Št. 20. V Ljubljani, ponedeljek dne 21. marca 1910. Leto I : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tndi ob nedeljah in praznikih — ob '/26- uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K II'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28'—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici it. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravniitvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. : Naša politika doma in na zunaj. Vsak narod, ki je prišel do gotove stopnje kulture, je primoran v lastnem interesu posvetiti velik del svojih moči tudi političnemu življenju. V naši dobi pa je sploh neobhodno potrebno, da narod tudi politično živi. Na Slovenskem se žalibog politično življenje podcenjuje, ali se pa strankarske borbe smatrajo za politiko naroda, strankarski interesi zamenjujejo s cilji narodne politike. Za narod je neobhodno potrebno, da ima svoje višje politične cilje, iz katerih ne smemo izločiti prosvetnih, predvsem pa ne gospodarskih vprašanj. Je potrebno, da narodna politika vsebuje jedrnat socialnogo-spodarski program, ki je podprt s prosvetnim delom. Pri nas pa so ravno ti cilji narodne celokupne politike nejasni in nedoločni. V negotovosti smo si ali je naloga Slovenca posegati samo v domače politično razmerje slovenskih dežel, kakšno stališče naj zavzame proti narodom druge polovice naše monarhije, tem manj pa si je na jasnem, jeli Slovencu dovoljeno posegati tudi v zunanjo politiko. Glede prve točke, to je, glede domače ln avstrijske politike smo sicer najdalje, vendar pa nismo še daleko dospeli do vsaj deloma uspešnega dela in ravno ta politična nerazoranost celo tam kjer je potreba največja,j mora vzpodbujati’ našo inteligenco, da začne proučavati in znanstveno razmotrivati našo politično življenje od Napoleonove dobe dalje. Za zgled nam lahko služijo dr. Lončarjeve študije. Treba je predvsem do pičice poznati našo politično preteklost in se učiti iz njenih neuspehov. Ne strankarska, ampak narodnopolitična naj bo naša izobrazba. Velik pogrešek našega javnega življenja je provincijalizem. Menda ga ni kmalu niti velikega naroda, ki bi bil provincijalno tako nedostopen in se umetno sam ograjal 2 mejami lokalizma. Danes menda pač ne more biti nikaka zapreka feudalno-historična tneja Stajersko-Kranjsko, da bi Štajerc in Kranjec ne čutila popolno vzajemnost. Čemu delati umetnih mej med Primorjem in Korotanom, ko vendar danes v dobi pošte, telegrafa, železnic in avtomobilov mej ’ ne poznamo. Ta provincijalizem nam je pa, ako pridemo dalje, predvsem škodil, da celo lastnih bratov onkraj Kolpe ne poznamo in to le zato, ker spadajo isti v popolnoma drugo državo in dasi sta Zagreb in Ljubljana nad pol stoletja spojena po dobri že-leznični zvezi, dasi je razdalja le par ur, vendar naš Slovenec ni imel poguma, da bi zajel, kaj še, da bi se zanimal za ostale pokrajine trojedine kraljevine. In ravno poznati cilje naših bratov sosedov onkraj Kolpe bi morala biti ena glavnih točk našega programa, ako stremimo za kulturnim zbližanjem in ako si hočemo tudi v tej smeri postaviti trden kamen naši narodni politiki za bodočnost. Danes živimo v dobi teoretičnega trializma; ali naj bomo napram njemu ravnodušni? Naša naloga mora vendar biti, pospeševati stremljenja po avtonomiji avstrijskega slovanskega juga. Danes ali jutri se razmere nepričakovano izpremene, ali naj mar mi, za kojih bodočnosti in obstanek se bo šlo, gledamo le iz daljave in čakamo, kaj bodo prijatelji in neprijatelji z nami naredili? Posvetiti več naših moči proučavanju državnopravnega razmerja Jugoslovanov, to bodi posebna dolžnost nas, Slovencev, ki smo v tem oziru za brati Hrvati daleko zaostali. Naša narodna politika napram Avstriji jn Ogrski potrebuje torej temeljitega raz-motrivanja in korenitih izprememb. Kaj pa z našo politiko na zunaj? Za to, to si moramo priznati, nismo zreli, saj niti doma ne znamo vporabiti našo kulturno gospodarsko in narodno silo, niti nismo doslej dosegli nikakršnih vplivov. Poleg tega bi pa tudi avstrijska vlada začela postrani gledati ponižne Slovence, in državni pravdnik bi črtal znanstveno razpravo, kakor je to delal lansko leto pri najboljši češki reviji »Naše Dobe" glede članka o zunanji politiki Čehov, pisanega od priznanega stokovnjaka. Razume se, da nas vladno početje ne sme strašiti in nam biti mogoče v zapreko, nasprotno, spodbuja naj nas, da si tudi tu prisvojimo potrebne izobrazbe in zadobimo oni vpliv na zunanjo avtrijsko politiko, katerega kot narodna individualnost imeti moramo. S tem si pa dragi čitatelji nikakor ne smejo misliti, da odločujemo morda v svetovni politiki, nikakor ne, naš upliv se naravno omeji samo tja, kjer imamo svoje interese in to so predvsem oni kraji, kjer prebivajo Slovenci oziroma Jugoslovani, na primer na Italijo, Egipt, Ameriko in na slovanski Balkan. Da imamo vpogled in upliv v te dežele, je v interesu našega jugoslovanskega prebivalstva ondotnih krajev, kakor tudi nas samih. Mi moramo voditi dobro premišljeno in popolnoma samostalno, od dunajskih in drugih zunanjih uplivov neodvisno politiko na znotraj in na zunaj. Pri tem pa moramo imeti pred očmi vedno samo in edino naše nacionalne interese in se ne