SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. Or. 7 Ljubljani, v sredo 23. marca 1892. T.etnilt XX. Proslava J. A. Komenskega. li. Komensky je bil torej in je v marsičem te hvale vreden, koja se mu izkazuje. Toda tak, kakor je pri nas zdaj znan, Komensky ni bil. Na Komen-skem opažamo pomilovanja vredne zmote, katere se prikrivajo narodu. Bog obvarnj, da bi hoteli onega krivično sramotiti, kogar smatra narod za popolnega. Toda mi katoličani moramo zelo potožiti, da je Komensky katoliško vero našo pretvorjeno, zasukano, često neresnično opisaval svojim čitateljem. Pred seboj imamo njega spis: „Luxe tenebris" — „Svetloba iz temote". V predgovoru k tej knjigi piše Komensky: „Papež za novce za nekaj časa prodaje tudi odpustke, to je, dovoljuje grešiti (!), in sicer na deset, dvajset in tisoč let (I). (Predgovor ali apologija te knjige št. 121, str. 49.)" — Tako krivovero je učil tudi Luter. Končno moramo omeniti še to, da je bil Komensky udan prečudnim verskim zmotnjavam. Baš ta knjiga „Lux e teuebris" je najjasnejši dokaz. Ta knjiga je namreč zbirka prikaznij in proro-kovanj treh ljudij. Prvi je bil Kristofor Kotter, luteranec, meščan in krznar v Šleziji; imel je te prikazni leta 1616. Druga je bila Kristina Ponija-tovska v Duhniku in je prorokovala leta 1627, 1628 in 1629. Tretji je bil Nikolaj Drabik iz Strašnice na Moravskem, prorokovati je začel leta 1688. Kottrova prorokovanja so tiskana (s predgovorom) na 168 straneh; Ponijatovska na 164, Drabikova z ocano na 520 stranök. To vse je spisal Komensky; vse zagovarja, da to ni niti prevara, da ne pohaja to iz razburjene obrazotvornosti, ne od satana, temveč od — Boga. Protestanti so svarili Komenskega, naj tega ne verjame, ker se mnogo teh prikaznij ni izpolnilo, toda on je to zagovarjal. Vseh teh „prikaznij" ni moči tu omenjati; Mn v predgovoru (v prvem delu) pravi Komensky, da se vse te prikazni mogö podati pregledno v — petnajstih poglavjih. V dokaz, kako je ubogi Komensky blodil, ker je to verjel, navajamo nastopno: 1. Papež je oni veliki Antikrist in k . . . babilonska (I); 2. zver (bestia), koja to k . . . nosi na hrbtu, je rimsko cesarstvo, osobito pa habsburški rod; 3. teh vojsk bode konec, ko pogineta (interitum) papež in habsburški dom." Iz navedenega posnetka je jasno, da je Komensky ocenjen po zasluženju, in tako naj bode vselej in povsod. Načelo nravstvenega uka je: Vsak bodi sma-tran za dobrega, dokler se o njem ne dokaže, da je lokav. Uverjeni smo, da nijeden učitelj, ko se bodo priredila o Komenskem javna predavanja in slavnosti v njega proslavo, ne bode zabil, da je katoličan, in da ne poreče: Čestitamo Komeuskega tudi zaradi tega, ker je pisal zoper katoliško cerkev in zakonitega vladarja, temveč da bode, predavajoč na podstavi vestne zgodovine, o njega življenju in spisih, odkritosrčno pojasnil kot katoličan hibe njegove, da se je motil v svojem uku o katoliški cerkvi in vladajočem rodu, in stu-prav potem izkaže naj primerno hvalo in čast ne-venljivim njega zaslugam za šolstvo. Bodi ta razprava vsprejeta in ocenjena tako, kakor je pisana: prosto in brez predsodkov, ter od- kritosrčno, bodi že čitatelj učitelj ali duhovnik ali druzega poklica, vsak naj pomisli, da se morajo ljudje tako presojati, kakoršni so, a ne tako, ka-koršni bi morali biti. Prevelika dobrohotnost in popustljivost škodujete, a tudi prenapeta strogost ne prinaša nič dobrega, in nekoliko besed v dobrem in iz odkritosrčne ljubezni več zmore, nego sto in tisoč besed v jezi in sovraštvu. Ako bode torej učiteljstvo naše proslavljalo velikega Slovana J. A. Komenskega kot najslavnejšega pedagoga, nihče temu z najstrožjega katoliškega stališča ne more in ne sme nasprotovati, saj smo sami v našem listu svojedobno priobčili dotični poziv, nasprotno nam pa nikdo ne bode štel v zlo, ako izražamo željo, naj se pri tej proslavi ne dotika verskega momenta. Nasprotno, opozori naj se občinstvo na vse navedene njegove zmote, kjer in kadar bi bilo umestno. Deželni zbor kranjski. (V. seja, dne 17. marca.) (Konec.) Ljudske šole. Poslanec K1 u n poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1892. Potrebščina: Aktivitetni užitki učiteljev 253.759 gld., razne doklade in stanarine 41271 gld., dotacije 4162 gld., nagrade in podpore 16.383 gld., pokojnine učiteljskih vdov 638 gld., miloščine 269 gld., razni troški 530 gld., skupaj torej 3 2 1.677 gld. Pokritje: Obligacijske obresti 3847 gld., doneski 25.200 gl. (V tej svoti je vštetih 20.000 gl. od zapuščin, ta velika svota pa je le slučajna, kajti n. pr. 1. 1890 so ti dohodki znašali le 13.005 gld. Op. por.), razni dohodki 187 gld., torej vse pokritje 2 9.2 3 4 gld., in je p r i m a n j k 1 j e j a 2 9 2.44 3 gld. Ta primanjkljej se bode pokril z 10% priklado na dokladi za deželni zaklad podvržene neposredne davke, kar znese 153.690 gld., ostali primanjkljej okroglih 138.653 gld. pa iz deželnega zaklada. V primeri 8 proračunom 1. 1891. pomnožila se je potrebščina za 11.131 gld. Večina te pomnožitve prihaja od tod, da je bilo na novo ustanovljenih ali pa razširjenih več šol in vsled tega osnovanih 19 novih učiteljskih služb, za katere se že letos potrebuje 8300 gld., dasi so za nekatere ustavljeni le delni zneski celoletne plače, čim bolj se pa množd in razširjajo šole in čim dalje službujejo učitelji, tem bolj rastejo opravilne in službene doklade, za katere se letos potrebuje okoli 2000 gld. več kakor lani. Euajsti tisočak pa je prirastel vsled večjih troškov za veroučitelje na štirirazrednih šolah in za vožnjo veroučiteljem po deželi, ki so se morali vsled deželnega zakona z dne 5. marca 1889.1., drž. zak. št. 444, iznova vrediti. Sicer pa je omenjati, da troški za šolstvo vsako leto okroglo za 8000 do 10.000 gld. naraščajo in da toliko časa ne pridemo do stalnega proračuna, dokler ne