Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah ■ a ■
Velja sa vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
tt-. r	+
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily -s in the CJnited States, s-m m m
issued every day except —: and Legal Holidays, s— 50.000 Readers.
Napadi na višino št. 304 in utrdbe pri Mort Homme.
NEMCI SE POSLUŽUJEJO PEI NAPADIH GORE CIH TEKOČIN. — ODBIT NAPAD PRI CUMIERES. - GENERAL PETAIN JE PREPUSTIL VSE ONO OZEMLJE, KATEREGA NI HOTEL VEČ BRANITI, SOVRAŽNIKU. — SMRDLJIVI PLINI. — USPEHI FRANCOSKIH LETALCEV. — EDEN PROTI PE TIM. — EKSPLOZIJE MIN. — POLOŽAJ MED OISE IN Sl)MME. — NEMŠKO POROČILO.
Posledice napada.
Nemški zrakoplovci so povzročili v obrežnih angleških mestih zelo veliko škodo.
Paril, Frain-ija, aprila. — Nemci m« danes zjutraj nadaljevali s svojo ofenzivo na verdunski fronti. Proti goedu pri C'umieres s*) poslali silne množine voja> stvo, pa ni umglo nir opraviti. Mi smo z vso silo navalili na sovražnika in ga po kratkem boju pognali v beg. Vzhodno <>d rekt- Maase se vrst* vroči artilerijski boji.
Xemei so se posluževali pri svojih napadih goreeili tekočin. To j*j najstrašnejše orožje, ki si ga more človek misliti. Prihranili so ga do zadnjega, toda mi smo bili na t'•> prav dobro pripravljeni in nam ni povzročilo nikake posebne škode.
Ob ostali fronti se ni ničesar posebnega pripetilo.
Pariz, Francija, 32. aprila. — Zapadno od reke Maas bi Nemci na vse mogoče načine prizadevajo zasesti neko važno sotesko južno od hriba Le Mort Hommc. Prodno dosežejo svoj cilj, morajo prodreti skozi gozd pri Cum-liiieres, katerega mi neprestano obstreljujemo.
Naša glavna bojna črta se ni še čisto nič pomaknila nazaj. Dozdaj so imeli Nemci pravzaprav opravka samo z iiaJimi prednimi stražami in z malimi posadkami, ki so branile severne ut rdbe. Ce so že s temi imeli toliko dela, ;-e lahko sodi. da bo vse njihovo prizadevanje, prodreti našo fronto, brezuspešno.
General Petaiii. vrhovni poveljnik francoskih čet pred Verdunom, je pri neki priliki izjavil:
— Nemcem sem prepustil vse. kar je bilo za prepustiti. S par utrdbami si niso veliko na boljšem, posebno .\ko se pomisli, da so žrtvovali na tisoče in tisoče svojih vojakov, predno so jih zavzeli. Naravnost izključeno je, da bi prodrl sovražnik našo glavno bojno črto.
Pariz, Francija. 12. aprila. — Nemci napadajo neprestano naše postojanke ob hribu Le Mort Homme, pri tem pa skušajo tudi znova osvojiti izgubljeno ozemlje med Douaurnontom in Vauxoni.
Več vročih napadov so že tudi vprizorili na hrib 1*04.
Francoska fronta južno od Douaumonta in Vauxa ima obliko polkroga in je dolga kaki dve milji.
Vzhodno od reke Maas so se nemške operacije omejile hamo na artilerijske boje.
Po osemurnem obstreljevanju so napadli dve nemški koloni naše levo in desno krilo. Pri tej priliki se je sovražnik posluževal smrdljivih plinov, toda opravil ni veliko, ker so vsi naši vojaki v prednjih vrstah opremljeni z varnostnimi maskami.
Sele proti večeru se je Nemcem po dolgotrajnem prizadevanju posrečilo zavzeti nekaj naših strelnih jarkov. Ti strelui jarki so bili pa komaj par ur v njihovih rokah. Predi to so namreč poslali ojačenja, ki so imela nalogo, strelne jarke popraviti in utrditi, smo jih že mi zasedli.
Pariz, Francija. 12. aprila. — V bojih pred Verdunom se najbolj odlikujejo francoski letalci.
Poročnik Navarre, ki je izstrelil že sedem nemških zrakoplovov, je bil pred tremi dnevi štiriudvajset ur neprestano v zraku. On je tako izboren zrakoplovec in svoj stroj tako dobro pozna, da nima pri nalaganju strojne puške nobene roke na krmilu. Pred kratkim ga je bilo na-1 adlo pet nemških zrakoplovov. Vsi so streljali nanj, pa jim slednjič vendarle srečno ušel.
Med Sominc in Oise je razstrelil sovražnik nekaj min. »Vkoda, ki jo je povzročil, ni posebna.
Berlin, Nemčija. 12. aprila. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša:
Vzhodno od reke Maase so Nemci vprizorili par vročih napadov na naše pozicije pri Avocourtu. Ko je fc topil a naša artilerija v akcijo, so se morali umakniti
V gozdu pri Caillette je naša infanterija precej napredovala.
Pri Omesu v okolici Woevre smo izstrelili nekega francoskega letalca. Aviatika. ki je bil le malo poškodovan, .smo vjeli.
Odločilna bitka za Vrdun se je zdaj šele pravzaprav načela. Mi ne bomo odnehali prej. dokler ne bo ta trdnjava v naših rokah.
Maksimalne cene.	j	Borba pri Sodi.
Pari*, Francija, 12. april«. — Rim, Italija, 11. aprila. — Arti-Francoski senat je oklenil, da bo }ierijska bitka ob soški fronti, ki
določil m nekatera živila maksi-malue eene. Ta iivila so : kruh, me-ao, mleko, surovo maalo, jajca, wa*t, krompir, «ir, zelenjava, most
Berlin, Nemčija, lil. aprila. Nizozemski mornarji, ki so dospeli i/ Grimsby in Ilulla v Rotterdam so izpovedali, da so nemški Zeppe-lini povzročili pri zadnjem poletu nu Angleško veliko škodo. Par bomb je padlo lia vojašnico v Grimsby in jo popolnoma razdejalo. Med razvalinami je našlo smrt na stotine vojakov.
Najbolj prizadeta so bila mesta Leith, Hull. Sunderland in (Jrims-by. V pristanišču Leith je padla bomba lia neko jadrnico in jo čisto razdejala. Kinalo zatem so začela iroreti skladišča. — Tudi kolodvor v Leitliu je popolnoma porušen.
Angleška vlada je izdala več odredb. kako se je treba čuvati pred napadi zrakoploveev. toda vse skupaj ni nič pomagalo.
Mornarji so izjavili, da je dospelo zadnji čas na angleško obal več francoskih baterij, liaje so francoske baterije veliko bolj primerne za obrambo obali kakor pa angleške.
Prebiva Utvo obrežnih angleških mest je neprestano v velikem strahu. —
Kriza je končana.
lajava Nemčije glede potopa par nika "Sussex". Nekateri parniki so bili prej posvarjeni.
Ruski poraz,
Turki so porazili ruske čete v Armeniji in v Kavkazu. — Angleška armada v Kut-el-Amari.
London, Anglija, 12. aprila. — Iz Carigrada prihajajo preko Berlina poročila, da so bile angleške čete pri Tigrisu zopet poražene in da preti angleški posadki v Kut-el-Amari velika nevarnost.
To poročilo je najbrže resnično, ker ga ni do večera dementiralo angleško vojno ministrstvo. — Armada generala Tou*nshenda je v velikih stiskah.
London, Anglija. 12. aprila. — Nek tukajšnji časopis je dobil iz Petro grada brzojavko, da je rusko prodiranje v Kavkazu ustavljeno. Turki so baje dobili velika ojačenja in se nahajajo zdaj v ofenzivi. Ruse so na dveh toekah porazili.
Berlin, Nemčija. 12. aprila. — Augleži so doživeli ob reki Tigris zopet popolen poraz. Posledica tega poraza bo najbrže kapitulacija Kut-el-Amare. Angleži so izgubili 3000 mrtvih in ranjenih.
Odločilna bitka se je vršila pri Felahie. — Turki niso imeli posebnih izgub.
Pogodba.
Berlin, Nemčija. 11. aprila. — Rumunska in Nemčija sta podpisa-ii pogodbo, v kateri se zavezujeta, da bosta izmenjavali razne pridelke. Izvzet je le bojni materijal.
Rumunska vlada je nadalje dovolila, da se sme preko njenega o-zemlja uvažati v Turčijo in Bolgarsko razne produkte.
Orčka in zavezniki.
Atene, Urško, 11. aprila. — Angleški in francoski poslanik sta danes sporočila grškemu predsedniku, da so zavezniki sklenili zasesti otok Kefalonijo. ki leži ob vhodu v Korintski zaliv. Ministrski predsednik je to takoj sporočil kralju. Kralj mu je rekel, da naj vloži proti temu takoj na j odločnejši protfst.
Washington, D. C., 12. aprila. Predsednik "Wilson se še dozdaj ni odločil, kaj naj ukrene glede potu pa ameriških in 'drugih parnikov. *ia katerih so se nahajali ameriški državljani. Najbrže bo poslal v Beri m novo noto. v kateri bo odločno zahteval natančnega pojasnila. — Diploma tie ni krogi so prepričani. d a ne bo prišlo med obema vladama do nikakih sovražnosti. pač pa da je kriza zdaj že ta-korekoč odstranjena.
Državni tajnik Lansing ni hotel danes povedati, če bodo poslale Združene države drugo noto v Nemčijo ali ne. Ce drugega ne bo. bo državni department že vsaj naprosil nemško vlado, da naj prepove svoiim podmorskim čolnom brez svarila potapljati trgovske la-d i je, ki se nahajajo v bližini angleške obali.
Berlin, Nemčija. 12. aprila. — Nemški odgovor na ameriško noto le precej obširen. Nemška vlada je pri poznala, da so nemški podmorski čolni potopili pamike : " Englishman'', "Eagle Point". "Manchester Engineer77 in ''Benvin-dale \ Dokazalo se je tudi nadalje, :la so bili parniki torpediraui či-sto po pravilih vojnega prava. V bližini onega mesta, kjer se je nahajal parni k "'Sussex*' so nemški podmorski čolni potopili nek par-uik, ki pa nikakor ni bil 'Sussex'.
Parnik je najbrže naletel na mino in se potopil.
Vsi ostali parniki so bili pred torpediranjem pokvarjeni, toda za >i«£nale to niso čisto nič zmenili ampak so pluli bri;z obzira dalje naprej. Predno so bili parniki po-ropljeui se je nahajalo vse moštvo v rešilnih čolnih.
Poljski škofi.
Rim, Italija, 11. aprila. — Poljski škofi so naprosili svetega oče ta, da bi posredoval med Anglijo in Nemčijo, da bi dovolili Združenim državam pošiljati na Poljsko razne potrebščine. — Na Poljskem vlada silna beda.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, m droge kraje v AVSTRO -OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se rojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati Cene:
I
Boji na morju. London, Anglija, 12. aprila. — Od 1. marca pa do danes so poto-Pil i nemški podmorski čolni 42 za-žavezniškib in 30 nevtralnih ladij.
VSCbOVUle SkuPaj! Ker se zdaj cene denarju skoraj
Clan angleškega parlamenta je!!^ menj*j°' izjavil, da so nemški podmors^™""*'1 90	*
K.
S....
10____
15....
20_____
25____
SO.... 35.... 40....