smemo ozirati na to, kaj porečejo o smereh v naši politiki — »oni od zgoraj". SloTanski Jug. Frankovci poparjeni. (Izv. dopis „Jutru“.) Zagreb, 19. marca. Naši Frankovci so res izgubili pamet. Odkae je padel njihov protektor in zavez-nih Rauch in je na Hrvatskem ponovno zavladala ustavnost, ne vedo več kaj bi delali. Samo tako se da razložiti njihovo divjanje v prvi saborski seji, ker, ako bi oni samo malo pameti še imeli, bi lahko presodili, da jim bo njihovo vedenje samo škodovalo. Škoduje jim pa njihovo vedenje zelo. Danes Frankovcev na Hrvatskem nihče več ne sovraži, nego jih vse samo zaničuje in zaničevanje je vsekakor težje podnašati kot sovraštvo. A v prepiranju antikulturnega, zdivjanega frankovstva so edine vse hrvat-ske in srbske stranke. Frankovci niso danes čisto nič več nevarni za hrvatsko-srbsko koalicijo, ki ima za sabo ogromno večino ljudstva, med tem ko je Frankovih pristašev vsaki dan manje in sicer zapuščajo Franka eni zato, ker je z Rauchovim padcem prenehal njegov vpliv pri vladi, drugi pa za to, ker so sprevideli ono, kar drugi že zdavnaj vedo, namreč, da Franka ne vodijo čisti motivi v politiki. Ti poslednji prestopajo v stranke srbsko-hrvat-ske koalicije, med tem ko prvih koalicija ne more sprejeti, ker noče imeti v svoji sredini koristolovcev in političnih špekulantov. Naj delajo Frankovci sedaj kar hočejo. Naj profaniranje S svojim divjaštvom in si-rovostjo sabor — pomagalo jim vse to ne bo nič, pač pa jim bo vse to zelo mnogo škodovalo. Koalicija je danes močnejša kot kdaj' in streti je, ne bi mogla niti večja sila kot so — razni Elegoviči, Horvati, Franki, Zemeršiči itd. Sabor bo deloval, ker to zahtevajo življenski narodni interesi in one stranke, ki te interese nesebično in požrtvovalno zasto-PaJ'°- L. Demonstracije v Dubrovniku. Nekateri listi — med njimi tudi nekaj slovenskih — so te dni popolnoma napačno poročali o vzrokih poslednjih demonstracij povodom neke slavnosti dubrovniškega srbskega telovadnega društva »Dušan Silni*. Stvar se je opisovala tako kot bi srbski telovadci izzvali s tem, da so na slavnost povabili tudi italijanske telovadce, ogorčenje pri Hrvatih. Vse to ne odgovarja resnici, italijanski telovadci niso bili pozvani, pa so Frankovci in klerikalci demonstrirali proti Srbom kot takim. Ali dobili so za to tudi zaslužen odgovor: „Dušanu Silnemu* so prirejali ovacije ne samo •Srbi, nego tudi vsi napredni Hrvatje in Frankovci so ostali v manjšini. LISTEK. ARTUR SEVER. ŽENA. Roman. VI. [14] pPn Po vsaki. gledališki predstavi je šla varrm-V družbi kolegov in koleginj v ka- to shajanje* v *i! d°SU °bče™!a z igralci> a trebnega-L ^avain! J1 Je b,I° nekaJ’ P°* krat opazila V drUŽbi’ ]t Že par‘ jo je vedno opazoL?"letnega gospoda’ ki kavarni, dokle? TL™ ostal tolik° dasa v ulici ga je večkrat videla ^ 03 korakov za njo, nato se je vert« * -iP*r gledal zaljubljeno za nj0; nji Modeli najbolj smešni taki starci, ki g0je na tihem svoje simpatije gotove vrste do mladega dekleta, ki ga samo opazujejo in se mu ne upajo približati 1 Hotela mu je nagajati, zato je vedno v kavarni sedela tako, da je bila obrnjena proti njemu, na tihem se je smejala njegovim pogledom, mimogrede je vprašala svoje kolege, kdo je ta človek, a Povedali so ji, da je nek bogat zasebnik, hišni posestnik itd____ Bilo je na večer onega dne, ko je b'la Rene pri svojem bratu v hotelu; zamena je njegovim besedam, trdovratno je Golčalo ves čas, niti besede ni več sprego- vorila. Takoj po obedu je odšla v gledališče; na poti je zopet srečala onega gospoda iz kavarne ... In takrat se je je polastila čudna misel, za njo dozdaj popolnoma nenavadna. Spomnila se je besed svojega brata, ko ji je ta govoril o negotovi strašni bodočnosti ... brez vsega bo na svetu, brez sreče, brez miru . .. Kdo se bo zmenil zanjo? Ali bo morala umreti na ulici zapuščena in zaničevana? Bila je prepričani, da je bogati gospod zaljubljen v njo, kaj, ako bi se za vsak slučaj oprijela njega . . . potem je njena bodočnost zagotovljena. Toliko jo je vendar premagal strah pred bodočnostjo, da se je hotela žrtvovati; ko je šla mimo gospoda, ki jo je pazno motril, nasmehnila se mu je prijazno, da je on debelo pogledal, kaj naj to pomeni; doslej se ni nikdar ozrla vanj. Rene pa je šla mirno naprej, šele na voglu se je obrnila in zagledala svojega oboževatelja, ki je še vedno stal na mestu in gledal za njo. Ko je zvečer nastopila na odru, zagledala je njega v prvi vrsti — po drugem dejanju so ji izročili velik šopek cvetlic z napisom: »Neznani oboževatelj*. Jako je bila zadovoljna s svojim uspehom; sklenila je, da se kar najprej seznani ž njim; zato 1° Je ujezilo, ko je stopila iz gledališča in zagledala pred vrati Henrika in Mary, ki sta jo pričakovala. Vedela je, da ji danes ne bo prilike se seznati v kavarni ž njim, a hotela mu je vendarle pokazati svoje simpatije, zato si je iz šopka iztrgala več rož in si jih pripela na prsi. Vsi trije so na to odšli v kavarno. Komaj so vstopili, je že Rene zagledala njega, ki je sedel na svojem starem mestu, nasmehnila se mu je in sedla z bratom in Mary k sosednji mizi. Opazila je, kako zadovoljen je bil stari gospod, ko je zagledal na njenih prsih svoje rože . . . Henrik se je vsedel in malo razgledal po kavarni, a naenkrat vstane in stopi h gospodu, ki je neprestano opazoval Rene. »Klanjam se gospod Potrato!