•teršicev govor, naj tudi naši čitateiji izvedo obseg tega govora. Glasi se:
Ko sem v odseku za zunanje zadeve govoril o naših odnolajih do Italije, še nisem ničesar vedel o obžalovanja vrednih demonstradjab, ki so se istega dne pričele v Benetkah in našle v zažigu avstrijske zastave svoj simbolični izraz. Nič bi ne bilo bolj napačno, kot preko teh demonstracij preiti z molkom. To bi bila politika ptiča noja, kateri bi nihče ne pripisoval posebne bistroumnosti. Te demonstracije so resne; pred-govornik je prav povedal, da so simptom. Da, znak so nevarnega ljudskega razpoloženja v deželi, ki je z nami zvezana že desetletja. S tem razpoloženjem mora računati realna politika, ako noče doživeti v resni uri groznega razočaranja. Deloval je pač po teb demonstracijah pomirjevalni aparat Oficijelno se je reklo, da je bil ta Sum narejen le na videz, da avstrijska zastava, ki se je sežgala, ni bila baje nobena zastava, temveč samo kos blaga, ki je bil slučajno črno-imen. Tem pomirjevanjem ne morem verjeti in bilo bi napačno stališče realne politike, spuičati se v to. Res je pa, da ni italijanska vlada ničesar opustila, da dokaže svoje korektno stališče napram tem obžalovanja vrednim demonstracijam. To se ne sme podcenjevati, pa tudi ne precenjevati. Gotovo imajo neko vrednost intimni odnosa j i med obema vladama, toda odločilne vrednosti nimajo. Preizkušnja jo pokaže.
Italijanska vlada pač hoče ie nadalje vzdrževati proti nam prijateljsko razmerje; kako dolgo pa? Ali bo Italija zavezniiko in prijateljsko postopala v resni uri, ko bode morala zveza prestati preizkušnjo prave vrednosti. Na to nam ne bo v danem slučaju odgovoril noben italijanski državnik, ampak bomo dobili odgovor od italijanskega naroda, Vprašanje je, če nam bo ta narod v uri nevarnosti prijateljski priskočil na pomoč, ali pa bo tačas dobila premoč ona struja, ki sanjari o „Mare nostro" in, ki je označena z besedami .Trieste e Trento". Za usodni odgovor so zadnje demonstracije nesrečo naznanjajoči predznaki.
Vršile so se te demonstracije ravno sedaj, ko je dala monarhija v zadnjih letih Italiji dragocene dokaze zavezniško-prijateljskega mišljenja. Podjetju v Libiji nismo stavili nobenih ovir, temveč smo ga celo diplomatično podpirali, Italijo smo varno krili. Pri Albaniji smo storili vse, kar je hotela Italija, bolj smo služili njenim interesom, kot svojim. V našem interesu je močna Albanija, ki naj bo faktor za ravnotežje na Balkanu. Italija pa hoče imeti slabotno Albanijo, le strategično dobro krito morsko obal in ničesar druzega, Albanijo, ki ni zmožna daljšega obstoja in ki bi potem padla kakor zrel sad Italiji v naročje. Mi smo se oklenili italijanskega stališča, četudi smo sami nosili vso težo za ustanovitev
eno, dve minuti, pogledal je nekoliko svojo okolico in vnovič se je onesvestil. Solnčece božje je zunaj pripekalo, v parku na gredah so stali v polnem cvetu tulipani, drevesni popki so pokali pod pritiskom sokov in zelene konice listov so silile iz njih na božji dan.
.Ali so že škorci tukaj?" vprašal je nenadoma ravnatelj.
.Ne, ni jih še," odgovarjali so hitro otroški glasovi.
.Škoda", je rekel in umolknil. Dihanje je postajalo vedno krajše in težavnejše, prsi so se nepravilno dvigale, oči so postajale motne.
.To je agonija" (smrtni boj), je rekel zdravnik, ki je tipal bolnikovo žilo.
Družina je začela tiho jokati — poslavljala se je od — očeta.
Ravnatelj ni slišal in ni videl ničesar več. Njegova duša, spravljena že pred operacijo z Bogom, se je poslavljala od telesa in ravno opoldne je dihnil Korecki — zadnjič.
Gospa je stopila k oknu in ga odprla.
In glej I Na tleh pred oknom sedijo škorci, cela truma jih je bila, črni, pikasti in rjavi so tu sedeli v parku tiho in molče, plašni, prestrašeni.
.Škorci so prileteli na njegov pogreb", je vzkliknila gospa in udarila v glasen jok...
Na dan »Vstajenja Gospodovega" smo položili Koreckega v grob in truma škorcev je priletela do pokopališča.
te države. Svojo moško moč smo trosili za tega bolehnega otroka in smo se sprli s celim svetom. Šli smo po kostanj v žerjavico, Italija pa stoji lepo na strani in nas pusti, da opravljamo zanjo delo in plačujemo vojne stroške, ona pa vzdržuje najboljše razmere z onimi državami, s katerimi smo se mi zaradi Albanije sprli. Italijanski konzuli v Albaniji so dobro založeni z denarjem in .delujejo za mirni razvoj", kar bo trajalo toliko časa, da bodo lahko odtrgali dozoreli sad.