45----
50____
55____
60____
05....
70____
75____
80.... 85.... SO«•«« 100.... 110____
s
.85 1.60 2.15 2.80 3.50 4.15 4.80 5.45 6.15 6.80 7.45 8.15 8.80 0.45 10.10 10.75 11.40 12.05 13.25 14.G0
\
i
K.
120....
130____
140.... 150.... 160....
170____
180____
190----
200____
250.... iJOO. ... 350.... 400.... 450.... 500.... 600.... 700....
800____
900---- 119.25
1000.... 130.00
f
15.00 17.25 18.55 19.90 21.20 22.55 23.85 25.20 26.50 33.15 39.75 46.40 53.00 59.65 ©6.25 79.50 92.75 106.00
čolni za zaveznike največja nevarnost.
se je pred dvema tednoma začela, še zdaj ni končana. Avstrijci so hoteli stopiti pri Adiži v ofenzivo, toda Italijani so jih pognali še pravočasno nazaj. — Odločilna bit-1 ka se je bila v dolini Suganna.
M
bomo tudi nakazovali po njfli. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Last dospe na sapad ponavadi par dni kasneje in med tem, dobe vsi naSi naročniki v Pennsjl. ko dobi naslovnik list ▼ roke, se vaniji knjižico "Nova postava za pri nas oene morda te večkrat spre-ponesrečene delavce v Pennsylva- mene.
niji" Spisa] joto knjižico Koetoj TVRDKA FRAHX liXU%
.	. - z lil :
i Balkana. Banditi v Sierri Mojadi.
•«1nM«fl1vn k«4lrn twi Ha I	«	mmm M _ MM	A
Vroča artilerijska bitka pri Do-rianu. — V Atenah so aretirali več Venizelovih pristašev
Pariz, Francija, 12. aprila. — Ob £rški m^ji v okoliei Gevgeli in Dorianu se je vnela vroča artilerijska bitka. Tozadevno poročilo je dobi! danes iz Soluna tukajšnji
Journal'*. Francoska artilerija si je priborila baje več lepili uspehov.
Vest. da iO zavzeli Nemci nekaj utrjenih postojank pri Depe Tepe. ni resnična.
Berlin, Nemčija, 12. aprila. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razjrlaša. da se ni na balkanskem bojišču ničesar novega pripetilo.
Pariz, Francija. 12. aprila. — Ha vašo v a a«rentura je dobila iz A11* 11 poročilo, dii je policija aretirala zadnje dni več oseb. ki so kričal*': Proč z vlado! Živel Venize-los! — Vsi aretirani so Veuize-losovi pristaši.
Kodanj, Dansko. 12. aprila. — Zadnji čas so izgubili zavezniki vse upanje, da bi se jim pridružila Rumunska. Rumunska* in Nemčija stu sklenili trgovinsko pogodbo, 'ci določa, da bo pošiljala Rumunska v Nemčijo žito. v zameno bo pa dobivala druge potrebščine.
Juanšikaj.
Demonstracije V Honkongu. Juanšikaj bo moral odstopiti. Inozemci.
Sanghaj, Kitajsko, 1*J. aprila. — .'eeraj je napadlo tristo oboroženih ustaSev iz llonkonga ob angle-iko-kitajski meji oddelek vladnih 5et. ki je štel dvesto mož. Ko so zadnji dobili ojačenja. so se nstaši umaknili. — Na obeh straneh je padlo precejšnje število vojakov.
Po južnem delu Kitajske se vrše neprestano spopadi med ustaški-mi in vladnimi četami. — Vladne čete so večkrat premagane kot pa ustaške.
Šanfifhaj, Kitajsko, 12. aprila. — Iz province .Šehun poročajo, da je guverner sklenil z ustaškimi voditelji premirje in da jim je predložil mirovne pogopje. Ustaški voditelji zahtevajo, da mora predsednik Juanšikaj na vsak način odstopiti, češ. da prej ne bo miru v deželi. — V slučaju, da ne bo v doslednem času odstopil, bo proglasil governer Senkji neodvisnost province.
London, Anglija, 12. aprila. — Kolikor se je dozdaj izvedelo, ne oreti inozemcem na Kitajskem ni-kaka nevarnost.
Morgenthau bo resigniral.
Washington, D. C., 12. aprila. — Ameriški poslanik v Carigradu je vložil svojo resignacijo. — Ako bo resignaeija sprejeta, bo njegov naslednik Abram Ellius iz New York a.
Morgenthau se bo jutri posvetoval s predsednikom Wilsonom. Alorgenthau pravi, da aineriški po-slar.ik v Turčiji nima niČkaj prijetnega stališča, ker vlada med Turčijo in Združenimi državami precej velika napetost.
Prijateljem lepih povesti!
V petek začnemo izdajati na zadnji jstrani našega lista krasno povest
BRATA. Spisal jo je slaven francoski pisatelj Guy de Maupassant, ki je čitateljem našega lista že dobro znan po svojih črticali.
POZOR ROJAKI!
Kdor še nima Slovensko-Amerl-škega Koledarja za leto 1816, naj ga nemudoma naroči ▼ zalogi ga imamo samo ie nekaj izvodov. — Stane s pofttnino vred 35 centov. Naročite ra takoj!
Oovaafe PnbUaUnf 0«,
General Villa ni mrtev,
GENERAL SALAZAR SE JE ZOPET POJAVIL. — KAKIH 1,000 VILLOVIH BANDITOV JE VDRLO V SIERRO MOJADO IN VSE ZAPLENILO, KAR JIM JE PRIŠLO POD ROKO. — VEST, DA NAMERAVA VILLA KRENITI PROTI SEVERTJ, NI RESNIČNA. — AMERIKANCI SE BODO MORALI KMALO UMA KNITI. — KAZENSKA EKSPEDICUA NA MEJI CHIHUAHUE IN DURANGA.
Sierra Blanca, Texas, 12. aprila. — General Salazar, ki je pred kratkim neznanokam izginil iz E1 Pasa, se je zopet pojavil. Videli so ^a na neki farmi, devetdeset milj južno od tnkaj. kjer je hotel usmrtiti nekega ameriškega farmerja. Slednji«" se je premislil in zapovedal svojim vojakom. da naj poberejo Amerikancem vse orožje. Ko je dobil nekaj pnsk in nnmieije, je zopet odšel.
El Paso, Texas. 12. aprila'. — Včeraj je vdrlo kakii. 1,000 Villovih banditov v mesto Sierra Mojada, ki je od-tlaljeuo osemdeset milj od Imineza. Zaplenili so vse, kai-jim je prišlo v roke in pobegnili. Škoda znaša več tisoč dolarjev. Xekateri i>oroeajo, da je bandi poveljeval sam general Villa, toda to je precej neverjetno.
Sierra Moj a d a je oddaljena 140 milj od najbližjega mesta, katerega so zasedle ameriške čete. Z zapadom je mesto zvezano po mehiški severni železnici. Banditi so razdejali železniško progo ter prerezali brzojavne žice. Ljudj*. tudi mnogo razpravljaj o. da namerava kreniti Villa proti severu in napasti Presidio. Ti podatki najbrže ne vsebujejo resnice.
Torreon, Mehika. 12. aprila. — Carranzove čete pod poveljstvom generala Ramosa so se spopadle pri Sierri Mojadi z oddelkom* Villovih vojakov in ga potolkle.
Queretaro, Mehika, 12. aprila. — Carranzova vlada je poslala nocoj mehiškemu poslaniku v Washingtonu uoto 7, naročilom, da naj jo izroči ameriškemu državnemu tajniku Lansingu.
Caranza najbrže zahteva, da morajo Združene drža-ve^takoj odpoklieati svojo ekspedicijo.
El Paso, Texas, 12. aprila. — Tukajšnje firme, ki imajo svoje inte ese v Parral, Mehika, naznanjajo, da je ameriška kazenska ekspedicija že precej oddaljena od Parrala in da se najbrž že nahaja na meji med Chihuahuo in Durango. Ako je Villa še pri življenju, se je skoraj gotovo umaknil v gore. Doddova kavalerija bo imela veliko dela, predno ga bo zasledila.
San Antonio, Texas, 12. aprila. — V glavnem stanu generala Pershinga je bilo sporočeno, da se zaenkrat še ne ve, če bo dala mehiška vlada Amerikancem na razpolago potrebne železnice. Za ameriške vojake bi bilo izvan-redno velike važnosti, če bi dobili železnico, ki vodi do mesta Chihuahue.
El Paso, Texas, 12. aprila. — Nek mehiški farmer, ki ima svoje posestvo v bližini Bachinibe, je izjavil, da ni Villa niti ranjen niti mrtev, pač da mu je umrl njegov pribočnik Pablo Lopez, nakar da je Villa razglasil svojo smrt.
— Zadnji četrtek — je rekel farmer, — je prišlo na moje posestvo kakih dvajset Villovih pristašev. Pobrali so mi vse žito, katerega sem imel, zaklali so par krav in napravili veliko pojedino. Po večerji so začeli piti žganje in se norčevati iz ameriških Abakov. Govorili so, da je Villa sam poslal svoje ljudi Amerikancem, ki so jih zvo-dih na napačno pot. Banda se je začela potem norčevati iz Lopeza, ki je ležal tedaj na smrtni postelji. Vsi so težko pričakovali njegove smrti. češ. da bodo potem temlaž-je raztrobili v svet, da je umrl general Villa.
Ko bodo Amerikanci izvedeli, da je Villa mrtev, jim ne bo kazalo drugega kakor vrniti se domov. O kraju, v katerem se nahaja Villa, niso povedali ničesar natančnega.
Mehikanec, ki je vse to pripovedoval, je znan kot po šten in sila zanesljiv človek.
Villa se skorajgotovo nahaja v severnem Durangu in skaša stopiti v zvezo z generalom Canurto Rejesom. ki ima baje na razpolago več tisoč vojakov.
Columbus, N. Mex., 12. aprila. — V tukajšnjem mestu je zavladal zadnje dni popolen mir. Amerikanske čete so pri vedle včeraj sem šest ranjenih Villovih vojakov in jih poslale v bolnišnico. Kakorhitro bodo ozdravili, se bo vršila proti njim obravnava.
Tukaj se nahajata tudi ameriška letalca Dargue in Garrel. Ko bosta dobila nove aeroplane, se bosta vrnila v Mehiko.
Davek na užigalice.
Berlin, Nemčija. 12. aprilu. — Ko je hotela vlada naložiti davek na užigalice. je naletela na močno opozicijo. — Kinalo zatem so se pa jfabrik&nti pomirili in izjavili, da [bodo Sli vladi v vseh ozirih na ro-
Stavka v Bostona. Boston, Mass., 12. aprila. — Včeraj zvečer je bila končana stavka pri Eastern Steamship Co. Stavkalo je 400 delavcev, vsled česar ni moglo odpluti osemnajst parnikov. Družba je zvišala delavcem plače in skrajiala delavni čas.
' ■& : * if* -rr" i-
:	..	.Vill .Vi-.;'i-	..i
TSLKFOH PZBAXHS: 4687 GOSTLAHDT. Intere* as Meand-Claa Matter, September H, 1901, al tke Fort <HHm al M«w York, V. Y, matar Um Art of Oaagnm of lbrih S, 187».	SSLMTOM wiimwn u*7 COBTLAJTD1,
NO. 87. — fiTEV. 87.	NEW YORK, THURSDAY, APRIL 13, 1916. — ČETRTEK, 13. APRILA, 1916.	VOLUME XXTT. M LETMIK JJOWt
"GLAS NARODA"
(81oTanie Daily.)