* ga je nagovoril, a gospod Potrato ga je začudeno gledal ... Henrik pa se je zasmejal: »Da, da ne poznate me več, jako sem se spremenil, kaj ne? Gotovo pa se še spominjate mladega slikarja, ki Vas je nekoč portretiral . . . Tedaj pa je Potrato vstal in rekel: »Kaj? Vi ... Vi ste gospod Kovač, vraga, ne spoznal bi Vas, kako ste se iz-premenili v tujini!* »Da, da mnogo let je od tega, a jaz sem Vas spoznal takoj! Kolikokrat sem v tujini mislil na Vas, saj Vi ste bili takrat moj dobrotnik, lakote in žeje bi moral umreti, da mi niste pomagali Vi!* Dobro je delo to Potrati, zadovoljno se je nasmehnil in pomahnil z roko: »Ah, kaj to! Veseli me, da Vas zopet vidim . . . tako rad bi govoril z Vami, ali vidim, da ste v družbi . . .* Splošni pregled. Nov tiskovni zakon v Avstriji. Tiskovni odsek državnega zbora je končno sprejel zakonski načrt o spremembi zastarelega in reakcijonarnega avstrijskega tiskovnega zakona. Bil je res že poslednji čas za to, ker sedanji tiskovni zakon Avstriji res ni delal časti. Sicer niti novi zakon ne bo odgovarjal zahtevam časa in še vedno bodo imele modernejše in liberalnejše tiskovne zakone toliko zaničevane balkanske države (ne izvzemši niti turške), ali malo boljši bo vendar novi zakon od sedanjega. To se bo poznalo v nemških avstrijskih deželah, ali slovensko časopisje tega gotovo ne bo poznalo, ker pri nas bodo tudi dalje delali zakon po svoji volji razni Trnovci, Finki itd. Je že tako — v državi danski. Nemški list proti germanizaciji Poljakov. Večja nasilja kot na Pruskem, se ne dogajajo menda v nobeni državi, četudi ona smatra — kot Pruska — za svojo življensko zadačo uničevanje drugih narodov. Proti-poljska gonja na Pruskem je tako brezobzirna in naravnost nečloveška, da se ž njo zelo pogostoma peča širša evropska javnost, ki se ji ta gonja studi. Samo med Nemci samimi se najde zelo malo tako pametnih mož, ki bi izprevideli vso nekulturnost te gonje in zato je za evropsko javnost pravi dogodek, ako to gonjo obsodi kak nemški list. To se je zgodilo te dni in sicer je »Kdlnische Zeitung* tako pametna, da je sprevidela vso nekulturnost in vso brez-uspešnost protipoljske politike pruske vlade. Dobro je vsekakor, da je tako ugleden list kot je »Kdlnische Zeitung* nastopil proti preganjanju Poljakov na Pruskem, ali po-magano s tem še ni nič zatiranim Poljakom, ker Nemci so po ogromni večini preveč divji, da bi bili dovzetni za pametne nasvete, ki jim jih daje ugledni kčlnski dnevnik. Nemci še vedno sanjajo, da bodo s časom uničili vse Slovane in zato bodo besneli dalje — dokler ne omagajo. In omagati morajo končno, ker je slovansko drevo pretrdo za nemško sekiro. Kdo je spravil + Antona Medveda v grob? Nek odličen Ljubljančan, oseben prijatelj prerano umrlega, pesnika Antona Medveda, nam je o pravem vzroku njegove nepričakovane smrti, podal zanimive podatke. Poklonil pa je te podatke, ker ga je veselilo, da je »Jutro* prineslo tako obširno poročilo o pesnikovem pogrebu. Ker se tudi splošno želi, da se brez vsakega obzira na desno, na levo, čem več nabere resničnih Henrik ga je hitro prekinil: »Tam je moja soproga in moja sestra I Ako Vam je ljubo, prisedite k nam . . .“ Neskončno se je zazveselil Potrato teh besed, torej vendarle enkrat pride tolikokrat zaželjena prilika, da se seznani z Rene. Ko ga je Henrik predstavil svoji sestri, mu je ta stisnila roko kot staremu znancu in prijatelju. _______________________ (Dalje) Mali listek. Književnost, gledališče, umetnost Slovensko gledališče. Dve dobrodelni predstavi v korist »Domovini*, jako lep namen! Zato pa tudi teh predstav ni presojati raz ono strogo kritično stališče, ki bi naj bilo merodajno za uprizoritve na našem odru. Pri predstavah so sodelovale tri Slovenke — gospodične iz ljubljanskih krogov, zato je pač samo po sebi razumljivo, da je bilo gledališče nabito polno, da je grmelo ploskanja in deževalo cvetja ... Po našem mnenju ni bila kaj srečna ideja, da se uprizarja na našem odru diletantovske predstave, kajti te dve predstavi sta nosili na sebi znak diletantizma, ali namen je bil dober in plemenit, zato pa se marsikaj prezrel Gospodične Tavčarjeva, Hrastova in Zupančeva so igrale in odpele svoje uloge pač tako kakor je mogoče diletantkam, umetnosti seveda nismo pričakovali, a je tudi nismo našli. Gdč. Tavčarjeva poseduje a tu|di žalostnih podatkov iz življenja našega ljubljenega pevca in ker se zgoraj omenjeni podatki bistveno strinjajo tudi z onimi, po drugih verodostojnih virih nam uposlanimi, jim rade volje posvetimo mesto V .Jutru". Torej kdo je kriv prerane smrti Medvedove? Evo poslušajte: Glavna krivda pade nedvomno na škofa samega. Ako ima škof le še količkaj vesti v svojem srcu, ne ene mirne sekunde ne more imeti več skozi vse življenje do trenotka, ko bodo tudi njega položili tja, kamor je s svojim verskim fanatizmom pahnil svojega duhovnega sobrata, žrtev, našega Antona Medveda. Kazen mora slediti grehu. Prva kazen škofu kot glavnemu krivcu bodi: t Anton Bonaventura čakaj z nemirno vestjo trenotka, ko se nam zljubi, da izrečemo zasluženo obsodbo nad Tebojl Medved v