Ustvarili smo Albanijo prav tako, kakor je želela Italija. Nedavno je naš zunanji minister na sestanku v Opatiji vse storil, da bi dokazal naše prijateljsko mišljenje proti Italiji. Sedaj pa pridejo ti izbruhi neutemeljenega smrtnega sovraštva. Nikjer v Avstriji ni sovražnih načrtov proti Italiji, ne pri vladi, ne pri nobenem narodu. Vsa monarhija želi ž njo živeti v miru, vkljub temu pa od strani Italijanov to smrtno sovraštvo. To izvira iz hrepenenja po osvobojenju .nerešenih bratov" in iz imperialistične pohotnosti po naši Jadranski obali. Od tega nevarnega nagona je prevzet ves italijanski narod. Demonstracije niso bile omejene samo na Zgornjo Italijo, ampak so se celo v Neaplju zgodile take reči, da je vlada morala ondi odstaviti prvega vladnega uradnika. Ali nimamo tedaj res opraviti z velikim narodnim gibanjem?
Vsak najmanjši povod je dober za to gibanje. Italijani prav dobro vedo, da se z avstrijskimi Italijani postopa ne le pravično, ampak da se jih odlikuje, da uživajo tu dragocene narodne svoboščine v škodo vedno zvestega hrvaško-slovenskega naroda, tedaj tudi v škodo države, a vse nič ne pomaga. Na Francoskem Italijani ne uživajo teh predpravic, pa se vendar proti Franciji ne vzdigujejo, ker se jim zdi dovolj močna.
Da nas ne doleti razočaranje, moramo temu položaju napraviti na vsak način konec. Čakati, umikati se, lepiti, to je slabo in nevarno. Ven iz komedije zahrbnosti in nejasnosti! Italijanska ire-denta ogrožuje eno glavnih opor, na katerih sloni naša zunanja politika. Ako se italijanski narod ne bo kmalu izpametoval in priznal, da je Primorsko in Južno Tirolsko nedotakljiva last habsburške dinastije, potem moramo reči, da je Italija vkljub vsem papirjem, na katerih so spisani zvezni dogovori, najnevarnejši vnanji sovražnik naše države. Iz tega moramo izvajati posledico, da razdružimo zvezno razmerje, ki nam daje navidezno varnost, v resnici nas pa ovira, da drugod bolje ne zavarujemo naših življenskih interesov.
DOPISI.
Izpod Kranja. Pomlad lepo kaže. Žita in detelje so goste, toda detelja se semtertja malo kuja, žita so pa od vetia in dežja nekoliko polegla. Črešnje, češplje in drugo sadje dobro obeta. Dolgo smo se bali slane, a sedaj smo iz nevarnosti. Prve jagode smo že pokusili. Prodali smo sedaj zadnje rejene prašiče in dobili nov zarod; največ od Mengša sem. Seno in slama sta zdaj tu zelo draga. — Vedno se še zanašamo na obljubljeni vodovod. Upamo, da prično že drugo leto s pripravami za vodovod na desnem bregu Save. — V Preski bo dobila župna cerkev lepo marmornato oltarno mizo. Izklesal jo bo ljubljanski umetnik. Tudi nove orgije dobi ta že sedaj lepa župna cerkev. Stara omara za orgije ostane in se prenovi. Notranjost orgelj bo oskrbel menda naš vrli mojster g. Milavec iz Ljubljane. — Vinska kupčija pada. Naj le! Živela abstinenca! Saj nam mleka ne manjka in dobre studenčnice. — V Mavčičah bo 14. junija predavanje o umni živinoreji.
Iz Mavčič. V nedeljo, dne 24. t. m. smo imeli nenavadne obiskovalce — Sokole —, ki so prifrčali iz Kranja vznemirjat mirne Mavčičane. No, posebnega niso dosegli, kar nismo jih hoteli občudovati. V živem spominu nam je še bil veličastni nastop .Orla" v Smledniku in ni nas zanimalo sviranje petnajst negodnih .SokoliČev", dasi jim je pomagal neki kranjski mladenič. (Notabene: Med gledalci je bil tudi neki član nadzorstva.) Dosegli so ravno nasprotno, kot so hoteli: Vsi — posebno fantje — smo zmajevali češ: .Orli so se pa že bolje postavili!" Na večer so odšli nepovabljeni gostje — upamo, da za vedno. — Naše gasilno društvo pridno deluje. Udeležili smo se skupne vaje v Smledniku. Vsa čast našemu vrlemu načelniku.
Predoslje. Na binkoštni ponedeljek bomo pri nas blagoslovili prenovljeno kapelico Matere božje, ki sta jo lepo poslikala slikarja Bradaška iz Kranja. Povabljeni ste tudi okoličani, da se udeležite te slovesnosti; začetek bo ob 2. uri popoldne.
Iz Mengša. Gregor Podjed iz Cerkljan, ki je služil pri Al. Dorniku v Mengšu za hlapca, je bil zaradi požiga od porotnega sodišča v Ljub-Mani obsojen na 4 leta ječe.