bodo določene in dodelane vse šole, katere v nekaterih krajih še prav zelo pogrešamo. Koliko bode potem znašala redna potrebščina za ljudske šole, se zdaj pa tudi primeroma ne more določiti; ali Če se bode še nekaj časa leto za letom pomnoževala za okroglih 10.000 gld., je opravičeno vprašanje, ali bode naši deželi konečno mogoče zmagovati te čedalje večje troške. Zato finančni odsek letos zopetno priporoča deželnemu šolskemu oblastvu, da naj se pri svojih sklepih in terjatvah blagohotno ozira na naše skromne deželne finance in naj se zlasti ne prenagljuje z razširjevanjem šol na tri- ali štiri- ali celo večrazredne. Enorazredne šole so za vsakdanjo omiko priprostega naroda potrebne in naj se občinam ne odkrekajo, večrazredne pa naj se delajo le v toliki meri, kolikor dopuščajo denarna sredstva in jih zahtevajo posebne okoliščine. Poslanec K 1 u n ob jednem poroča o prošnji stalnega odbora deželne učiteljske konferencije v Ljubljani za uredbo učiteljskih plač. Ta prosi v prvi vrsti, naj bi se začasnim učiteljem takoj dovolila višja plača 450 gld. Poročevalec pravi, da bi bili visokošolci po dovršenih študijah zadovoljni s 360 gld. podpore na leto, a mnogi morajo več časa brezplačno prakticirati, sicer se pa začasnim učiteljem štejejo leta v pokojnino. Dalje prosi odbor, naj se učitelji razvrste tako, da jih bode 8°/0 * prvem, 12°/0 v drugem, 40°/0 v tretjem in 40°/° v četrtem plačilnem razredu. Ker je sedaj 580 učiteljev, pomnožili bi se po tej razdelitvi troški takoj za 7500 gld. Pomisliti je tudi treba, da se bode v teku let zgradilo še do 80 šol in namestilo 120 novih učiteljskih močij, kar bode povišalo troške še za okroglih 70.000 gld. Vsi troški za ljudsko šolo s pokojninami itd. bi se morali pomnožiti skoraj do pol milijona. Razlogi v prošnji sicer neso brez podlage, ali dežela bi ne zmogla več takih troškov, zato finančni odsek nasvetuje, da se prošnja odkloni. Poslanec Hribar pravi, da so že zadnjič vse stranke brez ugovora pritrdile uredbi učiteljskih plač, zato obžaluje, da so se zopet tako hitro oglasili, kajti tudi tu velja rek : Omne nimium nocet. Sicer učiteljske plače neso še stalno urejene, vendar morali bi učitelji priznati, da je deželni zbor brez razlike strank kulantno ustrezal opravičenim željam. Pač pa m^ni govornik, naj bi se bolj oziralo na ljubljansko učiteljstvo, ker v druzih deželah imajo učitelji v glavnih mestih prednost. V II. razredu bi moralo namesto 9 biti vsaj 15 ljubljanskih učiteljev. Zato predlaga resolucijo: Deželni odbor se pozivlje, naj izposluje pri c. kr. deželnem šolskem svetu revizijo razvrstitve učiteljskih plač v tem smislu, da se bode pri prenarejeni uredbi bolj oziralo na ljubljansko učiteljstvo. Deželni predsednik baron Winkler zagovarja deželni šolski svet. V Ljubljani imajo učitelji mnogo drugih prednostij, tako n. pr. morejo svoje otroke laglje pošiljati v šole. (Poslanec Kavčič: Tako je!) Deželni šolski svet je stvar vredil soglasno z deželnim odborom in se mu ne more očitati, da je postopal pristransko. Poslanec KI u n še poroča o prošnji gg. učiteljev Pr. Raktelja in A. Zumra za zvišanje opravil-nine in o prošuji županstev v Kamni Gorici in Lan-covem, da se stanarina za učitelja prevzame v nor-malno-šolski zaklad. Prvi prošnji se v toliko ugodi, da se prosilcema dovoli dopolnilna doklada po 50 gld., ki pa se ne všteje v pokojnino, druga prošnja se odkloni. Poslanec Stegnar toplo priporoča resolucijo, da bi se voditeljema dovolilo po 200 gld. opravil- nine, ker vodita lOrazredno, oziroma Srazredno šolo in imata mnogo posla; dalje naj bi se v Ljubljani ustanovila služba namestnega učitelja, ki bi v potrebi uamestoval obolele ali drugače zadržane učitelje. Ta resolucija pa ni obveljala. K proračunu normalnošolskega zaklada se prvi oglasi poslanec Kersnik ter pravi, da ga veselje navdaja pri pogledu na primerno ugodni šolski budget. A stvar tudi ni brez grenkobe, kajti le slučaj je nanesel, da je pričakovati visokih doneskov od bogatih zapuščin, na katere pa druga leta ne moremo tako gotovo računati. Zato nas prehaja še vedno črna skrb, ko vidimo, kako grozno narašča potrebščina tega zaklada. Kdaj bode konec? Kje je meja temu naraščanju? Ce se zgradi še 80 šol, zvišali se bodo troški za najmanj 45—50.000 gld. In če pomislimo še na naraščaj pri večrazrednih šolah, je ta skrb popolnoma opravičena. Zatojejako umesten nasvet, naj se ravna posebno štedljivo in pozorno pri razširjenju šol. Dve stvari ste, ki segata globoko v življenje našega kmetijskega ljudstva. To so nagrade za pouk o kmetijstvu in ženskih ročnih delih. Nagrada za ta pouk je gola ironija. Ce pa pogledamo ta zaklad iu te žrtve, je vprašanje povsem opravičeno, ali je pa tudi sad, katerega rodi naša šola, vreden teh žrtev? Ne morem si kaj, da je odgovor lahek, ali žal, da je negativen. Tega ne bode tajil nihče! Kateri so ti razlogi? Dva tehtna razloga sta, ki vplivata, da šolstvo in uči-teljstvo ni tako, kakor bi moralo biti po pravici. Prvič je pomanjkljivost šolskega nadzorstva. Šolski nadzorniki so v prvi vrsti učitelji in nadzorniki, ki morajo učiti svoje določene ure in kadar so prosti, na polletje enkrat ali k večjemu dvakrat nadzorujejo šole. Poleg tega pa še ona grozna odvisnost od predsednika okr. šolskega sveta, od okrajnega glavarja! Tako se je na Kočevskem okrajni šolski nadzornik na zahtevo okr. glavarja odstavil brez vsake disciplinarne preiskave. Treba bi bilo torej stalnih šolskih nadzornikov, ki bi bili bolj samostojni. Druga rana pri šolstvu pa je čudno postopanje pri oddajanju učiteljskih služb. Tu je v prvi vrsti merodajna brezpogojna služnost prošnjikova. Govornik navede dva slučaja. Ta služnost učitelje dovaja do tega, da ne gledajo več na svojo veljavo. Učiteljstvo je važen faktor tudi za nas v boju za naš narodni obstanek jn to