Owned and Published by CM ILOVIHIO PUBLIBHHO OO.
(a eorporatloa.1 FRANK SAKS Kit, President
LOFia BKNK1>IK. Tre—nrer.
Plan of BojrtiteM of the corporation
and addressee ot above officers: •3 Cortland t Street, BoroufJa of IUd-battan. New York City, N. T.
Ba eaU leto »elja llat aa Ameriko in
Canado ...........................93.00
. pol leta..................- 160
it eelo leto sa mesto New Tort.. COO m pol teta aa mesto New York.. 2.00
m Brropo aa eae leto........ 4J0
m m M pol leta.......... 2.55
» „ » betrl leta........ 1.70
"ULA8 NAHODA" Izhaja raak daa
larsemM nedelj In praznikov,
"ti L A 8 NAHODA'
("Voice of the People") leaned every day except Sunday* and Holidays.
Hqlwrrtptioo yearly $8.00.
Adwrrluifful an agreement.
DmM brea podpisa In oaebnoeti ee ne
prlobčnjejo. Denar naj ee blacoToU poAUJaH pa e-
Mooey Order. Frl eitremetnW kraja narodi k or prosimo. da aa an tadl prejtaje bft-MvallMe nameni. da hitreje naj-_demo naslovnika.
Dopisom in pcftlfarmn naredita ta aaaloe:
"GLAS NARODA"
«2 Cortland r K t,_New York OJty
_Te tet« o 40H7 Cortlaadt.
BB
Ekspedicija.
J'red kratkim se je (govorilo, da v prvi vrsti ameriški kapitalisti povzročili, da j«? odšla v Mcbi-. ko ameriška »-ksj>edieija, ne pa Villa. To sicer ui dokazano, najbrž..- je pa res. da imajo ti'di pri tej stvari ameriški kapitalisti n v oje roke. Ville ne bo mogoče laku lahko v jet i. V Mehiki »o velikanske razdalje. Nekaj železnic je aicer, toda teh ne da mehiška vlaka Amerikaneem na ra7 pola if o.
Kakorliitro bi nastopil Carranza proti aait-riški ekspedieiji, bi ji no kazalo drugega kakor urrak I niti »e; vprašanje je seveda, ee bi \ t<-Tri slučaju sploh mogla storiti kaj lakt-ira.
/e takoj v začetku so govorili, «in Anierikanci ne bodo posebno napredovali, zdaj se je pa izkazalo, da sploli nič -sar ne bodo. Vojaki so dobri, toda organizacija sama na sebi je za nič.
Časnikarski poročevalec Othe-nian Stevens, ki se nahaja s Fiin-Ntonovo armado na mehiški m?j«, ^e marsikaj povedati.
Stevens pravi, da je ameriški vojak poleg angleškega najboljši na eelem svetu, o razmerah v ameriški armadi je pa baje boljše, da ne govori. Pri tej ekspediciji iii ničesar popolnega, sama po-»nanjkljivost, kamorkoli človek r»ogleda. Pomislit i se mora. da žte-je ta ekspedicija samo 2.000, pa niti v tem malem oddelku ni no-benega reda.
Vek štabni častnik z utrdbe Sam Houston je povedal Steve n-« i. da niti en mož V ill o ve bande, ki j« napadla Columbus, ne bi ušel. če bi se ne bile strojne puške tako k Tnalo pokvarile. Žnjimi so oddali menda le nekaj strelov pa jih niso mogli več rabiti.
Ekspedieijsko kolono je sprem Ijalo osein zrakoplovov. Štirje so se v kratkem času pokvarili, p**i »stalili so pa motorji tako slabi, da zamorejo ostati primeroma le malo časa v zraku.
Aparati za brezžični brzojav so popolnoma odpovedali. Zdaj so vojakom le v nadlego. Xaši dobri in ustrajni vojaki bodo v kratkem omagali, ker ne dobe dovolj brane.
Kot je že navada pri t&krh priložnostih. skuša vsak zvrniti krivdo na vojni department, vojni department bo zvrnil krivdo *na svojega šefa.
Nazadnje je vseeno, kdo je od-govoren, res je le. da je armada v slabem stanju in da ni zmožna zadržati najslabšega sovražnika.
Kako pa to — bo vprašal ta ali oni — saj sje je vendar izdalo za armado silne svote denarja?
To je res. Združene države so dale skoraj toliko v vojaške svrhe kot kaka evropaka država, toda denar so požrle privatne korpora-eije Vlada je večkrat za silno vi-soke cene kupovala od raznih to vam ničvreden materia]. Podjet-
mm
zmanjšali. Zato je vsekakor boljše dajati slab material, ki se kmalo porabi in je treba naročiti drugega.
Ve bomo rekli, da je potrebno armado ojačiti. Ce s«' jo pa že mora, naj sf jo ojači tako. tla ne bo denarja metalo vstran po nepotrebnem.
.Ako vlada na vsak način i>otre-btije vojne ladije in drug vojni niat«-ria!. naj ga izdeljuje sama v svoji režiji. (_'e ji to ni mogoče, naj poveri zadeto komisiji, sesto-ječi iz najboljših strokovnjakov. Kljnb izvrstnemu vojaškemu materialu in izborni izobrazbi častnikov je v upravi veliko nereda.
To pa zato. ker je bil sistem, po katerem se je delalo, popolnoma napačen.
Društvene vesti.
Prihodnjo soboto, dne 1">. aprila zvečer ob S. uri bode obdrža-valo tukajšnje Slov. samostojno boln. podporno društvo svoje četrtletno zborovanje v navadni društveni dvorani Beethoven Hali 210 5. St. v New Yorku. Ker se bode pri isti poročalo o društvenem poslovanju minulega četrtletja, je želeti, da se članstvo udeleži polnoštevilno tega zborovanja. To ztK>rovanje bi se imelo- vršiti. kot običajno, šele četrto so-boto. dne 22. aprila, a z ozirom na to, da je ista velikonočna sobtota,
je preložilo zborovanje na tretjo soboto. s čem bode gotovo članstvu v splošnem ustreženo.
Burdine, Pa. — Vsi se opozarjajo. da naj pridejo k seji Izobraževalnega društva, ki se bo vršila v nedeljo 16. aprila ob deseti uri dopoldne v društveni dvorani. IVide naj vsak. ki ima sree za narod in ki čuti v sebi le malo požrtvovalnosti. Nikar ne pozabite! Ta s»ja bo za vse zelo velike važnosti! — Tajnik.
• <• i j
Dopis.
Waukegan, 111. — Slovenski Narodni'Dom je edin eilj, po katerem hrepeni naša naselbina. Postaviti si hočemo stavbo sredi naše naselbine, kjer imamo že kup Ijen in jw>polnoma plačan svet. Stavba bo odgovarjala vsemu, kar zahteva napredek in izobrazba. Narodni Dom bo skupno zbirališče in skupna delavnica, kjčr se bodo zbirali in delali naši rojaki, naše gore listi. Poleg tega bo pa tudi Narodni l)om skupna last vseli tukajšnjih Slovencev. V Domu se bo gojila dramatika, petje, godba in razna predavanja, kakor tudi vse, kar nas vodi k napredku. Neovrgljiva resnica je torej, da potrebujemo Naro^lnega Doma. Da se čimprej uresniči, je potreba zanimanja, agitaeije in denarja. Danes smo ua trdni podlagi; imamo $5814. S9 skupnega premoženja, poleg tega smo pa na zadnji seji izvolili v odbor može, ki so nam obljubili, da bodo delali s podvojeno močjo. V odboru za leto 391*3 do meseca marca 1917 so sledeči: predsednik Frank Barle, podpredsednik John Zalar, I. tajnik Matija Varšek. II. tajnik Jos. Vrhovec. blagajnik Martin Svete; nadzorniki: John Gantar, Matevž Kirn in John Maček. Ob enem smo tudi sklenili, da se bodo društvene seje vršile ods<*daj za naprej vsako tretjo nedeljo v mesecu ob tretji uri popoldne in ue več dopoldne kakor poprej. S tem je dana priložnost vsakemu, se u-deležev at i naših sej. kar upamo, da se bo zgodilo tudi v nedeljo 16. t. m. Na programu je mnogo potrebnih stvari. Poleg tega ima mo odločiti, ali se tlakuje deseta cesta ali ne. Dne 14. maja priredimo krasno opereto ''Kovačev .študent" v korist SI. Nar. Doma. 'Pevci se neprestano vadijo. Listki so v prodaji po 25 centov po slo-{ venskih trgovinah in pri odborni-j kih S. N. Douia. Pobirajo se ogla
1st slov. trgovcev. S tem rojakom vcepljamo rek: Svoji k svojim! ■ Sploh je splošno zanimanje za to prireditev in pričakujemo vcli-I kanske udeležbe. Na delo torej vsi I s poštenimi nameni, še bolj pa z , dejanji, in poeftaviK si bomo velik I spomenik, ki bo klical tja v našo ! rodno grudo: Tukaj ponosno sto-ijim. Postavili so me tvoji sinovi J s krvavečimi želji, daleč, daleč od (tebe. rodna zemlja! Postavili so (me za spomin, da živi v daljni tujini mal zatiran slovenski narod, ki hrepeni po napredku in izobrazbi! — Pavel Bartel.
Bojftkt ncrotltt M Hi "GLAS NARODA", edini dorwdlM.
tik y. siufflUi —E^fljl
.__!
V	svoji roki držite pet centov.
V	grocerijevi roki je pa pred mokroto zavarovan zavitek Uneeda Biscuit. On vam uroči zavitek — in vi mu date nikel. Igrača v menjavi?
Ne! Jako pomenljiva - — ker potrošili ste najmanjšo svoto, s katero se kupi zavitek dobre
hrane; grocer je vam pa prodal najredilnejšo hrano, ki se jo pripravi iz mo^e — čista, krhka
in okusna, kakor je bila takrat, ko se jo je vzelo iz peči.
NATIONAL BISCUIT COMPANY
Naseljevanje Slovencev na farme.
Piše Math. Gaishek, Nokomis, lil.
TEXAS.
T«-xa> je tako velika država kot cela Avstro-Ogrska in če bi jo hotel vso popisati, bi nastala cela knjiga. Torej opišem kar glavne okraje.
Kje je zadosti dežja, tam tudi vse raste. Dežja pade v južno-vzhodnem Texasu 50 palcev na leto, d očim ga pade pri El Paso, to je zahodni del Texasa, samo S palcev na leto. Vzhodna polovica države ima zadosti dežja za vse rastline, kar se pravi, da je humid (ro( lo vitna i, z a h od n a polovica ima pa pTemalo dežja in se deli na arid in semi-arid. Ko bi potegnil črto 100 milj zahodno od Fort Worth naravnost proti jugu v sredino med Corpus Christi in Laredo. bi bilo od te črte proti vzhodu za poljedelstvo zadosti dežja, proti zahodu bi bilo pa umetno suho poljedelstvo ali namakanje (irrigation) in puščava. Naši rojaki so naseljeni v južnovzhod-nem Tex asu. kjer 45 do 50 palcev dežja na leto: v Coast Country, Ti
uibert Belt; nekaj jih je tudi v isrednjem Texasu.