pregnanstvu. Bilo je pred kakimi 10. leti, ko je škof začel vihteti svoj bič nad nadebudnim pesnikom - duhovnikom. Medved je bil brez službe in beliča v žepu. Živel je nekaj časa pri svoji sestri v Šiški. Pa ker je tudi tej trdo šlo, je našel zavetje in podporo pri sorodnikih v Krakovem, oziroma Trnovem. Tja je prišel takorekoč bos in popolnoma zanemarjen. Nekaj časa mu je škof prepovedal maševati. Pride nekoč v šentjakobsko zakristijo in se hoče pripravit^ za daritev sv. maše. Pri tem ga dobi stari .Fronc" in ga vpraša: Kaj bi radi? Medved: „No, maševal bom. Fronc: »Ne, gospod, ne smejo". Medveda je to tako zabolelo, da se bil kmalu zgrudil na tla. Z skrajnim naporom se je premagal, in hitel domu. Tu se je prevelike bolesti zjokal, kakor malo dete. V svojem obupu zakliče: Obesil bi se kar za prvo drevo, a Bog, ki mi je dal življenje, Bog naj ga tudi vzame". Medvedov odgovor škofu. Ko je bil Medved kaplan v Trnovem mu je škof poslal poziv, naj se pri njem zglasi. Ta poziv že ni mogel biti posebno ljubezniv, kajti pripoveduje se, da je kaplan Medved svojemu škofu nekako takole od- g°V0ITi si Tone, — jaz sem Tone — Toneta sva obredna„ zavest — tvoje ime je sebičnost! Dr. Tavčarindr. Šušteršič sta situdi v tem oziru postala brata. Bog blagoslovi njuni zakon! Ker pa sta oba v slovenski politiki že davno prekoračila kanonično starost, nas tolaži, da ta zakon ostane brez zaželjenega blagoslova. Dobro pa je, da vemo, kako narodna je naša narodna frakarija. Zato pa kličemo tebi, res narodno slovensko ljudstvo: Vstani, izpreglej, .Jutro" te kliče na delo! Trdo bo to delo, a na tebi je, da bo dober vspeh imelo. Nagloma umrl je v noči od praznika na nedeljo, g. Karel Recknagel, trgovec na Mestnem trgu. Kakor čujemo, ga je zadela kap. Pokojnik je bil sicer trd Nemec, pa se ni pečal s politiko. V »Unionu" se bodo posvetovali. Poroča se nam, da se vodstvo .Uniona" namerava danes posvetovati, kaj bodo gospodje proti .Jutru" ukrenili in sicer z ozirom na naše predvčeraj šne notice. Ne oziraje se na verodostojnost te vesti, se bode tudi uredništvo .Jutra" posvetovalo, je li bi ne kazalo osvežiti spomine na vesele .Unionske večere", katerim morda ne manjka popra romantične zanimivosti. Vsekakor hočemo še preje počakati, kaj se bodo .Unionska" gospoda glede .Jutra" posvetovala. Gosti kavarne „Union“ so se včeraj pritožili, da niso dobili .Jutra". Plačilni natakar je na njihovo zahtevo odgovoril, da nimajo .Jutra". Kakor kaže, je dotični izzi-vač, ki je našega slugo napadel, res izvedel svoje grožnje. Če jo je res, bomo tudi mi res apelirali na pristojno oblast, da temu slučaju posveti svojo pozornost. Sicer pa se ti zadevi še pomenimo jutri. Dr. Mauring tajnik Matice Slovenske? Dr. Mauring bivši župnik na Igu, je kupil Mayerjevo hišo v Slomškovi ulici nasproti elektrarne. Dr. Mauring je kot novi meščan kompetiral tudi za tajniško mesto pri .Matici Slovenski." Ampak ... 0! Kaj je letošuji sv. Jožef vse naredil? Sv. Jožef je sploh čuden patron. Že glede vremena. Pozna samo: ali prav lepo ali pa prav grdo vreme. Navadno se le bolj zadnjega drži. Letos vsaj je bil jako čemeren. Pa tudi drugače, posebno zaljubljenim ljudem, kaj rad štrene zmeša. Neki ugledni ljubljanski rodbini pa je ravno radi teh svojih muh vrnil že dolgo časa skrhano srečo. Sin Pepe se je bil zaljubil v krasotico, rožo cvetočo nekje ob Gruberjevem prekopu. Rada sta se imela, a rad tega ni imel Pepetov oče. Prišlo je do spora med očetom in sinom. Sin je postal vojak, zal topničar, nesrečna ljubezen ga je namreč gnala k — topovom. Pride letošnji sv. Jožef, patron očetu in sinu. Oče je želel, naj bi sv. Jožef za god mu zopet vrnil ljubezen sina nazaj. In glejte, sv. Jožef mu je to željo izpolnil. Zahteval pa je žrtev, strl je vse upe in nade rože krasotice ob Gruberjevem prekopu. To je pa bilo tako: Poslala je ženinu za god lepo, bliščečo sabljico, zraven šopek duhte-čih cvetlic, za nameček pa prisrčno pisano voščilce. A sabla za god, to se navadno ne obnese, tudi tukaj se ni. Zakaj ravno ta sablja je presunila sinovo srce tako globoko, da je žrtvoval ljubezen svoje rože za pravo očotovsko ljubezen. Očeta je ta žrtev ganila in v sreči in veselju sta praznovala god njunega patrona sv. Jožefa. Ampak šele potem, ko je zopet najdeni sin vrnil svoji bivši rožici sabljo in cvetje ter pismo nazaj. Ta korbca pa je prišla setri zapuščene neveste ravno prav. Tudi ona namreč rada vidi vojake, in tako smemo upati, da bo vsaj vrnjena sablja katerikrat in kateremu prav prišla. Te črtice iz resnične dogodbe podari .Jutro" našim romanopiscem v spomin na letošnjega sv. Jožefa. Mesar, ki je bil hud na sv. Jožefa. Sv. Jožef pa je tudi nekega mesarja K-popolnoma zmešal. Pogledal je bil — namreč mesar preveč v kozarec. Bil je v neki gostilni na Mesarski cesti v družbi tovarišev. Ti so praznovali sv. Jožefa z .marjasem . Rad bi bil igral z njimi, pa ga je le ,Pt’ev^ imel pod kapo, zato ga niso pustili k svoji mizi. To pa je moža spravilo pokonci. Začel je družbo psovati, v jezi pograbil za karte, pa jih raztrgal. To pa zopet, onim m bilo všeč, prišlo je do prepira. t\ar J. K. zgrabi najbližnjega tovariša za vrat, ga toliko časa davi, da je bil revež že ves črn. Bilo