tembolj, ker se bojim, da bo pri drugem važnem faktorju narodna ideja stopila na drugo mesto. Glejmo torej, da obdržimo vsaj jednega. (Odobravanje pri somišljenikih.) Poslanec dr. Tavčar je obširno govoril. Tudi njemu proračun ne vzbuja veselja. Nedavno smo čuli, kako rastejo troški za deželne dobrodelne zavode, a danes se vzbuje nov večji strah, ko vidimo pred seboj dolge številke proračuna. In še ta se nam je lepši naslikal, nego je v istini. Treba iskat-uzrokov, zakaj so truški za ljudske šole tako narasli in še naraščajo. V prvi vrsti je slaba admina-stracija. Okrajni glavarji, večinoma tujci, v vsakem kotu pomnožujejo šole po nepotrebnem, ker se hočejo prikupiti navzgor. Šole se zidajo potratno, troški so muogo preveliki. Po 6000, 7000 gld. stanejo šole, pa bi zadoščale po 3000 gld. To mora prenehati. Okrajni glavarji pospešujejo nemščino na ljudskih šolah, če ravno je to brezvspešno delo. Novi šolski zakon je postal za našo kronovino bo lezeu. Kar naenkrat so hoteli ves napredek raztresti po deželi, in tako smo se ga preobjedli. Izraža veselje, da se m vstavilo zopet onih 600 gld. za neobligatni pouk, a čuje se, da hoče vlada po ovinkih to doseči in dajati podpore, kar pa bi bilo proti sklepom deželnega zbora. Na to govori obširno o oddaji nad-učiteljske službe v Radovljici. Ta slučaj je značilen za mizerijo naših šolskih razmer. Okrajni glavar Bam je hodil prosit za-nj. Učitelj je mej tem prišel v disciplinarno preiskavo. Mislimo vendar, da pri nas vlada deželni predsednik, ne pa okrajni glavarji. Doželni predsednik baron Winkler zagovarja postopanje okrajnih glavarjev. So napake, a večina očitanj je neopravičena. Obžaluje, da se je tu govorilo o podrobnostih disciplinarne preiskave. To bi moralo ostati tajno na tem mestu. Predno kdo ni obsojen, ne smemo ga zavreči. Deželno šolsko obla-stvo bode nepristransko storilo svojo dolžnost. Za nagrade se je ustavilo 500 gld., in sicer onim učiteljem, ki poučujejo nad normalno število ur. Poslanec baron Schwegel tudi izraža strah zastran troškov. Pravi, da je prijatelj šole brez ozira na narodnost. Graja pa, da se je v zboru go* vorilo o slučaju, ki ne spada v javnost. Poslanec Hribar graja postopanje šolskih oblastev. Dalje polemizuje z baronom Schweglom, govori še o radovljiški aferi. Nemščina je v sedanjih razmerah potrebna za srednje šole, a nikakor ne za priprostega kmetiškega dečka. Poslanec Žitnik: Ker je ura že pozna in visoka zbornica utrujena, dovoljeno mi bode, da iz-pregovorim samo par kratkih besed. Nočem, da bi 8e kdaj reklo, da se ni nihče oglasil in celo tak ne, ki se sam prišteva tistemu faktorju, o katerem se je danes tu govorilo. Predno pa preidem do tega, moram omenjati, da sem in ostanem prijatelj učiteljstvu v obče in da bodem pri vsaki priliki z veseljem glasoval za zboljšanje njihovega gmotnega stanja, kadar bodo to dopuščali deželni dohodki. V tem se strinjam z vsemi gospodi poslanci, ki so pred menoj govorili. Ali nekaj druzega je, kar si hočem debelo zapisati za ušesa, to namreč, da je gospod s te strani, častiti gospod zastopnik kmetskih občin kamuiškega okraja, izrekel, da je sad naše ljudske šole nepovo-ljen in da naša šola ni vredna sedanjih velikih žrtev. Nečem danes soditi, ali je ta trditev opravičena ali ne, konštatujem samo te besede v dokaz, da je gospod predgovornik sam prepričan o tem in je sedaj tisto trdil, kar sem jaz nedavno govoril na nekem shodu, da namreč vspeh sedanje šole ni tolik, kakor bi se smelo pričakovati po žrtvah, katere doprinaša dežela, da vzlic ogromnim troškom za šolstvo sedanja šola ne rodi zaželenega sadu. In vendar so mi v nekem listu vsled one moje popolnem opravičene trditve predbacivali, da sem nasprotnik šole. Jaz sem bil vedno in ostanem teh misli), da za šolo velja stari vek : „ n o n m u 11 a s e d m u 1-tum", in to je ravno jedna prvih zahtev tako-zvane in toliko tudi med nami zaničevane in pso-vaue verske šole. Pa to mi ni bilo povod, da sem si izprosil besede, temveč nekaj druzega, česar je omenil častiti gospod zastopnik kmetskih občin kamniškega okraja. Hvaležen sem mu iz srca, da je to tako fino povedal in ne razžaljivim glasom. Dejal je, da je učiteljstvo važen faktor v boju za obstanek uašega naroda in to tembolj važen, ker neki faktor postavlja narodno idejo na drugo mesto. Vsi, ki se bavite s politiko, ne dvomite, kdo je ta drugi faktor, da so to „brezdomovinci", duhovniki, ki so vrgli narodno idejo v koš in o katerih se pravi, da se za narodne težnje n^č ne brigajo itd. To je nekako insinuacija, proti kateri moram kot duhovnik — in gotovo govorim iz srca vsem svojim ožjim tovarišem, ki neso tu navzoči — odločno ugovarjati (Povše: Istina je! Hribar: Ste vi duhovnik?) Duhovnik je bil in ostane naroden, če pa pravite, da postavlja narodnost na drugo mesto, vprašam Vas, — ali naj postavi katoliško idejo na zadnje mesto? V nekem glasilu čita se vedno in isto se čuje v zasebnih krog.h, da je duhovnik le za spovednico in za prižnico, za politiko naj se ne briga. Toda jaz mislim, — in to je obče znano — da so bili nekdaj „kapelančki," „brezdomovinci" vedno dobro sredstvo, ko je bilo treba oživiti in pomnožiti ravno narodno stranko, ko so pomagali k temu, da je ta zbornica po večini narodna. Brez duhovske pomoči bi morda še danes tukaj gospodovala nemška stranka. Dobro poznam razmere in reči smem, da je ravno duhovnik največji dobrotnik svojega naroda, da ravno on ima največ prilike, širiti pravo omiko, pravi napredek med narodom. On nosi takorekoč srce narodovo v svojih rokah, on najbolje pozna njegovo gorje, on ga obiskuje na postelji bolezni, on deli ž njim žalost in veselje. In kot tak naj bi bil brez narodnega čuta, brez narodne ideje? S ponosom se prištevam onemu faktorju, ki po mojem prepričauju največ stori za pravi napredek našega naroda. Dober