Brezje. Napovedani izlet .Orla" jeseniškega okrožja na Brezje se Je nepričakovano dobro ob-nesel. Ob lOih se je zbralo precejšnje število .Orlov", ki so odkorakali k službi božji. Slovesno sv. mašo je opravil preč. g. stolni dekan Matija Kolar. Po sv. maši se je vršil v društveni dvorani mladeniški tabor. Bratom .Orlom" se je tu pridružilo dokaj mladeničev iz domače vasi in sosednjih vasij. Predsednikom tabora je bil predlagan brat predsednik jes. okrožja .Orlov". Ta poda besedo g. prof. Remicu, ki je bil poslan od zveze .Orlov", da pozdravi zbrane .Orle" in mladeniče. Slavnostni govornik spominja brate .Orle" na glavne težnje orlovske organizacije, ki je živa vera in temu primerno življenje. Zato naj se bratje .Orli" žrtvujejo; tega naj nikdar ne zabijo. K temu jih privedeta samozavest in disciplina, katero predpisuje orlovska organizacija. Zaupanje vodstvu orlovske organizacije in njenemu predsedniku dr. Lovru Pogačniku naj bo bratom orlom sveta stvar. Govornik je bil burno pozdravljen in pooblaščen, da ponese g. dr. Pogačniku iskrene pozdrave in zaupnico jeseniškega okrožja .Orlov■ ter častitko na slavni zmagi na Notranjskem. Ko g. profesor to izjavo vzame na znanje in obljubi, da bo to z veseljem storil, nastopi g. predsednik j. okrožja .Orlov" in opozarja zbrane mladeniče na glavne točke or. organizacije ; kateri naj se nikdar ne izneverijo, da bo mogla orlovska organizacija vzgojiti značajne in krščanske mladeniče, ki imajo v krščanski organizaciji važno vlogo. Govorniku se neprestano pritrjuje in, ko je končal, burne ovacije kar nočejo ponehati. Konečno govori še odposlanec podzveze .Orlov". Navdušeno proslavlja jeseniško okrožje .Orla", ki je doseglo že lepe vspehe pri vzgoji mladeničev, bodisi na polju organizacije bodisi na polju telovadbe. Govornik poziva brate .Orle" k vztrajnemu in navdušenemu delu za ideale telovadnih odsekov. Navdušenje je tedaj doseglo višek in govorniku so zbrani mladeniči čestitali, ga bratsko pozdravljali in obljubili držati se njegovega nasveta. Popoldne ob 3. uri je bila na samostanskem vrtu telovadba, kjer so se bratje .Orli" mojstersko izkazali. Tu pozdravi zbrane .Orle" še samostanski predstojnik, nakar se izletniki najboljše volje in navdušeni vrnejo domov. Jednaki izleti naj se večkrat pruede, da se bratje .Orli" skupno navdušujejo za delo orlovske organizacije.
Iz Križev pri Tržiču. Tisti, ki pijo Bistrico, so našteli pri zadnji razdelitvi obč. cest 63 K stroškov, tisti, ki pijo Savo, pa 200 K. Za približno štirikratno pomnožitev je treba že precej alkohola v glavi. — Umrl je nenadne smrti naš poštni nabiralec Jaka, oče Šimna Zupana in prijatelj Šimna Smuka. .Neodvisni kmetje" so imeli pri njem svoj ponosni shod ob zadnjih deželnbzborskih volitvah. — Ognjegasno društvo iz Zg. Dupljan je dne 10. maja šlo gasit v Se-nično. A so prišli le do Jaka, ker so izvedeli, da je sicer vode dosti, a ognja ni bilo. — Naj-pridnejši obiskovalec Vaznikarjeve žganjarne je zadnjikrat zabavljal dne 16. maja pri Primožku. Radovedni smo, v kateri gostilni je bil sin, ki je prišel domov ob 3. uri zjutraj in se je očetu vsled tega žolč razlil. — Jazbec v Zg. Dupljah ima pravico žganjetoča le čez cesto, ki je dovolj široka, ker je državna, kar pa menda ni Jegli-čeva, ker je na razpotju. Oj ti ljuba pravica iz Podbrezi j!
POLITIČNI PREGLED.
HrvaŠki sabor se je zopet otvoril. Predložena sta zakona o občinskih davkih in učiteljskih plačah.
Rusija. Ruski zunanji minister je imel v dumi govor, v katerem je glede razmer do Avstrije omenjal, naj Rusiji sovražni elementi v Galiciji nikar ne delajo ognja v ruski zemlji, da se bo moglo ohraniti dobro sosedstvo med obema državama. Glede Romunije je minister pripomnil, da se bodo sešli ruski car in carica ter kralj Karol in kraljica na romunskih tleh, kar utegne zbližati obe deželi.
V Sofiji je poslanec Kostarov v narodnem sobranju očital carju Ferdinandu, da hoče bolgarsko politiko zaplesti v nemške mreže in da mora v Bolgariji vsaka vlada tako plesati, kakor ji car žvižga.