bi tudi najbrže po njem, da niso še pravočasno drugi priskočili na pomoč. Konec: ' Hudega mesarja Pepčka so vrgli pod kap, a pravi konec šele sledi, ko hudega Pepeta na drugem mestu opozore, da se sv. Jožef tako ne sme praznovati. V nezavest je padel na Marijnem trgu g. Franc Pilko, ključarski mojster in gostilničar pri .Zlati ribi". Pripeljali so ga v deželno bolnico. Kakor čujemo, je g. Pilkotu že boljše. Konj se je splašil v Mostah nekemu slugi stotnika domobranskega polka. Konj se je namreč ustrašil nekega na travi ob cesti ležečega človeka ter je dirjal dalje proti vojaškemu vežbališču. Pri znamenju nekaj korakov od gostilne št. 7 v Mostah, je padel sluga raz konja na cesto ter se je zdatno poškodoval. Spravili so ga v vojaško bolnico. Konja so prijeli Šele v Devici Mariji v Polju. Občni zbor .Pogrebnega društva sv. Jožefa" se je vršil na praznik društvenega patrona v dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Či-tanje zapisnika lanskega občnega ^bora; sprememba pravil; volitev odbora. Po novih pravilih pridejo tudi ženske v odbor. Mnogo Jožkov je ponesrečenilo. Kakor razni po raznih hodnikih raztreseni sumljivi znaki kažejo, se je pred, na in za praznikom sv. Jožefa mnogo Jožkov, kakor pravimo .ponesrečilo". Nekateri so svoj god praznovali tudi pod varstvom po-lumeseca v oni veliki hiši tam sredi Mestnega trga. Kako so Jožice praznovale svoj god, o tem še zgodovina molči. * To in še marsikaj je letošnji sv. Jožef naredil! Tajnosti Iz Mengeške pivovarne. Iz Mengša se nam poroča: Čital sem Vaša poročila zadevno prodaje mengeške pivovarne. Prepričan, da zastopate pravp § tališče, Vam ob priliki upošljem nekaj zanimiv minov iz časa ko je in kako je .Ljudska posojilnica od Štareta prevzela pivovarno. (Prosimo, le na dan! — ured.) Za danes kratko le to-le: Tukaj se govori, da je .Ljudska posojilnica" za slučaj, ako se tako imenitno zasnovana akcija prodaje pivovarne posreči, dr. Šušteršiču obljubila 2OQi0OQ K, Tostiju pa 140.000 K provizije. Agitator za to kupčijo, neki Z. pa da ima od ravnatelja Kastelica pismo, v katerem mu Kastelic za slučaj prodaje obljublja 1000 K nagrade. Do sedaj že sub-skribirane akcije znašajo 140.000 K torej ravno za Tostijevo provizijo. — Priobčujemo to na odgovornost poročila, pripomnimo pa, da se nekaj sličnega tudi že po Ljubljani; govori. To ne gre, pa ne gre. Na Pogačarjevem trgu v mestni hiši obstoji manufaktur-na trgovina .pri Škofu". Gc c' motimo, je lastnik te trgovine neki Drofenig, po mišljenja Nemec, ali kaj tacega. To bi bilo vse prav, vsak hoče in mora živeti. Ampak prav pa ni, in trgovskega stanu nevredno je, če se na razne načine izvablja ljudi v trgovino. Po cele dopoldneve stoji namreč prodajalka na pragu, ali celo na hodniku, pa kliče in vabi mimoidoče pasante, posebno pa kmetice, ki donašajo živila na trg s pretvezo v trgovino, da nimajo nikjer boljšega in cenejšega blaga kakor ravno v trgovini .pri Škofu". Naravno je, da se mnogo kalinov vsede na tako vabo. Mi g. Drofenigu gotovo ne maramo delati škode. Nasprotno! Opozoriti ga hočemo le, da je t ako i z vab 1 j e n j e v trgovino po zakonu prepovedano. Naj bo že radi tega za naprej bolj previden, ker slišimo, da se za tak način kupčije zanima tudi že pristojna oblast. Dolžni pa smo obenem varovati tudi interese naših lastnih slovenskih trgovcev. Kdaj imamo v Ljubljani najkrajši dan? „Kadar državni pravdnlk „Jutro“ zapleni" — takrat je Ljubljana brez „Jutra“. Uganko so prav rešili: Gdč. Angela Pegan, Fini Zalaznik; gg.: Ivan Kodelja, Fran Golob, Valentin Rojc, Vekoslav Sitar, Danilo Cerar ml.. Vlad. Hafiirb, pl. Sladovič, Ljubljana; Kolman, Režek v Šiški; Bergman, gostilna Zg. Rožnik; ga. Ana Derganc, Kan-dija, g. Konjicija, Sarajevo; ga. Z. Krista* nova, Ljubljana. Usodepolno pismo. Ko je bilo naše poročilo: .Kdo je spravil Antona Medveda v grob« že dotiskano, nam je srečen slučaj poklonil o podrobnostih v citiranem poročilu omenjenega pisma še nekaj jako zanimivih podadkov.Vsled pomanjkanja prostora jih priobčimo jutri. Iz Mengša se nam poroča, da je 17. tm. pogorel kozolec g. Franceta Pressla, trgovca v Mal. Mengšu. Vzrok ognja nepoznan, g. Pressel je bil zavarovan. Ne poluplača, ampak polna plača. V včerajšni interpelaciji .Jutra" na deželnega glaVarja, je tiskarski škrat dr. Dergancu vzel polovico plače. Dotični ostavek se torej pravilno glasi: .Prosili so ga na polletni dopust, oziroma na študij s ko po to va n j e spolno plačo, kateri so pri d j ali še 3000 K potovalnih stroškov." Tiskarski škrat pa je v isti štev. tudi dr. Mantuaniju ponagajal. Po 13. stavku od zadej, prve dnevne vesti, je takole -čitati: G. dr. Mantuaui, strahovito site se ure zalil To je v ti zadevi naša ponovna izjava, pa naj potem dotični neki žurnalist še^nadalje uganja svoje nepristranske sodbe o »Jutru* kakor mu drago.