duhovnik blaži priprostemu ljudstvu srca, on mu vsaja v srce blažilne ideje, on ga opominja na Boga, na večno plačilo in kazen, in tako zabranjuje, da se ne širijo zločinstva itd. Kaj je narod brez Boga? Zrel za vislice, in tacega si gotovo ne želimo. In če rečete, da duhovnik stavi narodno idejo na drugo mesto, je to čista resoica. Duhovnik je po svojem stanu in poklicu dolžan, staviti vero, to je, katoliško idejo na prvo mesto. Tudi gospodu pred-govorniku je kot notarju v prvi vrsti merodajen zakon, naj pride k njemu Nemec ali Slovenec. Sicer pa ne vem, odkod se izvaja ta neutemeljena trditev, da je katoliška ideja v nasprotji z narodno idejo. (Dr. Tavčar kliče: Dr. Mahnič.) Gotovo bi žalil vsacega iz-med Vas, ko bi Vas hotel učiti, kaj je katoliška ideja. Ta ideja daje vsaki narodnosti svojo pravico in tudi slovenski ni in ne bode kratila svetih pravic. Saj to dokazuje ravno slovenska duhovščina. Opozarjam častito gospodo le na našo družbo sv. Mohorja, na katero smemo z vso pravico biti ponosni. Listi slovenski in tudi „Slov. Narod" z vso pravico uaglašajo velikanski pomen tega narodnega društva' za pravo krščansko izomiko našega naroda. Gotovo nikomur ne hodi na um, da ta naša vrla družba širi nemško idejo. In vprašam Vas, kdo pa je oni faktor, ki v prvi vrsti širi knjige te družbe med priprosti narod ? Nočem kratiti zaslug tudi drugih faktorjev v tem oziru, ali ravno duhovščina naša je, ki vsako leto in pri vsaki prtl.ki nagovarja ljudstvo, naj pristopa k tej družbi. To je pa jasen dokaz da ima duhovščina srce za narod, za narodno idejo. In poglejte imenik članov „Matice Slovenske" in družbe sv. Cirila in Metoda, tudi tukaj nesmo zadnji, čeravno, žal, moram priznati, da za zadnjo družbo od duhovske strani ne raste zanimanje iz vzrokov, katerih pa tukaj ne morem navajati. Ponavljam torej, da nikdar ne pride čas, ko bi mogla in hotela katera še tako visoka oseba duhovščini prepovedati gojiti narodno idejo (Dr. Tavčar: Dobro! Dobro I), kjer-koli je to potrebno iu umestno. Zato globoko užaljen odločno zavračam vsako sramotilno sumničenje, češ, da smo „brezdoraoviuci". (Živahno odobravanje na levici. — Dr. vitez Bleiweis: Facta loquuntur!) Poslanec K1 u n končno odgovarja poslancu Kersniku, češ, da bi se od njega ne bil nadejal takih besed, kakeršne bi pričakoval od najradikalnejšega poslanca. Slovenska duhovščina je bila in ostane narodna, kajti „stara garda umrje, a se ne uda". (Dobro-klici na levi.) S tem je bila končana dolga debata iu sprejet proračun normalno-šolskega zaklada. — Konec seje ob 3. uri. Politični pregled. V Ljubljani, 23. marca. ISiotraiafe d Ministerski svet. Predvčeraj je bil na Dunaju ministerski svet, v katerem se je določilo, kako naj odgovori v imenu vlade namestnik grof Thun v spravni komisiji. Spravni odsek češkega deželnega zbora ima jutri sejo, v kateri namestnik pojasni vladno stališče. Šlezija. Deželni zbor je dovolil jednoglasno 200 gld. podpore poljski kmetijski šoli v Tešinu. Podpora pač ni velika, ali vendar je že to veselo znamenje. Pred kakimi tremi leti bi bil zbor gotovo podporo zavrgel. Nemška nestrpnost v tej deželi nekoliko pojema. V Tešinu namerava društvo „Macierz Polska" osnovati poljsko gimnazijo, ker sedaj sleški Poljaki nemajo nobene srednje šole. To društve se je obrnilo s prošnjo do deželnega zbora. Bodemo videli, kaj bode sedaj storil deželni zbor. Seveda na Poljake se levica malo bolj ozira, nego na Cehe, ker še vedno računa s tem, da bi jih kedaj v državnem zboru potrebovala. Ogersko. Adresna debata se v ogerski zbornici še vedno nadaljuje. Skrajni levičarji vedno na-glašajo, da se mora razširiti samostojnost Ogerske. Finančni minister Wekerle je v svojem govoru razložil, da to ni mogoče. Poživljal je skrajne levičarje, da naj natančno povedo, kaj hočejo. Nagodba z Avstrijo se ne dd lahko premeniti. Tudi bi samostojna Ogerska ne imela prave veljave. Osobna unija brez drugih skupnih naprav je nemogoča. Narodni stranki je minister razložil, da v gospodarskem oziru sedanje razmerje ni tako neugodno, kakor se trdi. Trgovske pogodbe so se sklenile, kakor žel6 Ogri. Vnanje države. Bolgarija. Balgarski vladni listi dokazujejo, da ni bilo pravilno, ko so Turki izročili Rusiji Siš-manova. Po določilih mejnarodnih pogodeb bi ga bili morali obsoditi, potem pa izročiti ruskemu konzulatu, kakor so to Bolgari storili z ruskim podlož-nikora, ki je bil zamotan v Paničevo pravdo. V Solili mislijo, da je Sišmanova izročila policija, ne da bi bila za to vedela turška vlada. Turška in ruska policija imata neko tajno sporazumljeuje, kakor se je že nekajkrat pokazalo, in baš to vzbuja nevoljo v Sofiji. Rumunija in Bolgarija. Bolgarski zastopnik v Bukareštu dobil je od bolgarskih emigrantov pretilna pisma. Rumunska vlada je storila že potrebne naredbe v varstvo bolgarskega zastopnika. Rusija. Grozne sleparije se gode z razdeljevanjem podpore stradajočim v Rusiji. „Novoje Vremja" pripoveduje, da je profesor Orlov kemično konstatoval, da je v kruhu, ki se deli mej stradajoče, 15% peska, 15% pepela in 20% otrobov. Drugi peterburški list pa navaja celo vrsto sleparij in konstatuje, da so sleparji pristni Rusi pravoslavne vere. — Legar se vedno b jI j širi. V Kazanu in Astrahanu so vse bolnišnice prenapolnjene. V gu-berniji Vjatka so že vsa sela okužena. V Nižjem Novgorodu, Samari in Saratovu se pa legar začenja. Oblastva pa tudi ničesa ne ukrenejo, da se bolezni omeje. Mnogo seveda tudi storiti ne morejo, ker povsod pomanjkuje zdravnikov. Grško. Zbornica se baje razpusti še ta mesec. Nove volitve bodo sredi maja. Vlada se dolgo ni mogla odločiti za razpust zbornice. Nadejala se je, da v tej zbornici dobi kako večino, ali sedaj se je pa že do dobrega prepričala, da to ni mogoče. Nemčija. Govori se, da Oaprivi odloži prusko ministersko