V Albaniji je še vedno vse zmedeno. Pokazalo se je, da je bil Esad paša nekak zaupnik Italije, ki dela na to, da bi Albanijo pod se spravila. Italijanski časniki celo Avstriji očitajo, da je ona nalašč napravila v Albaniji razmere, vsled katerih je bilo mogoče pognati iz dežele Esad pašo. List .Tribuna" trdi, da je bil Esad paša nedolžna žrtev hudobne intrige. Odtod se vidi, kako je Italijanom dober vsak povod, da morejo katero zasoliti svoji ljubi zaveznici Avstriji. Druga poročila pa pravijo, da so se kmetje pri Draču spuntali le zaradi tega, ker so jih zemljiški posestniki preveč stiskali. Kmetje so vzeli Tirano in so ondi napravili svojo vlado. V tem
prilog* ..Gorenjcu" iftw. 22 iz I.19H
kraju je imel Esad paša največ vpliva, njegovi bližnji sorodniki mu pa tega vpliva niso privoščili in so sedaj baje veseli, da* je Esad* odpravljen Iz Severne Albanije je prišlo 130 katoliških Malisorov in so se nastanili kot telesna straža v Draču v kneževi palači. Tudi glede te straže so Italijani eno uganili, češ, da so jo prignali v Drač avstrijski frančiškani iz Avstrije: Toda znano je, da frančiškane v Albaniji plačuje pač avstrijska vlada, da pa žal ti frančiškani le preveč ustrežejo želji Italijanov in delajo na to, da bi se Albanija poitalijančila.
Rusija se pripravlja. Carski ukaz je za-povedal, da naj se v vseh gubernijah Rusije, razen v Kazanu, vpokličejo rezervisti pešci in ženi jakih čet letnikov 1907 do 1909 na jesen za 6 tednov k vojaškim vajam.
Na Koroškem sklicujejo socijalni demo. krati shode, na katerih naganjajo vlado, da naj neha podpirati agrarno politiko, in protestirajo proti sklepom koroške kmečke zveze. Slovenski liberalni listi drže z sacijalnimi demokrati in imenujejo politiko vlade, ki podpira kmete, nesrečno.
Franc Kossuth, bivši ogrski minister je umrl 25. t. m. v Budimpešti. Zaslovel je L 1894., ko je is Turinar pripeljal na Ogrsko truplo svojega očeta Ludovika Kossutha, znanega revolucionarja, ki je hotel svoje dni cesarja odstaviti. Star je bil Franc Kossuth 73 let. Kdo bo za njim prevzel vodstvo neodvisne stranke, se še ne ve.
StaročeSka stranka, ki je bila dolgo časa politično mrtva, je zopet oživela. Te dni je imela pod predsedstvom dr. Scholtza v Pragi shod, katerega se je udeležilo nad 500 zaupnikov.
Ceh dr. Miroslav Pac^k je umrl dne 24. maja, star 68 let. Kot 22 letni mladenič mu je grozila že smrt na vešalih zaradi veleizdaje. Dobil je 10 let ječe. Na posredovanje ministrskega predsednika Hohenwarta je bil čez tri leta pomi-loščen. Bil je potem časnikar in pozneje vodja raiadočešker stranke. Postal je deželni in državni poslanec in leta 1906. minister- krajan. Cenil je Jugoslovane in je pomagal ustanoviti v državnem zboru Slovansko Enoto, za Čehe je pa zahteval priznanje češkega državnega prava.
Iz B^lgrada pošiljajo zastopniki belgrad-ske vseučiliške Omladine po vseh jugoslovanskih zemljah neki oklic, ki se končuje z besedami: .Da živi naša Jugoslovanska ideja 1" Oklic je pisan v jeziku, ki je slovenščini tako podoben, da ga lahko razume vsak Slovenec, če se tudi nikoli ni učil srbščine,
Bolgari in Srbi. Bolgarski trgovci so sklenili bojkotirati srbsko blago in nočejo imeti nobenega stika*^^bsWtndls*ijo*TfHrgovino.
V Sofiji so god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda praznovali z velikimi narodnimi slavmostmi, katerih so se udeležile vse stranke, ki so veliko darovale v narodne namene.
V Macedoniji so katoličani preganjani, po« sebno v onem delu Macedonije, ki je pripadla Grški. Pri grški vladi se je zaradi tega pritožil Sa nov, grško-katoliški škof zjed i njenih Bolgarov v Macedoniji.
Tisza, ogrski ministrski predsednik se je dne 19. t. m. dvobojeval s poslancem Rakov-szkym. Dvoboj je na Ogrskem po državnem zakonu prepovedan, vkljub temu se je minister Tisza že štirikrat tepel.
NOVlČAEt
Dr. ŠusterSič liberalcem vedno narobe
dela. Že nekaj; let opazujemo, da dr. Šusteršič Ue zine besedice in ne stori koraka, da bi ga .Slov. Narod" ne onergal. Še cela takrat, kadar slučajno .Narodovcem" u stre že, vpije „ Narod", da je storil napačen korak. V delegaciji je dr. Šusteršič, ko je dokazal sovraštvo Italijanov do Avstrije, omenil, da bi bilo treba Avstriji, ako sovraštvo ne neha, približati se bogati Franciji. Naši liberalci so- vedno z dušo m telesom vneti za svobodomiselno Francijo. A dr. Šusteršič je mfalil". .Narod" je pod naslovom »Šusteršič in namazom" prinesel notico, v kateri pravi, da se do kosti katoliška Avstrija vendar ne mere zavzemati za prijateljstvo s tisto Francijo, ki je katoliško cerkev v tla pobila, in da je tedaj navdušenje klerikalnih matadorjev le humbug. Da, humbug, pa kje?!