Velik del Texasa. ki je posebno pripraven za kmetijstvo, vrtnarstvo, industrijo in trgovino, je imenuje Coast Country, ki se razteza za morjem (Gulf ol* Mexico) od Louisiana do veletoka Rio Grande in 50 do 100 milj široko za morjem (Gulf of Mexico). Ta del države vsebuje razširne ravnine rodovitne Črne zemlje, manjše površine peska in peščene ilovice. Ta Coast Country zelo napreduje v poljedelstvu, vrtnarstvu, industriji in trgovini.
Mesto Galveston, ki šteje ti0,00(J prebivalcev, ima največjo trgovino. prvo za New Yorkom. Tja pridejo in gredo parniki iz in v vse dele sveta. Drugo veliko trgovsko mesto je Houston, ki šteje 120.000 prebivalcev in kjer so zadnje leto dokončali kanal, ki vodi od morja do mesta in je dolg 40 milj. Po kanalu pridejo sedaj vsi veliki parniki v mesto, kjer se vse blago in pridelke, ki pridejo iz zahoda, odpošlje po morju- Tudi 27 železnic pride v to mesto. Velik« je še drugi)! manjših meet, ki ima-jo tudi trgovino gx> morju in
GLAS NARODA. 13. APRILA, 1 916.
Železnicah, naprimer lieauniont. Corpus Christi. Port Arthur. Ara sas I las. Hrmrnsvillo in drugi.
Največ zemlje v tem okraju s--št- prodaja v malih pareelah <m! 5 do 40 akrov ljudem iz vseh Združenih držav. V tem delu države se ljudje Veliko bolj naseljujejo kot kjerkoli drugje. V teh krajih se pečajo veliko s **truck farming" (vrtnarstvom), ker vse vrste so-eivja dobro obrode in veliko prej dozore. tako da drago proda in se pošilja na sever. Veliki vrtovi liir in oranž so okoli lloustoua. Galvestona. Al vina. lteeville. Brownsville itd. Pridelajo se tudi veliko množine riža. sladkornega trsa. krompirja, koruze in bombaža.
<>d Corpus Christi naprej proti zahodu ter južno in severnozahod-lio so izvrstne truk-fanue. katere rabijo namakanja < irrigation), ker tam pada dež samo pozimi. Sploh po vsej zahodni polovici držav« obdelujejo zemljo po metodi dry farming, kjer j«' mogoče, imajo pa namakanje. Največ se pečajo z živinorejo, ker po zahodnem Texasu so zelo velike farme ranehes>. Povečini so zamenjali prejšnjo mešano živino za polno-krvno. ki da več dobička. "A mlekarstvom se ne pečajo dosti, ra-ztui okoli velikih mest. Na velikih farmah rede živino samo za klav-nice.
Vzhodni in severovzhodni del
Texasa se imenuje Timber Belt. Zemlja je peščena ilovica. do 20 palcev pod površjem je trda ilovica (sub soil), ki dr-ži mokroto v sebi. V tem kraju je največ mehkega lesa (pine). Sadjeieja živinoreja, truk-fanning in sploš' no kmetijstvo tu dobro uspeva Bombaž (eotton) je glavni pridelek, koruza drugi, potem peanut sladak in irish krompir in sploli vse vrtno sočivje tu dobro obrodi.
Severozahodno okoli Fort Worth in Dallas ed severne me j t pa južno do San Antonio je velika površina črne prairie zemlje, kjer se pečajo s splošnim kmetijstvom in živinorejo. Tam je še dosti pašnikov, pa vendar večina je že obdelano zemlje. Bombaž je glavni pridelek, vendar v novejšem času sejejo hi sade tudi druge pridelke. Ltieerna se dobro obnese. pa je ne sejejo toliko kot bi
moprli.
V	tem okraja je priložnost /u splošno kmetovanju in Coast Country za vrtnarstvo in truk farming je boljša kot kjerkoli drugje.
Na severozahodu države je Panhandle Country, ki se peča s pridelovanjem žita in z živinorejo, Tudi splošno kmetijstvo dobre napreduje. Zemlja se prodaja na male farme in naseljevanje st množi. Dežja je v Panhandle Country malo. samo 15 do 20 palcev na leto; zato se pečajo z umetnim suhim kmetijstvom in zemlja se dobi še poceni.
Zahodni del Texasa od Sati Angelo do El Paso in oil Panhandle do Rio Grande je velika puščava, kjer je samo 8 do 12 palcev dežja na leto: torej premalo, da bi kaj rastlo. Ta zemlja jo poraščena z malo travo, ki je mora biti 15 do 20 akrov za preživeti eno govedo. Za reko Pecos. ki teče tu skozi, kjer se lahko dobi voda za namakanje, je nekaj prav lepili farm, Zemlja sama na sebi je prav Gabra in rodovitna, samo ko bi bilo vode za namakanje. Zemlja je tu zel o poceni, ker jo večinoma la-stuje država (Shool Land). Pmda se oil enega do dva dolarja a ker na 40 let časa za plačevanje.
V	Texasu je še zelo veliko priložnosti za uspešno kmetovanje in zemlja je še zelo poceni, ako sc primerja z drugimi državami. V južnem delu države pri Browns ville sploh eelo leto raste in zeleni. Od Galvestona proti Corpus Christi in Laredo rastejo pridelki -'100 dni. po Coast Country, to je 50 do 100 milj od morja. 290 dni, od tu pa do severne meje do Ar-kaiisasa in Oklahome po 240 dni na leto. Torej od 240 pa do 365 dni rastejo in zelene rastline v Texasu.
To so kratki podatki o Texasu, kdor se pa bolj zanima za to državo. dobi pa lahko vsakovrstna pojasnila od Agriculture Department, Washington, D. C1., ali eele knjige na vseh večjih železničnih postajah.
V	Texasu je že več Slovencev naseljenih po različnih krajih. Veliko nas je pa, ki še čakamo, da se v prvi krizi tam naselimo, ker zemljo že imamo tam kupljeno, samo denarja nam «e primanjkuje za dober začetek. Ako bo kriza, bo p& slab začetek tudi dober. Boljše kot nic, samo da se človek preživi. Kdor hoče biti uspešen farmer, man* imeti p* doeti de gag« m !|-jg potrpljraja.
Farme v največji
slovenski koloniji«
Mi napravimo dobre hiše in izči-stinio zemljo za naše naseljence.
Ako bi želeli lastovati 4»J ali več akrov zemlje v naši največji slovenski koloniji v Ameriki, na kateri zemlji bo že postavljena hiša v dvit nadstropja, zgrajena dobro j m trpežno, dovolj velika za tri' >obe in eno kuhinjo, dosrotovljena,! da se nastanite v njej takoj, ko se naselite na zemljo; razun tega (dva akra čiste zemlje, da jo pričnete obdelovati takoj, ko se naselite A vse to na dolgotrajna izplačila in prvo naplačilo manje, kot stane hiša sama.
Pišite po miš easopis HOSPO-DAK. kjer bodete našli plan od hiše in natančen opis hiše. cene in plačila zemlje ter vsa ostala potrebna pojasnila. Pišite po časopis j vseeno, če ste voljni kupiti farmo ali ne. 31 i pošljemo časopis vsake-jinu zastonj.
j Prodajamo t udi uečiščeno zem-; Ijo brez hiše.
Vsa pisma naslovite tako-le: ' Homemaker Land Company, Dept. 3,	Tioga, Wis.
PRODAM
tri vrstno harmoniko, krasno utrla-šeno, skoro popolnoma novo, ' Weisovo delo, po nizki ceni. Katerega veseli, naj se osebno javi, ali naj mi piše na naslov;
John Trušnovee.
1 lib George St.. Brooklvu. X. V.
1	(13-15—1)
► .. ■ .i^ . _
VABIL O
.i
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo POMOČNIK št. 2 SDPZ. .!	v Johnstown, Pa.,
i v dvorani dr. Triglav v Moxham
I V soboto 29. aprila 1916.
Vstopnina za možke 25 centov.
>	Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Tempotom vljudno vabimo vsa . sosedna društva ter rojake in ro-
■	jakinje iz cele okolice, da se blagovolijo udeležiti v obilnem šte-
1 vilu te naše prve veselice v tem
•	letu. Za sveže, pivo iu dobri pri-
•	grizek bo preskrbljeno. Za lino zabavo vam jamči	Odbor.
| _(13-14--4'____
, Kje je moj brat IGNACU L li-
I BANClC? Doma je iz Bača pri
j št. Petru na Notranjskem. Po-
ročati mu imam več važnih
stvari, zato prosim, da mi kdo t . . 1 , ..
javi njegov naslov, ali naj se
sam oglasi. — Joseph Urbančič,
Box 736, Kock Springs, Wyo.
(11-13—4 >
>	Kje je ANTON TURNŠEK, po-| domače Vajdo - Seznala sem, da
se je ponesrečil nekje v Colo-radi, toda nobenih podrobnosti nimam, na kak način. Prosim ■J torej rojake, če kdo kaj ve, da mi javi, ali naj se pa sam ogla-! si. — Frances Frizel. Box 113,
J Sublet, Wyo. . (11-14—1)
•	* ,
i * I	i
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo ža-lostno vest, da je dne 23. marca preminula naša ljuba mati oziro-, ma soproga
|	NEŽA LENČEK.
hl Ker je bil pogreb tako veliea-1 sten, na tem mestu izrekamo hva-
■	lo vsem udeležencem. Društvom, koja so položila krasne vence ob
I krsti ranjke, in društvom, koja so darovala za sv. maše. bodi izre-•jčena srčna hvala. Ilvala tudi po-l samezuim darovalcem vencev. * Predsedniku društva sv. Alojzija j za tako lepo ureditev sprevoda se srčno zahvaljujemo; ravnotako gospej Crbas za njeno požrtvo-! valnost ob krsti naše ljube matere
I	in Jolmu Kragelju. Tudi smo dol-! žni hvalo prijateljem iz Clevelan-,'da za prisotnost. Castitemu Rev.
•T. Skurju za tako po-menljiv go-i vor ob krsti izrekamo najtoplejšo i zahvalo.	m
Žalujoči: Anton Lonček, soprog. Fn»nk Lenček, sin. Antcnija Gregorič, Amalija Bom-
II	bad, Marija Kirinčič, hčere.
■	Lorain. Ohio, 9. aprila 1916.
ZAHVALA.
Podpisjtni >.• zahvaljujem onii osebi v Cheliall-:. Wash., k; mi jej prijazno javila podrobnosti o mu j ji družini, ki nahaja Mihv.i i-kee. Wis. Žal mi jo. k v s- ni pod-! pisala v dostojnem pismu Ja:* bi! rad pismeno zahvalil za iriid.i Sam Ziivolovš. k,
Maynard. Ohio.'
PI&ITE
nam za pojasnila o zemlji v Lang-1 !ade C. Našo zemljo se zamore šel vedno kupiti po nizki ceni in na! lahka plačila.
Jos. Duehac & Sons, (Ustanov. 1. 1885.) Antigo, Wis. Išče se agente!	(4-20—4)
Rad bi izvedel za naslov MARKA HORVAT. Doma je iz Krapine na Hrvatskem. Prosim ga. da se mi oglasi, ali pa če kdo drugii ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Golob, Box 252. Front ena c. Kansas. (12-14—4)_
POZOR, ČITATELJI!
Kdo ima zadnje 4 zvezke roma-J na "V padišahovej senci"? .Jaz! imam prvi iu drugi zvezek, pa želim imeti še ostale štiri. Kdor jih ima. naj mi piše na naslov:
Marie Geršič, 01G Sati Bruno Avenue, (ll-Ki—4) San Francisco, Cal.j
NOVA
I MODERNA KROJAČNICA.