predsedstvo in obdrži le ministerstvo vnanjih zadev, grof Zedlitz pa odstopi. Kdo bode nov ministerski predsednik in pa nov učni minister, ne ve se še nič gotovega. Imenuje se več osob. Kriza se najbrž ne bode odločila, dokler se cesar ne povrne v Berolin. JFrancija. Razni francoski listi sedaj hudo napadajo vojnega ministra Frejcineta in dokazujejo, da ni tako potreben v ministerstvu, kakor nekateri zatrjujejo. Ker Freycineta napadajo največ sicer vladi prijazni listi, sodi se, da bi ministerski predsednik se rad znebil vojnega ministra in je dal nalog listom, da naj ga napadajo. Ce je to resnica, v novem ministerstvu že ni jedinosti in je zatorej pričakovati v kratkem nove ministerske krize. jFrancija in Anglija. Novi angleški veleposlanik v Parizu izročil je predvčeraj predsedniku republike v slovesni avdijenci svoje poverilnico. Zagotavljal je, da bode pospeševal dobre odnošaje med Francijo in Anglijo. Carnot mu je obetal, da bode tudi on gledal na ohranjenje dobrih odnošajev z Anglijo. Sicer se je pa vse vršilo, kakor je ob takih prilikah navada. Anglija. Koncem legislativne dobe se bode angleška zbornica še pečala s socijalno zakonodajo. V kratkem baje misli vlada predložiti več predlog, ki se tičejo socijalnega vprašanja. Konservativci in unijonistični liberalci baje mislijo socijalnih vprašanj se zaradi tega lotiti, da bi s tem vplivali na bodoče volitve. Samo nasprotovanje irski samoupravi bi več volilcev ne vleklo. Italija. Odgovarjajoč na interpelacijo Imbri-janovo je priznal ministerski predsednik Rudini, da gospodarski položaj res ni ugoden. Vlada si pa tudi prizadeva, da po možnosti zboljša razmere. Stvari se pa ne smejo pretiravati, ker s tem se deželi le škoduje. Vnanja politika pa nikakor no škoduje razvoju in nezavisnosti dežele. Imbrijani se je izjavil, da s takim odgovorom ni zadovoljen. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 22. marca. Dolgo in željno pričakovana zlata maša prečast. g. o. Evstahija O z i -m e k - a se je vršila na praznik sv. Jožefa v tukajšnji frančiškanski cerkvi z vso mogočo slovesnostjo. Notranji prostori samostana 30 bili odičeni z bujnim zelenjem. Cerkev je bila krasno olepšana, vzlasti veliki oltar je bil prijazno ozaljšan s svežimi cvetlicami. Ljudij je prišlo sila veliko, ne samo iz Ljubljane in okolice, temveč tudi od daljnih krajev. Željno so pričakovali devete ure, ko ima stopiti pred oltar čast. o. zlatomašnik. Vsem se je brala radost na obličju, ko so stopali o. zlatomašnik z obilnim spremstvom v sprevodu po cerkvi k oltarju. Okrog leve roke so imeli ovit cvetlični venec in v desnici so držali visoko palico s šopkom cvetlic ob vrhu. Ko dosp6 pred oltar, zapojo: „Veni sancte Spiritus", in na koru so nadaljevali ta krasni spev. Ko so odpeli „Veni sancte", stopi na lečo prečast. g. kanonik F lis. Poljudno je razlagal, zakaj se morajo o. zlatomašnik Bogu zahvaljevati. Vmes pa je prečast. gospod vpletal mične dogodbe iz življenja in delovanja o. zlatomašnika. Spominjal se je tudi razmer sedanjega časa, in je dajal zbranim poslušalcem koristne nauke, kako jim je živeti, da jim ne bodo škodovali krivi nauki, ki jih semtertja razširjajo zlobni ljudje. Slednjič čestita o. zlatomašniku k tej imenitni slavnosti, želeč, naj jih ohrani Bog če dolgo časa pri moči, da bi še v prihodnje delali v božjo čast, kakor so delali do sedaj. Po dokončanem govoru se je pričela zlata sv. maša. Z znanim prijetnim glasom so jo peli o. zlatomašnik, ali poznalo se je, da jim je srce pretreseno od čutil hvaležnosti do Tistega, ki jim je dal dočakati toliko časti in veselja. Na koru so peli mašo slavnega skladatelja Witta z dobro izurjenim orkestrom. Po dokončani sv. maši so zapeli zahvalno pesem in na to so dali o. zlatomašnik blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. In predno so odšli izpred oltarja, stopili so o. zlatomašnik vrh stopnjic, razprostrli roKe in dali pričujočim blagoslov. S tem je bila dokončana imenitna slavnost, ki ostane vsem navzočim v veselem spominu. Da bi bil dan zlate maše toliko bolj vesel in prijeten za o. zlatomašnika in samostansko družino, je povabil čast. o. gvardijan k obedu več odličnih gospodov, ki so s svojo navzočnostjo prijetno razveselili o. zlatomašnika in ostalo samostansko družino. Izmej povabljenih gospodov so bili navzoči: prevzv. knezoškof, stolni prošt mil. g. dr. Klofu-tar, mil. g. prošt dr. Jarc, general-vikarij prečast. g. dr. Pauker p I. Glanfeld, okrajni glavar preblag. g. M a h k o t, državni poslanec preblag. g. K u š a r , več prečast. gg. kanonikov in drugih duhovnih in svetnih gospodov. Bil je to dan veselja za družino samostana, za vse prijatelje in znance o. zlatomašnika, ki jih imajo obilo v Ljubljani. Pa to veselje je seglo še mnogo dalje. Ta dan se je veselila vsa okrajina sv. Križa. Že na dan pred zlato mašo je izročil prečast. o. provincijal o. zlatomašniku lično spomenico, katero so podpisali vsi mašniki, kleriki in bratje. Spomenica je pisana v latinskem jeziku in se glasi: „A. R. P. Provin-ciae! Pater amantissime 1 Gaudeamus in Domino diem 8olemnem Tecum celebrantes, quia jubilaeus est et quiuquage8imus annus! (Lev. 25. 11.) Qui in Altissimis habitat, dedit Tibi Pater colendissimei sacerdotium gentis, coronam auream posuit super caput Tuum, expressam signo sanctitatis et gloria honoris, fecitque Te per bis quinqué lustra fungi 8acerdotio, et habere laudem, et glorificare populum suum in nomine ejus......docereque filios et fratres Tuos, et in lege sua lucem dare fratribus. (Eccli. 