Kam so šli rdečkaajl? Pri zadnji voJitvt na Notranjskem socijalni demokrati niso dobili nič glasov. Kam so se lt porzgubili? .Zarja* piavi, da so njeni pristaši oddali bele listke. A teh listkov je bilo malo in še ti niso bili vsi od
socijalnih demokratov. Ubogi nemaniči so tedaj volili milijonarja Lavrenčiča, kar je baje po načelih razrednega boja edino pametno in dosledno.
Hud poper. .Slov. Narod" poroča, da bode pred dunajskim sodiščem obravnava proti gospodični Weber, ki je po Kamiii Theimerjevi vložila pri vojnem ministrstvu ovadbo in dolžila veleiz-dajstva dr. Oražma, slotmka Auerja irr dr. Trillerja. .Narod" dostavlja: .Nadejati se je, da bo obre kovalko zadelo zasluzena plačilo.* To piše list, pri katerem je bila Kamila dolgo časa slavna so-trudnica in tedaj glavna opora napredna stranke.
Tudi Istra je v taboru S. L. S. Zadnjo nedeljo je bil volilni shod v Hrušici. Govoril je na shodu kandidat profesor Ribarič, ki je rekel, da bodi pri volitvah geslo: .Z vero v Boga in božjo pravičnost bodemo premagali Italijane; krščanstvo in narod, ki sta dva nerazdružljiva pojma, nam bodeta temelj naše politike." Te besede so „Dan", glasilo liberalne šolmoštrije, zelo zbodle, kajti profesor ne sme po mnenju liberalcev vere v Boga nikoli imeti za geslo v javnem življenju. Zato pravi .Dan", da je hotel profesor Ribarič ali ljudi nalašč s temi frazami farbati, ali pa gospodom duhovnikom s tem povedati, da je njihov pristaš, kajti ni rtv, da sta krščanstvo in narod dva nerazdružljiva pojma. — Take sadove propalosti si upa dajati med svet .Učiteljska tiskarna" v .Dnevu", ki zahteva dobrih plač za liberalne učitelje, ki ona dva pojma razdružujejo. Nato .Dan" prav pobalinsko opljuje še g. sodnika dr. Matijo Lavrenčiča, ki je na shodu tudi govoril v krščanskem smislu, in konča članek tako-le: .Nastop tega moža in izjava g. profesorja Ribarič« kažeta, da je sloga ali takozvani kompromis v Istri tak, da bo par naprednih — vsaj po prepričanju — kandidatov le uboga para in sužnji klerikalcev, ki jih bodo v kratkem času brcnili od sebe, ako ne bodo popolnoma uklonili tilnikov." Tudi istrsko ljudstvo bo tedaj v kratkem brcnilo liberalce od sebe, ker je prepričano, da je brezverstvo največja nesreča za slovenski narod.
Za novo sirotišnico v Kranju, ki bo
kmalu dograjena, je daroval deželni odbor Vin-cencijevi družbi v Kranju znesek 500 K.
Kmečka zveza za kranjski okraj je pripravljena naročiti večjo množino oljnih tropin, ki se dobijo pri .Kmetijski družbi" v Ljubljani po 15 K 100 kg. Člani JCmecke zveze", ki hočejo dobiti po ceni tropine, naj naznanijo precej po dopisnici »Kmečki zvezi* v Kranju, koliko bi jih potrebovali, ali pa naj to povedo prihodnji ponedeljek pri g. Fr. Kuraltu (pri .Jelenu") v Kranju, da se bodo. tropine naročile.
S Bohinjske Bele. Vrtele l jo, dne 24. trn. je umrla tukaj pri svojem sinu fnpniku PC Cerinu nadučiteljeva vdova g. Marija Čerin. Pokojnico je pokopal preč. g. blejski župnik svetnik I. Oblak ob asistenci 10 duhovnikov, vrli župijani pa so storili vse, da je bila zadnja pot blage pokojnice kljub slabemu vremenu kar najbolj veličastna. Pogreba se je udeležila šolska mladina z učitelj-stvoru, gas. društvo,, Marij, družba, obč. odbor, do malega: cela župnija; naravnost krasni so pa bili vend, ki so jih blaga srca župljanov podarila materi svojega župnika.
„Ljubitelj krščanske umetnosti" se imenuje novi list, ki je začel izhajati v Mariboru. Urejuje ga profesor bogoslovja dr. A. Stegenšek. List bo obdeloval vse panoge krščanske umetnosti sploh ter z besedo in sliko ocenjeval posebno umetnine, katerih je še precej veliko po slovenskih deželah. Pridobil si je g. urednik za sotruunike priznane slovenske strokovnjake. Prvi zvezek, ki obsega 44 strani, zelo ugaja. List bo izhajal štirikrat na leto in stane letnik 4 K.
Poročil se bode g. Karel Schindler, ravnatelj pisarne pri g. V. Majdiču, z gdč. Frančiško Pollak iz Kranja.