Vljudno naznanjam cenjenim slovenskim rojakom v Johnstown, i Cambria, Conemaugh m Franklin j ter okolici, da sem otvoril svojo j MODERNO KRO J AČNIC O j na 288 Ohio St., Johnstown, pa.
oziroma Moxham. j V zalogi imam vsakovrstno naj-' novejše blago ter izdelujem mo-jške iu ženske obleke po najnovejšem kroju. Delo in bla?o prve vrši e. garancijo pa vam dam tako. da vam nikdo drugi bolje dati iu: more. in sicer: ako ni obleka izdelana natanko po vašem okusu, ni j vam treba plačati niti centa zanjo. Uotov sem torej, da bom za-dovolil s to garancijo vse moje cenjene odjemalce. [ Sem v krojaški obrti 13 let in imam dovolj skušenj v tej stroki: i poleg tega pa držim stalno tudi ! pomočnike, da vam obleko tem« i preje zgotovim.
! Jaz ne pošiljam obleke drugam i delati, kakor to nekateri drugi ' krojači delajo, namreč, da vam 'vzamejo mero in potem naroče 'obleko od drugod. Ce vam jo tam i ne izdelajo dobro, je takorekoč j denar proč vržen. Torej, rojaki in I rojakinje, jaz izdelujem obleke
I sam doma ; v teku enega tedna jo imate že v rokah. | Poleg tega popravljam in čistim ter likam stare obleke po jako nizki ceni.
Moje nove obleke bom za zaee-tek izdeloval od £16.00 naprej do $30.00.
Priporočam se najtopleje svojim rojakom in rojakinjam in zagotovim. da bo vsakdo z mojo postrežbo popolnoma zadovoljen.
TONY FORTUNA.' 2S8 Ohio St., Johnstown, Pa. (6—\ v 2 &)_ (Moxham.)
Kad bi izvedel za naslov svoja 11141 ere FRANČIŠKE ZAVO-LOVSEK in svojih dveh bratov JANEZA in FRANKA ZAVO-LOVŠEK. Doma sta od Marije pri Novi Štifti na Spod. Štajerskem. V Ameriki se nahajajo že nad 10 let. Sporočiti jim imam ve- važnih stvari, zato prosim, da —* - mi javijo ali pa če kd«» ve. da mi naznani njih naslove. Sam Zavolovšek. Box 66. Maynard. Ohio.	13-15—
Kje se nahaja IGNACIJ URBAN-»1C/ Doma je iz Bača na Notranjskem. Pred dvema letoma je bival v Superior, Wyo. Prosim e en j ene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega radi društva sv. Barbare postaja št. 6*5. — Louis Je-raslia. Box 141. Superior, Wvo. (12-14—I)
Delavnik 6. S in 10 ur. plača od $2.00 do £4.00, povprečna plača okrog *3.00. Posebej 10<fJ pribolj-ška za regularna mesečno sodelovanje. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbina v Suebovg&n.
Kohler Co.. (11-26—4)	Sheboygau, Wis.
V ZALOGI imamo še nekaj SLOVENSKO-AMERIŠKIH
KOLEDARJEV
za leto 1916.
Da je bil letošnji Koledar res nekaj posebnega, je razvidno iz I tega, ker smo ga morali dvakrat I tiskati in nam je že druga zaloga . skoraj popolnoma pošla. V K.ole-idarju je preko trideset krasnih (slik. razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znan-stvene razprave. Naročite ga ta-j koj, da ne bo prepozno! Stane s j poštniuo vred 35 centov.
Slovenic Publishing Co., !S2 Cortland t St., New York City.
j EDINI SLOVENSKI SALOON ▼ Duluth, Minn.
I Rojakom Slovencem naznanjam, da s9 nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na demi ' tirani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest ae priporočam.
JOS. SCHARABON.
; -
J •
, JLvbmm Dr. Richterjev
I ; Jj PA1N-EXPELLER
! IPS za reTBatini boteri-
|l[j|j ■«, (kordoit in aefi^-iflff cuost skUp«T in
Pristni prihaja !«f v zavoju, kot je .'Bft naslikan tukaj. ; Odklonite vse za-
■■i% ča^eni" z Anchor varstveno znam-
Irk hiter
74-80 WatkiaftM St.
---— T^ N«w T*rk. * T.
Dr. KOLER, 638 Penn Ave.
Dr. Koler je najstarejši hrvatski zdravnik, .špecijalist v Titts burRhu. ki ima lSletuo prakso v zdravljenju tajnih moških bolezni.
Sifilis aH zastrupljenje krvi zdravi s glasovitim 600. ki ;ra je izmuel dr. prof. Erlich. Če imate mozolje ali mehurčke i>o telesu, v srlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izrislil \aui bo kri. Xe čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Izgubo semena nenara\nim potom, zdravim 1 par dneh. kapa-\ec ali triper in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrab ljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam ponehuje m>» ška zmožnost, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil.
Sušenje eevi. ki vodi i/, mehurja ozdravim % kratkem eaMi Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operaeije.
Bolezni mehurja, ki jwzroeljo boleeine v križu in brbtu m veaslh tu«!i i»ri spuščanju vode, ozdravim s gotovostjo.
Reumatizem, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in nI potrebno ležali.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od s. zjutraj do 5. po!K>ldne. V torkih, eetvrtkih in sobotah od H. ure zjutraj do S ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh jiopoldue.
S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne iiocabite ime iu vilko!
Dr. KOLER, 638 Penn Ave-,
PITTSBURGH, PA.
Važno poročilo!
Vsem tistim rojakom, kt bolehajo na želodcu, slabi prebavi, zaprtju, slabokrvnosti, glavobolu, revmatizmu. trganju, bolečemu križu, ako ste prehladni In kaSljate, imate morda bolne ledice, mehur, jetra, težke in otekle nof?-. roke, ste trudni, posebno ako imate kako moSko bolezen, zgubo moči in < aemoglosti itd.; vsem tem priporočamo našo zdravljenje, ako hočete doseči zopet zdravje. Veliko rojakov si je z našimi zdravili prihraDllo operacij 2- Najbotja zdravila za odpravo krofa, za rast las, zoper plešavost itd. Akc potrebujete tK>mo«H in zdravil, obrnite se na nas. mi vam pošljemo zastonj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete zopet k zdravju. Pilite takoj ln naslovite vsa plana takole:
J. F. D8UNQ, P. O. Bn 819, Milwaukee, Wis.
't t
www*
i'. -2 i-


&LAS NAHODA, 13. APRILA, !
916.
Slo veni*ko k>t>liiko
svate Barbare
ZAIZEDINJENE DR2AVEKSEVERNE:AMERIKE. (Sedež: FOREST CITY, PA.
likorf«riraaa da« 21. jamuji 1902 v drivri Pttuylmik
GLAVNI CKADNIE3:
FredMdnlfc: JO2MW FETERNEL, Box BO. Wlllock. Pa.
L podpredsednik: K ARO L 7ATAR. Box 647, Forest City. Pa.
II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 830, Bock Sprlao, Wjs,
Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City. Pa.
IL tajnik: JOHN OSOLIN. Box 402, Foreet City. Pa.
BUsaJnlk: MAKTIN MUH1Č, Box 637. Forest City, Pa.
Po*blaJfcnec: JOSIP 7.A1.AB, 1004 Nortfc Chlcaco 8 L. Jollet. Hi,
VKH0YNI ZDRAVNIKI ot, mabtui ivmc, too cuauo su Joiut, m.
NADZORNI 0DB0B1
PndMdnlk: IQNAU PODVASNI*. 4784 Hatfield St., PlttSbOlgk, II I. nadzornik: JOHN TOBftlČ, Box 022, Forest City, Pa. U. aadsontlk: FRANC PAVLOTČ1Č. Box 70S. Cotkmansh. Pa. UL aadsornifc: AXDRBJ tSJ.AJt, 7713 lsaler Ars, Clerslaad. Okla,
POROTNI ODBOBi
Praflsadalk: MARTIN OBRB2aN. Box 72. last Mineral. Ksas. I. porotnik: MARTIN 8TEFANČI0, Box 78, Franklin. Kaas.
H p-jroailk: UIBAEL KLOPČIČ, 028 D»tk» AT«., «. f, D. J, mum Debrett. Mich.
LPKAVM ODBOBi
aNTON HOČHVAH, R. F. D. No 2, Box 11^, : ANTON DEM&AR. Bii 135, Broofftiton. rs, ; PAVKL. OBRBOAB. Box 402. Witt. UL
PMdsednlk: L svrarnlk LL aprarnlk
Doplal nej ss poilljejo I. tajnika Iraa Triton, P. O. Bex TfT.
Drafltreaa d«Mle"! "SLil IABOD11
Laška fronta.
Ogri se pritožujejo.
V v j i >c;ri>k»t:u državne«:« zbori! u- |K^laiit'(* <»v.a Poloti v i interpe-liral /.it rad i t/j.iv«\ ki jo j«- v dunajskem v i >,).■ >k«'in li-1 u "Hi«- Ruud-n(')imu priobčil aef generalnega štabu balon <'onrad Hoetzendorf. V iej izjavi je rečeno, da veljajo \»>j,.šk<- t rud ir i je i-tHrc. tekom sto-! !• tij \ «»»»ii.!U lutk ustvarjene arma-. i• - Vir. kakor uacijottalno i»txlži-•ranje čustev.
Polony i j«' rekel, da žali la i z-(■■•k I'U^t VM madžarskega narmia in
in-\areti obstanku in sestavi ma-dzar*ke narodne države. Iz neka-
ril pravkar obelodanjenih živo-] iopis<>v » on rud lloet/eiitlorfa jej uit« i o< i.iiii i/vjjal. da je v-t' ^e-j oeralnefra štaba navdu*eii /a idejo]
•	iiotiH* utoiiarluje in da zapoatav-\ Ij.i mad/urstvo. ter je vprašal mi-uistrskega predsednika. če hoče' st»»ri1i prum-ruc korak.* v varstvo) .♦jtfn>/.»-tn{fa iiuid/ar>l va i ti madžar-j t- k'* nariwine države.
I urli je zahteval naj Avstrija in
♦	»jjrska \ • uakj meri opravljata* vojaško i«Iu/Ihi, n-š, .la s«* Madžari
Alfol.lu porabljajo za obrambo hobrdoba. alpski prebivalei pa /a; arstvii mostov in vijaduktov. -"— Uuustr>ki pred>e«lnik je najprej rekel, da v takem svetovnozpodo-vjuskftu trenotku tako vprašanje ni dostojno madžarskega naroda. < ♦• j«* vredno naroda, da se v takem 'reiK'tku govori o avstrijski sold a '••ski in o avstrijskih Nemcih, ka-Uur o nasprotnikih Madžarov, ki m- bore avstrijski in ogrski vojaki j ramo ».b rami tudi /a življenjske, interese Ojentke. lie- j,., da je bilo' \ nekaterih pokrajinah do od-j >lolko\ entovojnikov v »tarosti «m.1 {
I	t do .".d, ta. V-led tejra j.- bilo j v ilotienih |H*krajinah otlrejeiio no-vo pretrledovattje in so dobile ko-i Hii«tije tika/, d.t tMisti.pajo kiti* naj-1 bolj vestno. Kar s«- tiee porabe pre-j bivaJstva /a vojno službo poznamo; v sedanji Vojni le en eilj: poveen-i
II	obramben«, silit do skrajnosti. — l*ri bojih v Karpatih so se avstrijske in odrske ernovojniške forma-1 eije sija jno izkazale, t V pravi in-lerpelant, da se porabljajo gorski, vo-lniki za «*nvanje mostov, mora. miiustrwki predM'dnik pribiti res-! liieo, tla Ma 'i. in 14. kor. ki izhajata i/. alpskih »lezel, doprinesla ju-1 naštva. ki -padajo med najsiJnej-
in <la je kor tudi v Karpatih; prelival sv.»j.» kri. Ministrski predsednik je protestiral proli zreee-itnii insiuuaeijaui in izjavil, da je iiiterpelantovo tolmaeenje besed »«da gen. štaba enostransko in ten-deiieijt>/no. s,-f generalnega »taba se ne Mika v politiko in postopa Popolnoma korektno. Ker ne vidi nobene nevarnosti, tudi nima 110-bejiega vzroka, da bi kaj storil.