45.) Tu Pater amabilissime 1 Tu fuisti „currus et auriga" noster, propterea exaltavit Dominus cornu Tuum. Tu fuisti Magister noster zelosissimus, qui nobis propinasti aenigmata Matheseos et reserasti arcana Physeos; Tu fuisti dux et pastor animarum nostrarum! Jubilemus ergo hodie, dicamusque cum regio Psalte: „Haec est dies, quam fecit Dominus, exultemus et laetemur in ea." (Psalm 117, 24.)" Sledi 154 podpisov. S to spomenico so pokazali frančiškani okrajine sv. Križa, kako visoko čislajo moža, ki je vse svoje moči posvetil v blagor omenjene okrajine. Toda ne le samostanski bratje so čestitali o. zlatomašniku, temveč tudi od drugih stranij so prejeli obilo častitek. Tako so jim čestitali prevzvišeni knezoškof goriški. Pišejo o. zlatomašniku, da obžalujejo, ker se ne morejo osebno udeležiti zlate maše, prisrčno se zahvaljujejo za obilne duhovne dobrote, ki so jih delili o. zlatomašnik v goriški nadškofiji, ter izražajo željo, naj jih Bog še mnogo let ohrani, da bi še veliko storili v čast božjo, v blagor svete cerkve, v veselje samostanskih bratov in prijateljev. Premilostivi škof tržaški so jim čestitali brzojavno, mil. g. prošt dr. Šust pa je čestital pismeno v svojem imenu in v imenu tržaškega stolnega ka-piteljna. Čestital je tudi milost, g. prošt Jordan iz Gorice in milost, g. prošt Dovgan iz Metlike. Tako je tudi čestital prečast. g. o. Janez Sobel, provincijal usmiljenih bratov avstrijske okrajine sv. Janeza od Boga. Razven omenjenih so prejeli o. zlatomašnik še mnogo drugih čestitek odličnih gospodov in gospa. Nad sto čestitek so jim poslali. In to priča, kako zeló častijo in ljubijo o. zlatomašnika vsi krogi, ki jih poznajo. In vsi, ki poznajo o. zlatomašnika, želijo, naj jih Bog ohrani še mnogo let zdrave, srečne in vesele, po smrti pa naj jih venča s krono večne H koncu še omenimo, da se je te redke slavnosti osebno udeležila tudi še jedna onih družic, ki so I. 1842 g. zlatomašnika spremile k altarju Gospodovem, namreč 81letna, občespošpovana gospo-dičina Ivana Je raj. Dnevne novice. V L j u b lj a n i, 23. marca. (Kranjski deželni zbor) ima jutri VIII. sejo. (Štajerski deželni zbor) je imel dnč 21. t. m. 13. sejo Poslanec Pirchegger je utemeljeval svoj predlog, da se uvede ženitovanjska zglasnica in tako zaprečijO premnogi zakoni beračev, ki so potem s svojo družino le v nadlogo občinam. Oe ima občina dolžnost skrbeti za revne družine, naj bi tudi imela pravico ugovarjati zakonom nemaničev. Sedaj se ženijo hlapci, delavci itd. sicer z dobro voljo, da bodo pošteno z delom preživili svojo družino. Ce pa 86 mož ponesreči, zboli, če ga odpuste iz tovarne itd., potem tare družino največja revščina in domačo občino novo hudo breme. A mnogo se jih ženi tudi iz same lehkomiselnosti. Da take izprijene osebe ne skrbe za pošteno izrejo otrok, je jasno. Slab nasledek proste ženitve je tudi pomanjkanje poslov. Povsod tožijo o slabih poslih ali pa o visokih dninarskih plačah. To se posebno čuti v obližju tovaren. Predlog je bil izročen občinskemu odseku. Koncem te seje je deželni glavar grajal one poslance, ki se ne udeležujejo sej, ker je mnogo dela zastalo, ter pozival načelnike posameznih odsekov, naj naznanijo malomarne poslance. Ravno v tej seji je bilo do 20 poslancev odsotnih. — V 14. seji je poslanec Proboscht obširno utemeljeval predlog, da vlada strogo prepove uvažanje živine iz Rusije in Rumunije. Predlog je bil izročen zdravstvenemu odseku. (Predavanje v čitalnici.) Jutri bo predaval g. ravnatelj Šubio v dvorani tukajšnje čitalnice „O splošnih pojmih umetnosti, o raznih stilih" itd. (z demonstracijami). Začetek predavanju točno ob polosmih. Opozorimo na ta zanimiv večer še enkrat vse prijatelje umetnosti. (6. dr. Oblak,) o katerem smo poročali, da so ga bili zaprli v Makedoniji, misleč, da je kak vohun, se je že vrnil v svojo domovino. Kakor smo že omenili, zahteval je avstrijski veleposlanik zadoščenja pri turški vladi. (Bukovinski deželni predsednik grof Pace) bode, kakor poročajo listi iz Crnoric, bajč odstopil po novih deželnozborskih volitvah ter dobil drugo mesto. (Dr. Anton Uranitsch f.) V ponedeljek popoldne je umrl v Gradcu naš rojak gosp. dr. Anton Uranitsch v 62. letu svoje dSbe vsled pljučne vnetice. Pokojni dr. Uranitsch je bil sin višjega uradnika; Ljubljančanom je znan kot nekdanji tajnik kranjske trgovinske in obrtne zbornice, kot odvetnik v Ljubljani in bivši deželni poslanec kranjski. Pokojnik je bil kot poslanec v deželnem zboru strasten nasprotnik Slovencev in zvest pristaš nemške strauke. Pred 20 leti preselil se je v Gradec; izvolili so ga oudi leta 1874 v mestni zastop. — „Tagespo8t" o njem pravi, da je bil „ein hervor-ragendes, eifriges Mitglied der deutschen Partei in Krain". (6r. dr. Urban Lemež) je odprl svojo odvetniško pisarno v Slov. Bistrici na Štajerskem. (Dr. FriinzI pl. Vesteneck.) Dunajsko nad-sodišče je Vesteneckovo pritožbo ugodno rešilo, za-toženec je bil dne 18. t. m. izpuščen iz solnogra-škega preiskovalnega zapora. Obravnava proti njemu pa se bode vršila v prihodnjem zasedanju. (Izpred sodišča.) Minoli toden je bil od porotnega sodišča v Celju obsojen Ignacij Škof zaradi tatvine in ostrupljenja z arzenikom na osem let težke ječe in povrnitev škode v znesku 18,000 gld., katere je odnesel nekemu Reiningshausu v Gradcn, njegov brat Janez pa na dve leti težke ječe in povrnitev škode v znesku 6000 gld. Doma sta od Brežic. — Anton Horvatič, ki je umoril svojo ženo, je obsojen na smrt. (Delniško društvo „Prvi narodni dom") v Novem Mestu vabi k občnemu zboru, ki bode dne 10. aprila t. I. ob 11. uri dopoludne v notarski pisarni v Novem Mestu. Vspored : 1. Poročilo odbo-rovo. 2. Račun za leto 1891 z bilanco. 3. Določitev dividende. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 13. do 19. t. m.: Novorojencev 18, umrlih 17, in sicer je umrlo za jetiko 3, za davico 1, za raznimi boleznimi 13. Med umrlimi je bilo 5 tujcev, 5 v zavodih. Zbolelo je 11 oseb. (Kuponski vozni listki na železnicah.) Prometno ravnateljstvo v Beljaku nam naznanja, da so c. kr. avstrijske državne železnice že davno vpeljale kuponske vozne listke. Ti listki se dobč na vsaki postaji in pri večjih poštnih uradih, kakor n. pr. v Gradcu, Celovcu, Beljaku in Ljubljani, in sicer po-čenši od 8. pasa (Zone) za vsako daljavo in vse razrede. Poraba teh listkov ni vezana na kak čas ali drugo okolnost. Na vsaki postaji se more izsto- piti 24 ur. Ti vozni listki so torej velika olajšava potnikom. (Sedmograške zakone) je najvišje sodišče proglasilo neveljavnimi. Povod temu je dal neki gospod, kateremu je 1. 1865 ušla njegova zaročenka. Do tičnik se je 1. 1868 oženil z drugo žensko, a kmalu nato od prve zaročenke dobil pismo, v katerem ga prosi odpuščanja. Konec tega druzega dejanja je bil, da se je mož ločil od prave svoje žene, pristopil k unitarcem in se zaročil s prvo. V zadnjem dejanju te žaloigre pa je najvišje sodišče razveljavilo drugi zakon, češ, da se mora na Ogerskera sklenjenim zakonom ravnotako odreči priznanje, kakor če bi državljani iz dežel, kjer je mnogo ženstvo ali suženjstvo postavno dovoljeno, pri nas hoteli one razmere spraviti v veljavo. (Posojilnica v Ormoži) je imela v minolem letu 208.056 gld. 95 kr. prometa. Upravni troški so 1473 gld. 61 kr., bilanca 170.485 gld., čisti dobiček 2340 gld. 29 kr. pristopilo je 153 udov, izstopilo pa 62, izključena sta bila dva. Društvo je imelo vseh udov 681, ki so vplačali 20.050 gld. Prihodnji občni zbor bode dne 27. marca ob 11. uri dopoldne v ormoški čitalnici. Na dnevnem redu so računi, volitev, prememba pravil in razni predlogi. Raznoterosti. — Nesreča pri poroki. V Solnogradu je pred tedni imela biti poroka. Mej mašo je pa nevesti postalo tako slabo, da se je zgrudila na tla in pobila na glavi. Odnesli so jo v zakrstijo, kjer jo je duhovnik del v sv. poslednje olje. Bolje jej je še le bilo, ko so jej odpeli pretesno obleko. Ta dogodek naj bode svarilo za naše ženske. — Ponarejeni bankovci. V Napolju je policija prijela nekega ponarejalca bankovcer in našla pri njem 5000 ponarejenih bankovcev po 100 lir. — Ruske razmere. V Rusiji ima policija povsod svoj nos. Celo če se kak pagan spreobrne k pravoslavju, pride policija h krstu. Vsaj v nekem poročilu o sibirskih misijonih se pravi, da je nadzor policije pri krstu jako koristen. Pride na pomoč slabi volji paganovi, da more izreči svoje prepričanje. Tudi more policija vplivati, da se odločijo za krst. Pač morajo biti to dobri kristijanje, ki pristopijo v kristijanstvo s pripomočjo policije. — Redkastarost. V Breznici pri Mostaru živi neki Anton Jurič, ki ima sedaj že 130 let. Mož je še trden, opravlja dela v vinogradu in gre vsako nedeljo še v cerkev dve uri daleč. Pred desetimi leti je bil popolnoma oglušil, ali lani, ko mu je začel rasti nov zob, zopet dobil posluh. Njegove obrvi so tako dolge, da jih more sukati, kakor brke, da mu ne zakrivajo očij. Njegova mati je bila siara 111 let, oče mu je pa mlad umrl. — Papež in perzijski šah. „Daily Chronicle" poroča, da je sv. oče nedavno poslal perzijskemu šahu lepo mozajičko podobo Cecilije Metella z lastnoročnim pismom, v katerem se zahvaljuje za varstvo kristijanov v njegovi deželi. — Po v o dn ji na Španskem. Iz Sevilje se poroča, da se je v mestu in okolici vsled p o-vodenj zrušilo 108 hiš. — Židovski ponarejalci denarja. Iz Altone se poroča, da je policija zasačila bando židovskih ponarejalcev denarja, ki so kovali nemške marke. Našli so mnogo ponarejenega denarja. Narodno gospodarsvto. Razširjanje trtne uši po Kranjskem. (Poročilo deželnega odbora.) III. Pouk o požlahtnevanju trt. 1. S poročilom dufi 10. avgusta 1891 opozarjalo je vodstvo vinarske šole na Grmu, da je nujno potrebno nove izdaje 1888. leta natisnenega pouka o nasajenju vinogradov z ameriškimi trtami in o cepljenju zelenečih trt, ker se je med tem časom Goethejev načiu cepljenja tako popolml, da se skoro vsaka požlahnitev prime. Vodja R. Dolenc izrekel 6e je pripravljenega, spisati ta pouk, in deželni odbor je, pregledavši predloženi rokopis, dovolil natisk. Z ozirom na vedno napredujoče razširjanje trtne uši in nadejaje se, da bodo tudi deželni odbori sosednih dežel podeljevali knjižico vinogradskim prebivalcem, dal jo je deželni odbor v 5000 izvodih natisniti ter je zaradi brezplačne razdelitve med vinogradnike o tem obvestil okrajna glavarstva od trtne uši okužeuih krajev. Po njihovem nasvetu oddalo se okrajnemu glavarstvu v Postojni 300, v Cernomlji 200 in v Krškem 500 iztisov, dalje kmetijski družbi 300 in meščanski šoli v Krškem 70 iztisev. O izdaji te kujižice obvestili so se tudi deželni odbori v Gradcu, Gorici, Poreču in v Trstu s predlogom , da jim deželni odbor prepusti katero koli zahtevano število izvodov po tisti ceni, kolikor knjižica njega samega stane. 2. Po naročilu deželnega odbora priredil je vodja vinarske šole na Grmu spomladi 1891. 1. na štirih krajih Dolenjskega popotna predavauja o požlahtnje-vaniu trt in sicer v Leskovcu dne 8. marca pred 300 poslušalci, v Metliki dne 15. marca pred 150 poslušalci, v St. Rupertu dne 22. marca popoldne pred 50 poslušalci in končno v Belicerkvi dne 22. marca dopoldne pred 100 poslušalci. Na teh krajih podeljeval je tudi brezplačno cepiče jabolk, marelic in ringlotov. Dn3 25. marca vršil seje na Grmu samem tak popotni shod, katerega se je udeležilo nad 200 oseb. IV. Podpore za nasajenje ameriškik trt. Vsled deželnozborskega sklepa dne 22. oktobra 1889, s katerim je bil deželni odbor pooblaščen, da malim vinogradnikom, kateri svoje nove vinograde pravilno zasajajo z ameriškimi trtami, dovoljuje podpore do zneska 10 gld., oglasilo se je 1890. I. 23 vinogradnikov iz vipavskega okraja za podpore, toda le 10 jih je izvršilo nasade, katerim so se na to dale podpore od 10 do 30 gld. Leta 1891. oglasilo pa se je že večje število posestnikov, namreč 72, in sicer zopet večinoma iz vipavskega okraja. Da pa se pri podeljevanju takih