Velik shod dekliških Marijinih družb kranjske dekanije bo binkoštni torek ob 8. uri zjutraj v Velesovem. Dozdaj je priglašenih že 1100 deklet. Ob 11. uri bo razhod.
K Gospej Sveti bo napravila romanje kranjskih mož in mladeničev prve dni avgusta S. K. S. Z. v Ljubljani. Natančnejši spored se bode pozneje objavil.
Na Trsat priredi romarski vlak šentpeterska Marijina kongregacija v Ljubljani dne 21. junija.
V Škof j o Loko je prišel za okrožnega gozdarja Humbert di Centa iz Kamnika.
Dmamitna patrona se je vžgala v Ljubljani v pisarni državne policije stražniku Ivanu Čufarju in mu je odtrgala na levi roki tri prste. Paznik se je igra! s patrono, katero je bil vzel nekemu zapetemu fantu.
Promocija. Gosp. Ivan Perne, c. kr. deželno-vladni konceptni prakrikant, je bil dne 28. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava. Isti dan je bil promoviran za doktorja prava tudi g. Jožef Basaj. Iskrene čestitke!
V Preddvoru priredi dne 31. maja in 1. junija. K. s. izobr. društvo v grajskih prostorih popoldne ob 3. uri dve igri: .Skrivnostna zaroka" in »Prisiljen stan je zaničevan." K obilni udeležbi vabi odbor."
V Kranjski Gori je okrajno glavarstvo razpustilo gasilno društvo. Kakšno politiko je uganjalo, se spozna iz .Slov. Naroda", ki pravi:
.Če bo kje kakšen ogenj, si bomo izposodili Johančine .šlavhe".
Prešernova koča na Stolu se bo odprla jutri, dne 30. maja. Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva bo napravila za bin-košti izlet na Stol v dveh partijah. Ker je bin-koštna nedelja lep praznik, na Stolu pa nič cerkve, katoličanom tega izleta ne moremo priporočati.
Pazite na ogenj! Z ozirom na to, da se vsaj nekoliko omejijo strašni požari v naši mili domovini, zaradi katerih gre mnogo našega imetja v pepel, opozarjamo naše p. n. čitatelje, na tozadevna svarila v našem listu.
Binkoštna veselica v Postojnski jami. Kakor vsako leto se bo vršila tudi letos na binkoštni ponedeljek 1. junija velika binkoštna veselica v Postojnski jami. K jamski veselici, ki združi vsako leto več obiskovalcev iz vseh delov sveta v svetovnoznani kraški jami, bodo tudi letos zopet vozili na binkoštni ponedeljek posebni vlaki po znižanih cenah iz Ljubljene, Trsta, Reke, Kormina iz Gorice v Postojno. Posebni vlak bo odšel iz Ljubljane ob 9. uri 15 minut dopoludne in prišel v Postojno ob 11. uri 18 m. opoludne; iz Postojne odide ob 9. uri zvečer ter pride v Ljubljano ob 10. uri 35 minut ponoči. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan slavnostno električno razsvetljeni, več godb bode sviralo po raznih podzemeljskih dvoranah. Tudi za telesni blagor izletnikov bode v vsakem oziru preskrbljeno. Splošno obeta biti ta dan Postojnska jama središče zabave in veselja. Jamska veselica se bo vršila pri vsakem vremenu, začetek ob 1. uri popoludne konec ob 7. zvečer.
Prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidu
n. Ljubljano obhaja dne 7. junija 1.1.25 letni jubilej društvenega obstoja, ki se bo isti dan slovesno praznoval. Najstarejši Člani: gg. Anton Belec, Franc Bernik, Franc Bezlaj, Ivan Kremžar, Vid Mrhar, Lovrenc Porenta, Ivan Štrukelj in Ivan Zalokar bodo ob tej priliki za njih zvesto 25 letno sodelovanje odlikovani s častno kolajno. Po sv. maši ob 9. uri bo slavnostno zborovanje pred cerkvijo,. kjer bo govoril g. dr. VI, Pegan. Popoldne" ob dveh bo v prostorih pri „Cebavu" velika ljudska veselica, pri kateri bode sodelovala orlovska godba iz D. M. Polja in domači cerkveni pevski zbor. Slavnost, ki bo združena z veliko ljudsko veselico, se vrši ob vsakem vremenu, na kar se bratska društva opozarjajo.
Rokovnjaška druhal se potika pod Gorjanci. Ur u h al krade, požiga in tako predrzno napada potnike, da so se morale cele vasi oborožiti in preganjati to tolpo. Barabe, ki nimajo več zaslužka pri zgradbi železnice, in cigani so njeni člani.
Šolska razstava v Kranju. Vnovič opozarjamo na razstavo risb in pismenih izdelkov učencev obrtne nadaljevalne šole v Kranju na binkoštno nedeljo in ponedeljek. Razstava bode odprta oba dneva od 9. ure zjutraj do 1. popoldne in je vstop brez vstopnine prost vsakemu. Posebno priporočamo obisk razstave našim obrtnikom, ker je ista namenjena v prvi vrsti njim, da se morejo tako nekoliko poučiti, kako deluje in kaj doseže obrtna nadaljevalna šola. Vsakemu je vstop dovoljen tudi k otvoritvi in svečani razdelitvi daril učencem v nedeljo zjutraj ob 9. uri. Pripomnimo še, da je za nabavo daril tukajšnja obrana zadruga darovala vsoto 50 kron in si tako pridobila znatno zaslugo za koristno prireditev. Torej: Obrtniki v razstavo!