Poslanec Jurij 8zuicre«Nm}'i je trdil, da je v večjem delu av»trij-sko-ogrškega javnega mnenja ne- j ka agitaeija proti Ogrski. Mini-j strski predseduik je rekel, da spa-i da okupirana Srbija v interesno' sfero Ogrske. V resnici pa .sta med 00 oficirji beigrajskega poveljstva le dva Ogra in so uradniška mesta zasedena a Hrvati in z Avstrijci, pa nt z Ogri. V uabitiii
lazglasilih ni madžarskega besedila. ogrski zastave, ki jih je razobesilo ogrsko vojaštvo, so" bile povsod odstranjene in na njih ira to obešene erno-rumene. Tudi j«' pri belgrajskem poveljstva sistiraii srednji grb in zaukazana rabu prejšnjega grba.
Ministrski predsednik je <jznaeil govornikova vprašanja za neumestna v sedanjem vojnem easu. Kar se tiee pritožb glede Srbije so le deloma resnične. Da je odrejena poraba starega grba. to ministrskemu predsedniku ni znano.
(.Jlede zastav je načeloma že v armadueiu povelju določeno, da se doti«*ni predlogi predlože Xj. Veli-eaiistvu. a vlada tega še ni utegnila storiti. Dokler ni cesarjeve od-ločbc. ostane pri starem običaju. I'ri upravi v Srbiji se je pač to in ono zgodilo kar ni bilo prav. a koneiia uretlba bo vsekaku taka. da bo vstrezala interesom in željam Ogrske. Poleg vojaškega guvernerja bo v kratkem imenovan visok ogrski uradnik za civilnega guvernerja.
•Švicarski mapojr Tanner, ki se nahaja pri soški armadi, piše v '' Baseler Naehrieliten'::
Italijani bodo izkrvaveli ub Soči. Umevno, da imajo tudi Avstrijci ob nevrjetni vztrajnosti in žila vosti svojih braniteljev izgube. To je veliko ubijanje ob Soei. enako strašno v svoji srditosti, neenako v svojem učinku. Razmerje izgub je mnogo višje v ueprilog Italijanov kakor je razmerje njihove številne premoči. Cisto teoretično že se da pri naaljcvanju dosedanjih italijanskih odredb izračunati, kdaj more poiti Italijanom moe. Praksa daje za to dokaze dan na dan. Avstrijci so pri tem v resniei zmagovalci. Njihov dosedanji cilj. držati trdno suško fronto, je dosežen. V t rajali so od poeetka dalje v defenzivi. h kateri spadajo naravno lokalni ofenzivni suuki. da se zboljšu črta. ako je ogrožena ali vtisnjena. Naš pogled mora obseči vk.\ zato pa se mora reči, da so Italijani doslej svojemu sovražniku prizadjali sicer škodo, svojega eiljii na niso dosegli in niso prišli čez prieetek.
Vztrajanje Avstrijcev na soški fronti pa ima 1udi velik učinek na splošni položaj. Zadržalo je Italijo za časa pohodil skozi Srbijo, utrdilo je pozicijo centralnih držav in dvignilo svoj lastui ujrled. Kot del splošno neomajne obrambe centralnih držav pomaga soška fronta. da imajo druge velike silo centralnih držav prosto roko in tako pospešuje delo za mir.
Iz avstrijskega poročevalskega stana se poruča o poletu močnega italijanskega zračnega brodovja nad Adižko dolino: Te dni so poskusili Italijani prvič organizirati na tirolski fronti velik letalski napad. Močno zračno brodovje. med njim oklopno bojno letalo, je letelo od Ale proti severu čez Adižko dolino. Na naših pozicijah so začeli delovati obrambni topovi in kolikor bolj se je bližalo brodovje tri-ientski trdnjavi, toliko močnejše je bilo streljanje z gorovja, ki •»premija Adižko dolino na zapahi in vzhod. Letalo za letalom se pe vračalo, ker oči vidno italijanski letalci niso imeli dosti močnih živcev, da bi bili nadaljevali svojo pot skozi ogenj. Samo eno letalo je Se ostalo, ki je v resnici doseglo Trident in vrglo bombe na utrjeno mesto. Ali zadela je samo ena bomba, ki je uničila neki uevpre-|žen voz. Letalec, kateremu se ne •more odrekati poguma, je končno , srečno odplul.
in Anglijo ni sklenjena za večne čase. toda do splošnega evropejske-l ga miru bo pa le držala. Tudi zbor-j niča tega ne bo brnila. Tlodo liarji. a potresa ne bo.
vi-j
Razmere v Solkanu.
Iz Solkana poročajo: — Hudo je zadelo pred par meseci Ciorieo *ko»la je velikanska! A tudi naša >e zal — lic v hvalo — da primerjati našemu glavnemu mestu. Deset m« secev imamo že ob Soči hude boje. ali toliko groze in strahu nam ni prizadela vojska kot zadnji čas. Gorje iti grozo še pomnoži to. da vse dela sovražnik po noči ko bi tias moral uadkriljevati najbolj "Angel spanja". — Ljudje so vsi prestrašeni. — tudi sebe ne prikrivam. — vsi zbegani. Vprašani zjutraj moža : ste kaj spali? Nič gospod ! odgovori. Vprašam ženo. zopet nič! Otroci so vsi zbegani in «>b vsakem strelu se pričnejo tresti. Kaj nam j«* napraviti? Zopustiti svoje domove, svojo do-uiačo grudo.' Tu že cvete! Podati s,- tja v snežene "barake"? — Ah. težko, težko.
Skozi trinajst dni nas je sovražnik obstreljeval. Največ ponoči. Na stotine strelov je padlo. Ali hvala Bogu. moram reči. človeških žrtev ni: r a zven par lahko ranjenih. — kljub temu. da je veliko • lomov porušenih. — Zadela je zad-čas granata tudi cerkev. — Še par slučajev, kateri bi se lahko odkrito tu«li čudeže imenovalo. Granata je vdrla v sobo ravnatelja t. Juga, podre zid in strop. — on je z gosj>o spal — vse v sobi mu je razbilo, a oba sta Ostala popolnoma nepoškodovana. • -- Neka žena počiva v sobi. pridrvi v sobo granata. vse v »obi razbije, žena je bila pa prav lahko ranjeaa na glavi
Had bi izvedel za uaMOv svojega prijatelja LUKA ŽMDAltSlO. Pred kratkim ~e preselil od tu v UlevclauOhio. Prosim ga. da mi na z Lia ui svoj naslov, kol* imam mu [»ostali nekoliko pisem in nekaj pojasnil glede izgubljene ure. — Frank Pel an, Box 15, Uardia- W. V a.
Politične stranke v Italiji.
Ali Salandra ostane? Nekaj časa ni hotel dovoliti politične debate. zadnje vesti pravijo, da se ji •ie upira več. Prav je. čc se ra«Ji bodoče razprave ogledamo italijanske stranke:
Zakleti sovražuiki Salandrove vlade so ofieiclni socialisti, tisti, ki so ostali v strauki in neprestano (Kiločno agitirajo proti vojni ali vsaj za .s k o raj še n mir. Miroljubna stremljenja ima gotovo tudi del katoličanov. Preverjeni nasprotniki Salandre so pa, čeprav se skrivajo in drže pest v žepu. giolitti-janci. stari prijatelji trozveze. kateri si še danes ne dajo ničesar dopovedati o kaki novi orientaciji proti Nemčiji. Oni so bili tisti, ki najbolj ostro grajajo, da si je Italija z londonsko pog«jdbo zveeala roke in zato so najhujši nasprotniki vojne z Nemčijo. »Sedaj pa nekaj čudnega: dočim dosedaj naštete skupine iz nasprotstva proti vojni pobijajo Salandrovo vlado, se borijo proti nji intervencionisti iz navdušenja za razširjeno večjo vojno, ki naj tudi Nemčiji prinese vojno napoved. V vrstah interven-cijonistov stoje radikale!, republikanci, reformni socialisti in poleg njih še mnogo učenjakov, pisateljev in umetnikov. Ta mogočna skupina čisto odkrito zahteva, da naj se tudi Italija udeleži eutenti-ne akcije na Balkanu in zato silijo. naj se napove Nemčiji vojna. Da se pa Italija morebiti kdaj pozneje zopet ne približa Nemčiji, zato zahtevajo, da se to prepreči s pogodbo z zahodnimi zavezniki, ki bo šla za zmeraj na življenje in smrt. Vse te struje so med seboj v boju. a iz raznih razlogov pobijajo Salandro. ker nudi deželi preveč vojne, drugi, ker ji jo da premalo. Se bolj pa se vprašanje zamota, ker niso \ si Salandrovi nasprotniki obenem tudi protivniki Sonnina. Salandra tedaj ne bo imel posebnega veselja v zborniei. Toda. naj tudi Salandra pade, italijanska politika bi se vendar bistveno ne iz-premenila. Sicer zveza s Francijo
Vesti z Balkana.
Solun najsilncjša trdnjava na svetu?
Grški general Moscliopulos poroča o svojem obisku v angleško-fraueoskem taboru v Solunu: — Zavezniki so napravili izvrstne u-trdbe, njihovi ženijski častniki delajo naravnost čudeže. V par mesecih so izvršili delo enega leta. — Solun je sedaj pr<jti vsakemu napadu varen, postal je eua uajsil-liciših trdnjav na svetli.
. Kako ententa preživlja Grško.
"Frankfurter Zeitung" poroča iz Berna:
Ententiua poslaništva v Atenah so razglasila oo časopisju, da so zavezniki Grški po njeui želji dnevno priznali I27(J ton žita in koruze. Na mesec ji. dajo tudi 17.000 vreč riža in 2"t.OOO ton premoga. Nadalje pravi ta nota, da se bo o-stalo potrebno blago uvažalo v mejah pametne potrebe.
Iz romunskega državnega zbora.
Na ponovljeno vprašanje Ores-eua glede na dobave vojnih ku-liinj je odgovoril ministrski pted sednik Bratiaim. da je že izjavil; o preskrbi armade ne pojasni ni-česar. Važnejše kakor kar je govoril Oreseti v korist gotovih prizadetih je. ker je zagotovljena topla jed nad 100.000 možem. To je tudi zanimivejše kakor vprašanje o pro-tiuslugali za dobavo vojnih kuhinj
Senator Gredeseliiauu je uterne ljeval svoje vprašauje glede na nemško propagando in je razveselil zbornico s sledečo opazko: "Oe vlada ni sposobna vzdržati reda. naj prepusti nam svoje mesto."