“ Shod N. D. O. v Kormelu (Št.Janž). Včeraj se je vršil v Kormelu shod premo-gokopnih delavcev v Levičarjevi gostilni. Shod je bil izborno obiskan Poročilo sledi. Člani slov. dež. gledališča Iz Ljubljane otvorijo svoje gostovanje v Gorici v veliki dvorani »Trgovskega doma“ v soboto dne 2. aprila. Uprizori se izvrstna poljska komedija G. Zapolske »Morala gospe Dulske*.. V nedeljo 3. aprila pride na vrsto zabavna francoska burka »Gdč. Josette — moja žena". V ponedeljek na praznik, 4. aprila se predstavlja duhovita francoska veseloigra, literarne vrednosti »Ljubezen bdi". Prihodnja predstava bo potem šele v četrtek 7. aprila. — V torek 5. in sredo 6. in v ponedeljek 11. aprila polete v Tolmin in prirede v dvorani »Rokodel. bralnega društva" tri predstave in sicer: 1. večer — »Morala gospe Dulske", II. večer — »Sebastijan, veliki knez Georgijski" in III. večer — „Gledališko-pevski večer". V sredo 13. in 20. aprila gostujejo v Ajdovščini v dvorani g. Fr. Bratine in sicer: I. večer se uprizori duhovita komedija »Sebastijan, veliki knez Georgijski" in II. večer: »Gledališko- pevski večer". Predstave se vrše tudi v Pulju, Pazinu, Podgradu, Ilirski Bistri ci, Buzetu, Opatiji, na Reki, v Bakru. Repertoar obsega same izvrstno uspele novosti tekoče sezone. Upati je, da se bo slavno občinstvo v omenjenih krajih toplo zavzelo za naše umetnike in lih povsod počastilo z mnogobrojnim posetom. Vsa morebitna vprašanja naj se pošiljajo le režiserju g. Hinko Nučiču, ki daje drage volje točna pojasnila. Gospod Bohuslav, dveletni član našega gledališča je angažiran na narodnem gledališču v Bernu. Slovensko gledališče je zgubilo s tem eno najboljših igralskih moči. Slovenska drama. Kot benefični predstavi članov slovenske drame se uprizore na velikonočni pondeljek izvirna noviteta »Miklova Zala", spisal po Sketovi povesti I. Spi car ter Govekarjeva narodna igra »Martin Krpan". Nič se ni zgodilo. Če vprašaš na policiji, ali je kaj novega, dobiš odgovor: Niči Kot Tomaži, ki v take čudeže ne verujejo, smo dalje poizvedovali in izvedeli: svetnik Lavter je dal vsi mestni policiji strog ukaz, da če razni nemirneži, vlomilci in drugi taki duhovi magari vso Ljubljano na robe prevrnejo, mora vsak stražnik »Jutro" potolažiti: Nič se ni zgodilo! Dobro I Zgodilo se pa je, da je našega potrpljenja konec, in bomo na drug način vprašali: g. svetnik, od kod pa ta čudež, da se ravno za druge liste toliko novega zgodi? Nam je prav, če bo tudi drugim, se bo pokazalo — kmalu I Narodno gospodarstvo. Rudolf šega: Karteli In delavstvo. (Dalje.) Nekateri karteli pa teh svojih namenov sploh ne taje. Severo - ameriški sladkorni trust je sprejel določilo, ki meri »proti nezakonitemu združevanju delavstva." — Tovarnarji za špirit v Nemčiji so sploh zavrgli zahtevo, priznati delavsko koalicijo. — Tudi zveza nemških stavbenikov proglaša za svojo glavno nalogo »boj proti strokovni organizaciji v Hamburgu." In s prav cinično drznostjo se je izjavil severoameriški jekleni trust, katerega vodja je Morgan, da bo »trust vporabil vse sile, da izloči iz svojih delavnic organizirano delavstvo". — To izjavo je prekosilo lnv?°- še določil° splošne družbe za izde-potrdlf oK^tilf-na -Proroctheus", katero je se glasi? d svet mesta Lipskega in ki nas povodi, *akonitih razlogov je za če delavec nrin °,J J0 odPustltev od de]a-kovinarskih del a J—? st,rokovnemu društvu kakega" shoda tega društva? 56 JC UddeŽH ——_ (Dalje.) Iz slovenskih krajev. Trst Burja v Trstu. Tukaj divja huda burja ki utegne imeti hude posledice, ker je’ drevje, posebno breskve že vse v cvetju! Male vesti. Krčmar Ivan Brajčič je pustil aretovati svojo kuharico Marijo Ar-genti iz Italije, ker mu je ukradla 180 K. so jo na policiji preiskali, so našli denar Pri nji —. Peter Delsel je prepeval v družb i nekega Buttasonija po tržaških ulicah. Ko jih je redar posvaril, sta planila nanj in ga začela obdelovati s pestmi. Redar je potegnil sabljo, a Buttasoni je zagrabil za njo in se hudo obrezal. Ker pa še vedno ni miroval in suval redarja, ga je ta udaril s sabljo po glavi ter ga hudo ranil. Buttasonija so odpeljali v bolnico, a Delsela na policijsko stražnico. — 29 letni Ivan Go-mišek je bil danes aretovan na ovadbo svoje soproge, ker jo je sunil z nogo v trebuh, da je pred časom porodila mrtvo dete. — Ko je šel Anton Rožman po ulici, stopil je k njemu neznan človek in ga prosil za cigareto; Rožman je vzel iz žepa srebrno dozo, ki mu jo je pa neznanec izbil iz roke in pobegnil, a ko je Rožman hotel pobrati dozo, jo je že pobral drugi človek, ki je stal v bližini in pobegnil. Oba uz-moviča sta bila bržkotne dogovorjena. — 21 letni Josip Dellini je bil aretovan na ovadbo Josipine Alačevič, posestnice tolerančne hiše, ker je skozi okno zagnal v sobo odprt nož. Razne vesti. Španska ljubezen. V Kandeledi na Španskem je imela neka mlada deklica dva čestilca. Eden od teh, ki se je še le pred kratkim vrnil iz Melilske vojne, je dobil zoper voljo dekličnih starišev od deklice srce. Drugi je prišel k starišem ter zahteval, da poroči njega. Ko pa ta tega ni hotela, je vzel nesrečni zaljubljenec iz žepa dina-mitno patrono, objel deklico ter zažgal patrono s cigaro. Oba sta bila na kosce raztrgana, tudi hiša se je deloma podrla. Zastrupljeni svati. V neki vasi blizu Berolina je bila velika svatba, na katero je bila povabljena skoraj cela vas. Jedila so bila zastrupljena z Zelenikom, vsled česar so skoraj vsi svati smrtno-nevarno zboleli. Hofrlchterjeva afera. Zaslišanje Hof-richterja je končano. Hofrichter ni priznal čina. Čel akt obsega več nego 100 pol in vsak akt je podpisan od Hofrichterja. Vojno sodišče se bo sešlo sredi meseca aprila. N^jnovcjša telefonska in brzojavna poročila. Potovanje kralja Petra. (Brzojav posebnega dopisnika ,Jutra'.) Bel grad, 20. marca. Kralj je danes ob deseti uri dopoldan s posebnim dvorskim vlakom odpotoval čez Avstro-Ogrsko v Rusijo, v obisk ruskemu carju. Kralja so pozdravljale na poti proti pošti, železnični postaji in na postaji sami ogromne množice ljudstva. Na peronu so bili zbrani najvišji državni dostojanstveniki, narodni poslanci in častna stotnija. Pri odhodu vlaka je godba zaigrala državno himno, na trdnjavi so grmeli topovi, a zbrano ljudstvo je navdušeno pozdravljalo kralja, ki je stal ob oknu svojega salonskega železničnega voza in odzdravljal zbrani možici. 