Razpis učiteljskih služb. V kranjskem šolskem okraju se v stalno nameščenje s pričet-kom šolskega leta 1914/15 razpisujejo naslednja učna mesta: 1. po eno nadučiteljsko mesto na dvorazrednih ljudskih šolah v Naklem in Žabnici; 2. učno mesto na dvorazredni ljudski šoli na Trati pri Gorenji Vasi. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju do 28. junija 1914. Prosilci, ki v kranjski javni učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. — C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 16. maja 1914.
pljučne bolezni
Vse obolelosti sopflnih organov
oslovskikašeiiaan^dsik^eliprehlajeii^ifrflueiicaia Ä?PÄ?Ä; SIROLIN "ROCHEN
Doti sme K.*+.-v vseh lekarnah.
Strela je ubila pri Cerkljah na Dolenjskem dve osebi, ki sta stali na polju pod razpetim dežnikom.
Železnica Št. Janž—Zidani most. Za
zgraditev te železnice so predložili prošnjo železniškemu ministru pl. Forsterju zastopniki iz Radeč.
Nesreča v Trstu. Baron Edmund Knob-loch; štajerski deželni poslanec se je vozil v torek zvečer v'avtomobilu po Trstu. Vsled slabe razsvetljave je šofer zavozil proti morju in avtomobil je skočil v sredo velikega kanala. Šofer je prišel živ na suho, barona in njegovega slugo, ki sta se potopila, sedeča v avtomobilu, na dno kanala, so izvlekli piloti mrtva iz vode. Po velikem trudu so s pomočjo ribiške ladje potegnili iz vode tudi avtomobil.
Cena vinu je zadnji čas v Istri zelo padla, ker letos trta dobro kaže.
Izseljevanje. Avstrijska oblasiva svare ljudi, ki gredo v Ameriko, naj nikar ne gredo na li-manice agentom, ki jih nagovarjajo, naj plačajo zavarovalno premijo, da jim amerikanske priseljeniške oblasti ne bodo zabranile vstopa v ondotno ozemlje. Sklepanje takih pogodb po navadi pomeni hudobno varanje izseljencev.
Pozor peki in trgovci! Dne 15. junija t. i. dopoldne ob 8 l/i uri se bo prodala pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici v Lescah ležeča hiša, ki je zelo pripravna za kakega peka ali manjšega trgovca. Najmanjši ponudek iznaša le 4277 K 50 h.
RAZNOTEROSTI.
Marijina kongregacija v Zagrebu je na
vnebohod slovesno obhajala tristoletnico svojega obstoja.
V Petrogradu bodo zgradili iz Ladoškega jezera vodovod, ki bo stal 47 milijonov rubljev in bo dajal na dan 51 milijonov veder vode.
Norost na Francoskem. Šolska brata Flamidien in Pavi sta bila člana kongregacije, katero je vlada razgnala. Potem sta najela zasebno stanovanje in sta skupaj opravljala moiitve. Po nazorih francoske vlade je pa to hudodelstvo, češ, da hočeta imeti svoj samostan in svojo kon-gregacijo, ker skupaj bivata in skupaj molita. Ko so ju zavohali, sta bila poklicana pred sod-nijo v Ltile. — Duhovnik Lemire je bil zaradi nepokorščine od škofa suspendiran. Mesto Haze-brouk, ki ima 14 tisoč prebivalcev, ga je nato izvolilo za svojega župana.
Hud vihar. Na Volgi se je vsled strašnega viharja potopilo 8 čcmov. V neki vasi je vihar razrušil 42 hiš. Voda je odnesla 10 hiš in več oseb je utonilo.
V Targu pri Krakovu se je zgodila nesreča pri streljanju na topničars. vežbališču. Pri topu je odletela zapora, ko je bil top sprožen, in en vojak je bil ubit, enemu je odtrgalo obe nogi in je kmalu potem umrl, dva vojaka sta bila pa težko ranjena.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 28. maja. Nemški časniki poročajo, da se je pl. L5wenthal, avstrijski poslanik v Draču, pokazal popolnoma nezmožnega, da bi se mogel meriti z gibčnim italijanskim poslanikom. Upor v Albaniji so povzročili Mladoturki, ki zahtevajo, da naj bo albanski knez Mohame-danec. Vstaši se bodo drugi teden na velikem shodu odločili za nadaljnje postopanje. Kavala in Tirana ste v turških zastavah. Knez Viljem sestavlja nov kabinet, v katerem bi bila dva ministra katoličana.
Budimpešta, 28. maja. Dr. Korošec je opozoril v delegaciji na to, da imajo v tržaški ladjedelnici in vojašnicah delo Italijani iz kraljestva.
Beljak, 28. maja. Drava je izstopila in naredila veliko škodo. Cele pokrajine so poplavljene.
Sarajevo, 28. maja. Cesar je pomilostil vse srbske vohune.