Ministrski predsednik Bratianu je odgovoril: Predgovornik zelo priprosto dela. Z vsakim, ki ne sodi kakor on. postopa kakor z izdajalcem. Obžalujem, ker so vojaki preutrujeni radi nadzorovanja gotovih lokalov, česar ne moremo o-pustiti v korist javnega reda. — Predgovorniku odgovarjam, kakor? je odgovoril mojemu očetu polkovnik Od o be scu : "(*'e hočete, da se ne krši red, umaknit«1 svoje mani-festante. Nato umaknem svoje vojake!" — Dokler ostanem pri krmilu. ii.- trpim, da ukrepa ulica mesto vlade odredbe za vzdrževanje reda.
"Indepedanee Komnaiiie" poroča : — Zasedanje zbornice, ki uaj bi sf po ustavi zaključilo koncem februarja, se je moralo podaljšati.
V senatu je umaknil Argetoianu svojo interpelacijo o zunanji politiki z opazko, da se obžalovanje odpove besedi z ozirom na prejšnjo razpravo.
Poslance Beceseu Sihan .j«.- iz-prožil. naj se uvede davek na vojne dobičke in na dobičke vsled izvoza. Zasedanje državnega zbora je podaljšano s kraljevini dekretom.
Drobne vesti iz Rumunije.
Odkar prihajajo za osrednji sili ugodne vesti, imajo"eutenlni poslaniki neprestano konference na ruskem itoslaništvu.
Doslej je došlo v Rumu ni jo (»koli 600 nemških vagonov, odide jih vsak dau nekaj sto.
Strajk vseučilišeuikov v Jassv-ju je končan, pač pa se je tam u-stanovila nova stranka, ki bo javno začela propagando za osvoboditev ruske Besarabije.
Rad bi izvedel za naslov svojega "bratranca JOSIPA KANGUS. Doma je iz vasi na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake ši-rom Amerike, ki kaj vedo o njem. da mi poročajo, ali naj pa sam javi na naslov: Tgni-.ee Potočar. Box 13G. Tkoi as, \V\ Va.	13 15— t
VABILO NA VESELICO,
ki jo priredi društvo "Bonairski Slovenci"' ši. 70 S. D. P. Z. v soboto 27. majnika 1916
v svojem lastnem domu v Bon Air, Pa, Prieetek je ob (J. uri zvečer. Vstopnina. "Ibr. dame vstopnine proste.
Teinpotom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Bon Air, Pa.. in okolice, da se te naše ves-.' ■ lice polnostevilno udeležite. Cisti dobiček je namenjen društveni blag-ajni v pokritje stroškov za delegata itd.
Igrala l*o izvrstna godba. Za vsestransko postrežbo bo vse v re-! du preskrbljeno.	i
Za odbor: P. Bukovce, tajnik.
(13-14-4)	I
K $1000.00 nagrade
Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica.
Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slovencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin.
Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti.
Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame.
Vsak Slovenec lahko zasluži $1000.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva.
Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig. niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi sp\o za-dovoljai s koruzo, pšenico, ovsem, senom, detelje, kuret-nino, vrešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj vJua, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v procvita in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače.
Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer sirom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 milj naokrog.
Pridi v naše kraje in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripicy in Butler Countijili jf? precej Slovencev raztre-£*enih. .Prepričaj se, kako so bolni po zatrdilu ničvrednih ljudi, m našel boš le polnolične rdeče otroke in ljudi, zdra-ve kakor kjerkoli drugje.
Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo de-
V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita, prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke.
Zemlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih fcrajih narejene kmetije in v lavnini pa gozd, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo.
Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje.
Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi'sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
)
I
podp. društvo j
GLAS XABODA, 13. APRILA, 1 916.
Jugislovanska
a	=
išl
Katol. Jednata
a
■j val brezštevilno ] sti. Tnba ga je
ur dušne opojno-bilo le videti pri j 'tej tabli, ko je spraševal svoje
Inkorporirona dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 10G, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St.. Joliet, IU. PETER SPEII^R, 422 N. 4 th St., Kansas City, Kam. J01IX AT'SEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od- društva by. Cirila in Metoda, stev. 1,
Ely. Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN CRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 1X4, Ely, Minn.
• Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "G L A S NARODA".
Strokovnjak.
Ta grozovit muzej, .skrbiio po katalogu urejen, se razširja tudi v spalnico, v obednico in na hodnik. CourrioleK je v resnici sre-čeii le v sredi teh dokazil najbolj žalostnih človeških bolezni. On nima ne ljubezni, ne smisla, ne ki zanimaj«* za medi strasti razen za psihiatrijo. On študije, poznajo po imenu živi samo zanjo, za to .se docela rja Courrioles, pisatelja novo vedo. za katero petinpede-"Razprava o zdravljenju set let star neumorno deluje ziniliTa knjiga ima za j preko trideset tet.
tako veljavo, kako za. 'A bolniki po hišah se ne peča. » knjiga Kraepelinova ali j Kvečjemu ga od «';rsa do časa po-kakor za |kličejo k zdravniškemu posveto-Itaiijo vanju v kakem posebno izreduein podaja I slučaju. Računi precej drago. da mu je z majhno rento in s plačo, ki jo ima v azilu in v pravosodni
Paul Bourget. — A. Kalan.
I.
Vsi. finske profesu knjige umobol Franeo Nemsk<
pa K raff t Kb in go va. K tisk o Korsakova tu za Morselli-je\ a ; ta knjiga uspopolncjši pregled francosk znanosti o boleznih na umu.
Manj eleganten \ svoji obliki palaei. mogoče pošteno živeti, go Cilbert Ballet, manj izviren Samo eno leto je predava! na svojem razglabljanju kakor j stolici. ki je bila posebej zanj u-
t o. j.stanovi jena na fakulteti. Prepri-al pa se je. da je ta posel ne-
Urasset ima < 'ourriole za s« «la je zbral čudovito število slu eajev na kliniki. Morda ne pr;-o stane nič od teorij, ki jih je zgra dil n. pr. o njegovi hipotezi, ki .j< on imenuje "deniipsvehoseTod; njegovi opisi so kakor Trousseau jevi, tako živi. tako grafični, ak< se poslužim uepreložljivega an
združljiv z njegovimi preiskavami. ki jih zasleduj«- s posebno strastjo, zato je svoja predavanja skrčil samo na dve uri v tednu. Bil je tudi določen kot zdravniški vešča k pri sodišču in ta dohodek je zravna val njegov letni
gleškega izraza, da bodo imeli proračun, po katerem je imel ka-trajuo vrednost. Trajen bo tudi kih dvajset tisoč frankov rednih
dohodkov. Poglaviten njegov tro-šek je avtomobil, ki ga rabi zju-zjutraj in ki mu prihrani mnogo «-asa. Enako ekonomičen je tudi v svojih besedah, v svojem gibanju in sploh v vsem razkazovanju svojih misli.
Ce še pripomnim, da je sploh v svoji znanstveni stroki pravi veščak v najboljšem pomenu besede. tedaj je vsakemu jasno, da vživa med slušatelji neizmerno veljavo. V [>osebno srečo si ti štejejo. ako smejo redno navzoči biti pri njegovih preiskavah na bolnikih v azilu ali pa prav posebno v pravosodni palači. Izredno je skop za tako dovoljenje in le dva slušatelja smeta navzoča biti v tesni opazovalnici, kamor mu dovajajo one, ki so jih prijeli ponoči ali zjutraj.
t "isto majhna je ona dvorana ob pravosodni palači, pritlična in soseda jetuišnici. Miza in šest stolov je vsa njena oprava. Na ste-
za one. ki so ga bližje poznali. -spomin nanj kakor na prav po sebne vrsti moža našega časa.
Telesno je Courriole prav or jak, krepak, in po njegovi rdeč kasti bradi iu zlatih očalih bi mi slili. da je to kak nemški učenjak ko bi ne bilo čisto romanske nje gove oči. Poleti iu pozimi jf» od osmih zjutraj zavit v črn planin edina svetla točka na njem je rozeta častne legije. Poleti kakor pozimi se vedno ob isti uri vozi. poprej z vozom, sedaj z avtomo bilom na kliniko v neko zavetišče v predmestju, kjer je on glav ui zdravnik. Od tam se vrača o koli poldne na breg Megisserie. kjer stanuje ni v no nasproti pra
vosodui palaei.
Tu je Clio izmed -slediš*" \ emu delovanju. Ta in so : vili nalašč zanj posebno co. ki je med medicine i pod imenom CI in i que de Tu *em prihaja ob dveh in
ujego i-slano hirali -znana Palais odha-
včasih tudi ob šestih.
tii visi črna tabla, kamor za pos-da preiskuje na kušnjo pišejo nesrečniki, ki mu jih dovajajo in ki čisto več ne /.najo najbolj navadnega sešteva nja ali ne v»nlo pravilno zapisati deset črk ene za drugo. Dvoje oken za silo razsvetljujejo dvorano. Vrata se iz te M>be odpirajo
ob petih Poftcl njegov
javni cesti prijete ljudi, ki so sto rili kako hudodelstvo ali ki jih mišjo na sumu. da so uinobolni.
Dvakrat na teden predava •• boleznih Tia umu, poslušajo ga
toda le v /.elo oim-jcnem številu	____
slušatelji medicine in nekateri jia hodnik, kjer se nahajajo eeli-njegovi tovariši .Ob šestih s - vr-'ee z opazovalnimi okenci. — Na ne domov, kjer sam [»večerja, stropu visi električna svetilka, kakor j- tudi sum kosil. Hrano Rabi se ko se dolučujejo stopinji; ima do najmanjš« podrobnosti do- reakciji pri punčiei. Kladivce je lo«« no in trezen je kakor puščav-, bilo tudi pri rokah, določeno, da. tiik. Ob osmih zvečer je zofwt pri ■ vzbuja refleks, delu iti urejujeg zapiske svojih Na čelu listo.v. kamor so pisali preiskav čez dan do eue ure po zapisnike, s ostale besede:
Njegova delavnica je ob J — Sodišče, oddelek ob Seni. — » strašno « udno in grozno Hiralnica — iu kazale dvojen v-lotografij: cela vrsta u-jtisek j^e in bolnišnice, ki ga je ih — strailjivei, melanho-j naprivljal na obiskovalca ta ža-
Itoflki iu degenerira nei. 1 In. tukaj se je Courrioles-rado-
.... .„..: i^fcj
kliente. da si razumel, na kako stopinjo duševne vzvišenosti privede človeka ljubezen do vede. Vhs njegov obraz sicer poln gub je bil napet vsled pozornosti. — Ogenj se mu je bliskal v njegovih svetlih zenicah. Vročica za
nova odkritja je »Ivigala tudi telo. kar se je opazilo na njegovem krčevitem zvijanju pod obleko.
Ta zamaknjeni učenjak se ti je j zdel kakor lovec ali bolje detek tiv. ki je bil zanj človek, ki je sedel pred nJim. moški ali ženska, samo poskušnja. vzeta iz narave. katero je bilo treba opredeliti.
Ta človek je bil prijet, ker je kradel, ker je strela 1. ker je hotel skočiti v Seno. ker je vzne-mirljal ljudi na cesti ali pa so se njegove posebne muhe zdele tako čudne, da so ga reditelji pri-tirali na opazovališče.