daril postopa kolikor toliko enakomerno, sklenil je deželni odbor: 1. da naj znašajo podpore po 3 kr. za vsak m2; 2. da najvišja podpora, katera se dovoli jedni in isti stranki, smč znašati 20 gld. in 3. da se bodo podpore nakazovale šele takrat v izplačilo, kadar bode županstvo potrdilo da se je nasad^tev pravilno izvršila. Zajedno se je naprosila kmetijska družba, da naj družbeni tajnik G. Pire ob priliki potovanja ogleda te nasade. Vsega skupaj izplačalo se je 1890. eta 10 vinogradnikom 210 gld., leta 1891. pa 31 vinogradnikom 547 gld. Vrh tega je obljubljeno 26 josestnikom 484 gld. podpore, katera se bode tekočega leta izplačala. Svileno blago za neveste SSoItd^g; do gld. 15*65 — gladko in damasto (do 300 vrst) razpošilja poštnine in eolnine prosto svllarnica O. HENNEBERG (c. in kr. dvorni založnik), Ztirloh. — Vzorci z obratno pošto. — Pisma 10 kr. porto. 160 1 (9) Dunaj, 22. marca. Iz Budimpešte se poroča, da se delegacije snidejo že meseca maja. Dunaj, 23. marca. Porotno sodišče je oprostilo knjigotržca Schwidernocha, ki je bil zatožen zaradi hujskanja k sovraštvu s tem, da je razobesil protisemitske podobe. Trst, 22. marca. Zidarski štrajk še ni končan; do 1200 zidarjev je ustavilo delo. Inomost, 22. marca. V deželnem zboru je bila prečitana izjava italijanskih poslancev. da ne bodo uporabili svojih mandatov. Deželni glavar omeni, da so ti poslanci zgubili mandate. Berolin, 23. marca. Caprivi je danes zjutraj z nova potoval k cesarju v Ilubertus-stock. Carjigrad, 23. marca. Listi poročajo, da je popolnem izmišljena vest, da bi bili zasačili dve z bodali in samokresi oboroženi osebi, ki sta hoteli splaziti se v sultanovo palačo. Monthal, 23. marca. Delo so ustavili vsi služabniki kanadske pacific - železnice od Atlantskega do Tihega morja. Od sobote ni nobenega osebnega vlaka od zahoda. Bati se je nemirov. Umrli so: 20. marca. Angela Primič, delavčeva hči, 19 mesecev, Poljanski trg 5, jetika. 21. marca. Andrej Druškovio, hišni posestnik, 66 let, Dunajska cesta 11, emphysem. — Pavla Malič, čevljarjeva hči, 3 mesece, Stari trg 21, bronehitis. V bolnišnici: 18. marca. Marija Jelnikar, delavčeva žena, 33 let, jetika. Tujci. 20. marca. Pri Maliču: Oresnik, Hochmuth, Manflscher, Musch, trgovci, z Dunaja — Schlesinger z Reke. — Hafftermayer, trgovec, iz Pari/a. — Mišetie s soprogo iz Siska. — Kraigher, trgovčeva soproga, iz Bistrice. Pri Slona-. Bauer, zasebnik; Schonman, vrednik; Kleer, Wedan, Henke, Mandl, trgovci, z Dunaja. — Saidatsch, poto-valec; Bett, trgovec; Pelzef, nadporočnik, in Kante s sestro, iz Trsta. — Prevender, trgovec, iz Zagreba. — Jantl, poto-valee, iz Prage. — Fischer, notar, s soprogo, iz Gornjega Grada. — Morpurgo, trgovee. iz Gorice. Pri avstrijskem caru: Novak in Aleš iz Blagovice. — Birk, učitelj, iz Vrhpolja. Pri Juinem kolodvoru: Mieses, potovalec, z Dunaja. — Brata Klembas iz Radeč. — Ignacij in Makso Repše z Dolenjskega. — RiegorI, tovarnar, iz Cvikave. _Pri bavarskem dvoru: Fiiller s sestro, iz Radovljice. Vremensko sporočilo. Cm opazovanja 22 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. z več. Stanje zrnkomera t mm 745 1 742 6 7412 toplomera po Celzija -2-4 98 22 Veter si. sever si. szap. Vreme > S " Ji? > s jasno Srednja temperatura 2'9°, za 14° pod normalom. 0-00 Organist in cerkovnik z dobrimi spričevali, kateri je že več let službo organista in cerkovnika zvesto, vestno in natančno opravljal, išče službe. Več se izvé pri uredništvu. 158 3—1 Katarina Lah, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 11, se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v izdelovanje posebno šopkov za sveče in altarje, vencev za prapore, bandera in svečnike, in za popolne oprave ob novih mašah in drugih slovesnostih po najnižji ceni. 149 3—2 Dunajska t>orza. Dno 23. marca. Papirna renta 5%, Iti % davka .... 94 gld 10 kr Srebrna renta 5%, 16% davka .... 93 „ 35 Zlata renta 4%, davka prosta.....HO 70 Papirna renta 6%, davka prosta . . . . 102 " 90 " Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. 955 — " Kreditne akcije, 160 gld..............3o8 " _ " London, 10 funtov stri.......118 " 75 " Napoleondor (20 fr.)............9 " 43 Cesarski cekini.......' 5 " 59 " Nemških mark 100......' ¡j " " Dne 22. maroa. Ogerska zlata renta 4%.......107 gld. 30 Ogerska papirna renta 5%......101 „ 95 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 138 „ — 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 147 „ 75 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180 „ 50 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banko 4 % 96 „ 15 Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/,% 100 „ 60 Kreditne srečke, 100 gld.......187 „ 25 St. Gen6is srečke, 40 gld.......60 „ — kr. Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfove srečke, 10 gld,......23 Salmove srečke, 40 gld........60 Windisehgraezove srečke, 20 gld.....63 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2827 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 82 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 gld. 25 „ 50 „ 50 50 kr. 25 19 KK imenjarnična delniška družba na Dunaju, 5 W I., WolJzeile štev? 10. Najkulantnejse se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valut« in devize. mr Razna naročila izvrši se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallške proplnaoljske zadolžnice. 4'/, % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'/«% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila. Dun. komunalne promese ffifii" Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj. Tišine prOIIieSe a 2 gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 100.000 gld. a. v. Obe vkupo lo O gld.! Izdajatelj: Dr. Ivan anii. Odgovorni vredik: IgnacijŽitnik Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.