Malta, 28. maja. Avstrijska eskadra gre od Malte pred Valono, kjer se pričakuje nemirov.
Budimpešta, 28. maja. Delegacija je sprejela vojni in mornariški proračun.
zvezkov skupaj. V kratkem izide drugi zvezek .Izobraževalne knjižnice", ki bo obsegal Hybaš-kove lepe povesti .Iz ptičjega življenja". Kdor želi dobivati vezane knjižice, naj pošlje za vezavo vsakega zvezka v polplatnu po 60 vin in v platnu po 80 vin. i
PISARNA
sa urejevanje splošnih gospodarskih .»de*
J. Rozman, Kranj.
Steckenpferd lüijno'üilecno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Eibl
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko .Steckenpferd" in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo „Manera* za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo.
I. Denarni promet: izposiovanje po-
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. -Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev, — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično - komer c. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. i 129 52—33
je iz najboljših rastlin in po lastni sestavi pripravljen čaj, kateri se rabi z vspehom kot
domače sredstvo proti živčnim obolelostim.
Učinek tega čaja se pokaže posebno V tem, ker umiri živce, lajša bolečine, redi kri, odpravi krče, povrne spanec, sploh vpliva kar najbolje na telesno moč in dobro razpoloženje,
kakor tudi :.a prebavo. Ganglional se dobi pristen edino le pri c. in kr. dvornem
in komornem založniku
JULIJU BITTNEHJU, lekarnarju Relchenau, Nižje Avstrijsko.
Cena eni škatljici z natančnim navodilom 3 krone. Dobi se se pa tudi v vseh lekarnah, drugače pa od zgorajšnje lekarne proti pošiljatvi 3 krone poštnine prosto.
Pozor! GistilittirjiiBl(oiziaciti!
Zajamčeno pristen štajerski :: JABOLČNI IN IN HRUŠEVI MOŠT :: iz dobroznanega štanj-skega kraja, krepilen in močan, razpošilja proti povzetju od lOOlitr. naprej G. MITTERBERGER, poštni predal 11 v Wetzelsdoifu pri Gradcu, žel. postaja Gradec. CENE: Prvovrstni jabolčnik za 100 litrov od 20 - 22 K, prvovrstni hruševec za 100 litr. 17—20 K. Posoda se vzame v račun, ako se jo pošlje nazaj.
Brezplačno posreduje
podpisani med letoviščarji in lastniki stanovanj. Kdor hoče torej v Kranju vzeti za poletne mesce na stanovanje letoviščarje, naj hitro naznani ustmeno aH pismeno podpisanemu, koliko prostorov (sobe,'kuhinje), in postelj ima na razpolago in koliko zahteva mesečno zanje. Tudi snažna priprosta stanovanja se naj naznanijo.
Franr. Umi Sajofie, Kranj 52 (Miftete).
Sprejme se takoj
mizarski pomočnik
dobro izurjen  za stavbena dela obenem se želi tudi za pohištvo, z vso preskrbo.
Jožef Sitar.
mizarski mojster, Križe pri Tržiču, Gorenjsko.
SOBR
se odda v najem  s hišno opravo, ali brez oprave, prijazni razgled pri Savi, služi tudi lahko za letoviščarje.
P. BabICt pod mestom hiš. št 8.
Iščeta
se
TT
en kociiaž,
marljiv, dobro vajen konj za glavno trgovino v Kranju in
en močan hlapec
za filijalo na Bledu. :: Nastop službe takoj. Ponudbe vsprejema veletrgovina
Franc Dolenz, Kranj.
SLOVSTVO.
„Izobraževalna knjižnica". „ Tiskovno društvo" v Kranju je namesto .Gorenjske knjižnice", katere je doslej izšlo 20 zvezkov, začelo izdajati .Izobraževalno knjižnico", v kateri se bodo ponatiskovali leposlovni in zgodovinski podlistki iz .Gorenjca". Vsak zvezek bo stal s poštniuo vred le 40 vinarjev. Prvi zvezek, ki je te dni izšel, obsega na 64. straneh zanimive Koblarjeve zgodovinske spise: .Stoletnica osvobojenja cerkve": .Slikarji v Kranju"; .Luterani v Kranju"; .Kostniška kapela v Kranju"; .Kako so nekdaj rekrute lovili" in .Francoska gimnazija v Kranju". Na koncu zvezka je P. Bohinjec dodal za Koblarjevo 60 letnico naslove vseh zgodovinskih spisov, katere je A. Koblar priobčil od 1. 1879. do danes. To knjižnico priporočamo izobraževalnim društvom kakor tudi zasebnikom, ki naj pošljejo naročnino za več
Otvoritveno naznanilo.
P. n.
S tem uljudno naznanjam, da bom otvoril
i z dnem 8. Innllem t. L na Bledn
za Specetilsho In kolonllalno blago, dellfeatese, špirit, žganle, olno In deželne pridelke, na drobno In na debelo.
Priporočam to svoje podjetje kar najtoplejše s prošnjo, da ml slavno občinstvo ohrani tudi v bodoče doslej izkazano zaupanje.
Z velespoštovanjem
Edvard Dolenz, Sel tvrdke
Franc Dolenz v Kranju.