4 Belgrad, 20. marca. Pred odhodom kralja Petra v Petrograd se je služila svečana služba božja v saborni cerkvi. Ko se je kralj peljal skozi mesto pozdravljala ga je ogromna množica ljudi. Na kolodvoru se je poslovil od kralja ves diplomatski zbor, vlada, skupščina. Ko je kralj korakal mimo častne polkovnije, je ves Belgrad donel slava-klicov. Nato je kralj šel v kupe je pozdravljal narod. Kralja spremljajo ministrski predsednik Pašič, minister zunanjih zadev Milovanovič, sekcijski šef zunanjega ministrstva Spalajkovič. kraljevi adjutant Hajnovic, kraljevi tajnik Jankovič ter veliko vojaško spremstvo. Skozi Avstro-Ogrsko potuje kralj v najstrožjem inkognitu. Vlak se je odpeljal točno ob poldesetih. Budimpešta, 20. marca. Kralj Peter SeJe ,nes, P?P°ldne peljal skozi Budimpešto. Vlak je ostal na kolodvoru le par minut. Kralj se ni pokazal. Prestolonaslednik Aleksander — kraljev namestnik.' (Brzojav posebnega dopisnika „Jutra“). Belgrad, 20. marca. Kralj je v posebni proklamaciji objavil narodu da potuje v obisk ruskemu carju in da izvršuje v času njegove odsotnosti iz Srbije vse vladarske funkcije njegov sin, prestolonaslednik Aleksander. Odgoditev srbske skupštlne. (Brzojav posebnega dopisnika »Jutra"). Belgrad, 20. marca. S kraljevim ukazom je odgodeno zasedanje narodne skupštine do 5. aprila. Vesti o avstrijsko ruskem sporazumu neresnične. (Izvirno poročilo „Jutru.“) Petrograd 20. marca. Naš dopisnik je zvedel iz popolnoma zanesljivega vira m™0 ,^tif ki so iih zadnji razkolportirali uma 1 glede avstrijsko-ruskega spora-nač ’ P?polnonia izmišljene! Vršila so se a ictl "a op°gaJanja med obema vladama, ohph vinHC ,e., tikala privatnih odnošajev vladarskih hiš, a nikakih političnih vprašanj, a najmanje je bilo govora o balkanskih razmerah in enotnem zasnovanem postopanju avstrijske in ruske vlade glede balkanskih vprašanj. O kakem oficijelnem komunikeju ni niti govora. V prvi vrsti se je šlo zato pri teh pogajanjih, da bi se privabilo kakega ruskega kneza na Dunaj, a ruska diplomacija je zahtevala, da mora priti najprej v Petrograd avstrijski prestolonaslednik, a potem pride na Dunaj kak ruski knez čestitat cesarju k njegovemu rojstnemu dnevu! O kakem političnem dogovoru ali pa kakem zbližanju med Avstrijo in Rusijo pa toliko časa ne more biti govora, dokler ostaneta Izvoljski in Ahrenthal na svojih mestih. Češki deželni zbor. Praga, 20. marca. Na češke kroge je naredila vest, da se ne snide češki deželni zbor, jako neugoden utis. V odločilnih krogih vlada veliko razburjenje proti Bie-nerthu, ki se je udal pritiskom Nemcev! Čehi stoje na stališču, da se češke zadeve ne smejo reševati na Dunaju, ampak samo v Pragi, akoravno so deželne finance jako slabe, vendar Čehi ne privolijo, da bi vodil pogajanja med Čehi in Nemci Bienerth, ker ta ne uživa zaupanja češke delegacije; niti najmanje koncesije ne dovolijo&Čehi Nemcem 1] Poljaki In krščanski socijalisti. Dunaj 20. marca. V poljskih krogih vlada veliko veselje, ker je bil izvoljen predsednikom krščanske socijalne stranke princ Lichtenstein kot reprezentat konservativne klerikalne stranke. Princ Lichtenstein je v ozkem stiku z voditelji poljske stranke, zato upa, da pridobi na svojo stran tudi Stapinskega, predsednika frakcije poljske ljudske stranke, ki je imel doslej več konfliktov s poljskim kolom, ter podpiral »Slovansko Enoto". Demislja italjanskega ministrstva. R i m, 20. marca. Dnevi italjanskega ministrstva Sonina so šteti; v prihodnjih dnevih mora priti do demisije. Vlada je v silni zadregi, ker je baš te dni tukaj nemški državni kancelar Bethman-Hohlweg, ki ne bo dobil posebno ugodnega utiša, ker ne bo mogel konferirati z nikomur. Bolgarski kralj v Carigradu. Sofija, 20. marca. Bolgarska vlada je izdala konunike, ki v nipn. izjavlja, da Obisk bolgarskega kralja Ferdinanda nima nobenega političnega značaja. Sofija, 20. marca. Socijalni demo-kratje so imeli danes velik shod, ki so na njem sklenili ostro resolucijo proti obisku kralja Ferdinanda v Carigrad, ki naj velja kot nekaka odkupnina za krvoprelitje v Rusčuku! Darila družbi sv. Cirila In Metoda. Vesela družba zbrana pri g. Škafarju, mizarskem mojstru v Prečnih ulicah 4 obhajajoča za njegove soproge Jožice nabrala za »Ciril-metodarijo 12 K ter kliče: »Cirilmetodarija revna sl. zato podpirajmo te vsi!" Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin. Oni na „narodnozavednologiji" bole-lehaoči dami, ki je prišla včeraj opoldne iz »Konditorei" na Kongresnem trgu, se priporoča večkratno čitanje »Jutra" št. 17, tretja dnevna vest. — Dr. Zatakobolezen. Stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob s pritiklinami in če mogoče z vrtom, se išče za majnikov termin. — Ponudbe na upravništvo »Jutra". Velikanska zaloga lahkih dežnih pale-totov za dame in gospode od K 20 — naprej v »angleškem skladišču oblek" O. Bernatovič, Ljubljana. Prodajam najnovejše spomladanske obleke za gospode od K 8*— naprej, za dečke od K 4'— naprej. O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Več tisoč lepih vrbovih sadik, eveptu-elno tudi protja za pletarstvo se ceno proda. Ogleda in izve se pri Milanu Žnideršjču, Matenjavas-Prestranek. Istotam se proda lep črn dresiran pes »Pudel". Več tisoč dveletnih smrekovih sadik na Grosupeljskem polju, se po ugodni ceni takoj proda. Poizve se pri H. Ločni Škarju v Ljubljani, Dunajska cesta 18. Dober brivski pomočnik se sprejme. Ponudbe upravi »Jutra*. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel po pokojnem g. Mihael Finžgarju kamnoseško delavnico pri novem pokopališču v Ljubljani z vso zalogo nagrobnih spomenikov, katere razprodaja sedaj po najnižjih cenah, ter se slavnemu občinstvu za obilno naročbo najtopleje priporoča. Franc Kunovar, kamnoseški mojster. KORESPONDENCA. Kdor ve — zakaj je ravno ta: naletel ravno na želve — naj pove! One znane »Slovenke", ki so bile v sredo v nemškem gledališču, se prosijo, da dvignejo svojo zasluženo diplomo za »zavednost* pod šifro »Goske" Ljubljana. " Mlada gospodična bi hotela voditi zabavno korespondenco z mladim inteligentnim gospodom. — Pisati pod šifro »Irena* poste restante, Trbovlje. »Chantecler* išče fazanko. — On je mlacj (Ječko, gospodične iz boljših rodovin ne nad 20 let, imajo prednost. Pismo in fotografijo prosim poslati upravi »Jutra". Slika se vrača. Korespondira se pod šifro »Chantecler" hrvaško, nemško, italijansko, madžarsko in francosko, Diplomirani krojač Anton Presker v Ljublani, Sv. Petra c. 14 priporo** svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/5210 Gospodična Išče Slovenko učiteljico za glasovir. Ponudbe na upravo »Jutra*. Ceniki zastonj in poštnine prosti. FOZOR! Kdor Želi inteti dobfd uk naj zahteva z znamko „UNION“ ker te ure so najbolj trpežn in natančne, dobe se pri FR. ČUDNU urar in trgovec, Ljubljana Delničar In zastopnik » Union" Švicarskih tovarn Blelu In Genovi! Uhani, prstani, briljanti. 8/10-1 K|* ! 10 okusno pijačo daje le dr. * ’ Pl- Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLADIN"! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem. S tem prihranite 50*/» na iiiuu. denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko. 7riravip! resn° obvestilo po-, JC * potrjujejo mnogo-broj na priznalna pisma. 50% prihranka! ftpjfcS Zahtevajte ga pri svojem trgovcu I Sladni Čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči! Čitajte „Jutro“! IPrrporoče, se na j večja zaloga oblek za Str" gospode in dečke A| n|/|X Vedno najnovejša • *-* U IVI V konfekcija za Ljubljana, Pred škofijo št. 19 dame in deklice. si dovoljujem moje cenjene odjemalce opozoriti na mojo velikansko zalogo v konfekciji za dame, gospode, deklice, dečke in otroke, posebno pa na spodaj omenjene predmete: Otroške obleke za prati . . . . od K 1-50 naprej iz blaga .... „ „ 4*— Obleke za dečke..............,, „ 6-— ,, V gospode...................... „ 8-— „ Površnike in športne suknje za gospode „ ,,12.— „ Pelerine s kapuco.............„ „ 6-— ,, Klobuke......................,, ,, 2*— ,, Velour klobuki...............,, ,, 5'80 ,, Zaradi prevelike zaloge v damski konlekciji so cene znatno znižane. Angleško skladišče oblek O. Bernatovie Zastonj in poštnine prosto: Domača knjižnica Zeznam izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Klclnmajr & Fed. Bamberg r Ljubljani. Gostilna „Pri panju“ Vegova ulica št 10 se priporoča za mnogobrojen obisk lastnik Leonardo Galante ima najboljše pijače; dobiva se izboren »pelinkovac-, goriška, istrska in dalmatinska vina po najnižji ceni. nmnsmmn Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev v Ljubljani, Dunajska cesta št. 16 priporoča svojo bogato zalogo travniških bran, plugov vseh vrst, kosilne stroje in sploh vse poljedelske stroje kakor tudi cevi za vodovode in vso železnino za stavbe po znano nizki ceni in točni postrežbi. Cenovniki zastonj in poštnine prosto. Cenj. gostom in potujočemu občinstvu T7- n.a, Mestnem txg-u. šte-v. 5. SililHI m »JiSaj * I 'M u, /1 i\ ■ v; i priporočam staroznano^ dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene najnižje. Hotel ,Lloyd‘ sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“. Karol Počivaunik. 85-3 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri Alojziju mmm kamenarskem mojstru = = Ljubljana = Kolodvorska = ulica = Ustanovljena leta 1831. Največja zavarovalnica avstro-ogrslte države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo Nsy nižje cene! TURK in BRATA ROJINA. Delniška glavnica: K 3,000.000. 9/10—1 Rezervni fond: K 400.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica ste v. 2. ======= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ========= Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|0.