporočani A. Malnar 1119 Addison Rd. ENdicott 4371 VVte sv 0102010002000202000123000201020001530001020200020200020002530002530002230291485353485348025348534802020000534801530253480002010005000002010153020248485323485348