Kaj je ta človek? Ali je navaden htidodelnik ali je bolnik? — In če je bolnik, kakšno bolezen ima? Odgovornost je bila strašna pri tem izpraševanju. Par vrstic je začrtal Courrioles in to bitje gre v umobolnico ali pa na svobodo. Ako se je odločil za prvi slučaj, bilo se je bati manj hudih posledic, kajti v bolnici ga bodo zopet preiskavali in morda pre-menili diagnozo slovečega psihiatra. Drug slučaj pa. da odpusti človeka na svobodo, je z večjim strahom begal zdravniku glavo. Kakšna odgovornost za vest l KajJ če je unioboln pred njim. čegar bolezni on ne spozna, ta bo lahko jutri ali pojutranjem. ali čez osem dni koga umoril ali kaj zažgal! Ta socialna dolžnost se je pri našem učenjaku družila /. napetim veseljem, ki mu ga je nudila stroko vn jaška radovednost. — Kajti konečno je zanj ta človek predvsem slučaj. In njegov globok glas je proti volji kazal vnetost zanimanja. Ta glas je nekako zadel v živo bolnika. Le par vprašaj in zdravnik j. spoznal, kaj da bolnik misli in čuti. Hipoma se obrne k azistentu na svoji desni. Tretjega nikdar ne pusti k seji.
Sedaj treba, določiti bolezen.
— No, Porteliaut. kaj je vaša diagnoza
Slušatelj prestrašen zajeclja :
To j«- eden izmed Pe-Ge- (začetna zloga, ki med zdravniki po-menja Paraliti<pie General, splošna paraliza.)
In vi. Croulebois?
Parauoik. - odgovori ta z bolj zavednim glasom.
Ne eno. ne drugo. — popravi Courrioles iu v par besedah označi in določi bolezen.
Bolnik pred njim pa se včasih smeje, včasih pa hudujc, vselej pa je navzoč celo top. ko se razkraja njegova osebnost. V takih nepričakovanih prizorih, v katerih odloča na kratko ob usodi človekovi, je zdravnik neprekos-ljiv. Noben romanopisec se mu ne more primerjati glede čudovite iznadjlivosti in noben policist glede podrobnega sklepanja na podlagi najnavadnejših podatkov Vsaka njegova beseda kaže, da je predmet obvladal, da je gotov kakor videč, ki z neko živo gotovostjo označi odločilno potezo.
Služabnik, ki stoji za bolnikom ali služabnica, če je bolnica, si ne more zapomniti izgovorjene besede. ki je sicer tehnično tako jasna. In ta slovesen pouk, ki se izgubi kakor toliko drugih, se konča s tem. da profesor zapiše s stilografom. ki ga nosi vedno seboj, deset do dvanajst vrstic v službeni zapisnik. In za bolnika je kocka padla, da ga zapro ali izpuste. Služabnik ali služabnica ga od ved c t a, zdravnik pa mirno reče:
- Naj pride drugi! Mirno? Ne! Njegova gorečnost je preživa. Ta drugi bo morda u-mobolnik posebne nove vrste, poseben uov slučaj, ob kateri bi se radi obliznili vsi zbiratelji takega znanstvenega gradiva. Ali ni t ud i Courrioles sam tak nabira-telj? Vsaj tudi njegove oči gledajo vselej zvedano in nestrpno, ko se odpro vrata in njegov čuvaj privede v sobo nov slučaj.
II.
Pričetkom zadnje zime je naš nenasitljivi učenjak doživel največjo radost svojega zdravniškega življenja. Pozvan je bil kot veščak. da preiskuje obsojenca, čegar ime je pred nekaj leti vzbudilo mnogo pozornosti.
Malokdo se danes še spomni Viljema Robier-a, ki je v Greno-blu umoril nekega ura rja -r za tega morilca so sodniki našli, sedaj se de ne ve zakaj, več olajšujočih
takoj po svoji obsodbi znorel. — Bival je v azilu, od tam pa je ozdravljen nastopil pot v ječo. Od takrat pa je vedno dopisoval zdravnikom, sodnikom, ministrom
li zločin ter da se z ozirom na vaš dušni položaj niste mogli zagovarjati med sodno obravnavo? — Da. gospo«l doktor !
Ali nani morete povedati.
predsedniku države ter jim poši- kaj ste takrat mislili
ljal prošnjo za prošnjo. Zatrjeval je. da je storil svoje d -janje. ki je bil zanj obsojen, v hipu. ko se mu je zmešalo, kar je začel u-
važevati šele po svoji olnsodbi. Slučajno je prišlo eno teh pisem
— Da. gospod doktor. Predvsem pa mi je treba povedati, da
je bila moja mati vedno skrajno tier vozna. To je vzrok, da sem tudi jaz tak postal. Moj oče je k-malu umrl. Jaz sem ime! poste-
Dober odgovor.
v roke ministru, ki je kot dijak j 1 jo v njeni sobi. Neko jutro oko-
bival v bolnici ter se .je v svoji mladosti zelo zanimal za psihiatrične študije. Tega politika je presenetil iskren ton. v katerem je bila spisana prošnja. Zdelo se mu je. da vidi nekaj skoraj ve-rojetnih potez v dokazilih, katere je priložil prositelj. Zato je govoril o tem s pravosodnim ministrom. ki je imel enak vtisek. — Konec je bil. da se je preiskava o tem izročila Courriolesu.
—	Prečital sem vsa dokazila. — dejal je Porteliautu. — Zelo me zanima videti tega loveka. Podrobnosti, ki jih podaja o dušnem stanju pred zločinom, so zelo točne. Samo nor človek jih more iznajti. Pa Robier je bil mizar, preden je umoril urarja : on se ni nikoli pečal z medicinskim študijem. Kakor bi torej mogel sesta viti tako točno, na videz tako resnično pripovedko? Vendar neka točka vzbuja mojo radovednost.
—	Da se je tako pozno spomnil na svoje ugovore. — menil je Portehaut, ko je zdravnik obmolknil.
—	Ne. — reče Courrioles. —
li šestih zbudil me je silen krik. -laz jo vidim — bilo je spomladi. — kako se je vila in stokala, oči odprte in zroče v strop, desna roka ji je ležala na prsih, z levo pa je krčevito mahala naokrog. Skušal sem govoriti ž njo, da bi jo vzbudil, pa me ni slišala. Konečno je kar obstala iu le globoko dihala. In ko je odprla oči, mini spoznala.
—	Ali je bil to histeričen napad ali božjasten? — je vprašal zdravnik.
—	Tega ne vem, — odgovori Robier. kakor da bi ne imel smisla. da bi razumel znanstveni izraz. ki ga je rabil Courrioles, da bi označil ta ponočni pojav, ki ga je ta na videz nevešča k tako točno opisal.
—	Ta živčni napad pri materi me je tako prestrašil, da sem tudi jaz zbolel. Nedavno na to je mati umrla, pa ne vsled tega, ampak vsled jetike. Od tedaj sem bil jaz silno občutljiv in nervozen. Šest mesecev pred onim dogodkom v Grenoblu sem postal zelo otožen, pa brez vzroka. Bil sem pri do-
—	Pomisli, jaz nisem bila še nil dar bolna.
—	Zato pa tudi nikdar nisi.
OOlJSt
ker je vedno mogoče, da napade-j brem mojstru in lahko sem izba ni ne opazi prvega napada urno-ljal. A vedno me glava bolela; — bolja. ako je ta le trenoten. Sa-.skoro nič nisem jedel in nič spal. mo preveč lepo se vežejo simpto- Polagoma je to prešlo. Teden mni pojavi, kakor jih našteva pred onim dogodkom čutil sem se
Robier. To diši. jaz to povdarim. po premišljeni in nameravani se-
izredno zdravega. Rekel sem ene mu izmed tovarišev, da je Greno
Premisliti se mora.
"Kaj. vi se mislite oženiti sedaj, ko sta že vendar oba v visoki starosti V
"Zakaj pa vendar ne.' Kaj ne veste, da mora človek popreje vendar dobro premisliti in spoznati značaj in srce osebe, s katero se misli združiti za vse življenje
Popolnoma brez skrbi.
Sosedje prilinune v gostilno, kjer ga j<* ougavi Marko imel ž-za silo pod kapo. pa zavpijejo nad njim:
"Marko, za božjo voljo, ali ne ves. da je v tvoji hiši požar?"
Ta pa se smehljaje odreže:
"Seme neumne! Sem čisto brez skrbi; sai imam ključ pri sebi v žepu."
V zakonu.
-podil iz službo — Saj je veu-
Zaka.i si pa služabnika -leana dar dobro opravljal s**oja dela?
Dokler časa je opravljal samo svoja, sem bil zadovoljen z njim. zdaj. ko je pa začel še moja opravljati, -eni mu odpovedal službo. —
Samogovor.	, j
t e se bo res pivo podražilo iit če nam ne bodo zvišali plače, bo l»a res treba od žeje umreti.
stavi. Spominjam se. da mi je re-jble kakor nalašč za me. Nato pa kel neki raziskovalec starin, ka- sem bil nekega dne tako razbur-
^	I	°
terega sein zdravil: Kar loči po- jen. da nisem mogel ve«} samega narejene stvari od pravih, je sko- sebe obvladati. Nisem več mogel ro vselej to. da so ponarejene - j obstati na enem mestu. Begale so stvari popolnejši'. No. bomo kina-: mi misli proti moji volji s tako lo videli.	'naglico, da sem se sam sebi Ču-
Spregovoril je to usodno bese-j dil. Mikale so me nepremagljivo do — tlevizo vseh preiskovalcev . take stvari, za katere sem bil do-— ter se je vsedel k svoji mizi v , tlej popolnoma brezbrižen, na pr. mali dvorani bolnišnice ter listal kozarček žganja. Pa veselja pri
CENIK KNJIGA
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW YORK, W. y;
MOLIT VENIKI:
po zvezkih, kjer so bili zaznamo-, tem nisem imel, samo sililo me je. Rajski glasovi, elegantni vez s
, Odvetniška tarifa , Pavliha
za p on o	_ .jo Turškim Jarmom
T, . , .. . .. „ . . . Skrbi za dušo, v usnje vezano $1.20 lako je bilo tudi z ženskami. 1- Marija Varbinja, v usnje vez. $1.20
Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
nekaj, čemur se nisem mogel lista vi jat i.
vam bolniki od t«lga dne.
—	Ali je kaj posebno mijn« ga ? — je vprašal.
Porteliaut mu reče :	inel sem znanko, ki mi je bila do-
—	Mislim da uie posebnega,:bra prijateljica. Začutil sem za-gospod.	^njo neko strastvenost, ki je še da-;
—	Pričnimo torej z Robier-om. nes ne razumem. In zaradi nje:	POUČNE KNJIGE* — nadaljuje profesor. — Habert. [sem izvršil oni zločin. Rad bi ji j Abecednik nemški
bil podaril uro z verižico, ki jo jcjAhnov nemsko-angleški tol-
poželela nekega dne. ko je šla i mimo Jacqninovc prodajalne. — Jaccjuin pa mi ni liQtel ure dati na kredit. Pogledal sem ga. za-
pripeljite ga !
v	.
Čuva j Ilaber je bil doslužeu vojak, atlet rdečega, dobrodušnega obraza, in ostal še vedno dobre volje tudi pri tem svojem j malovabljivem poslu. Po vojaški ludel iu udaril, ne da bi se tega kakor je bil vajen iz vojašnice, zavedel. Od tega trenotka pa do udaril je s svojo roko ob čelo v te<la-b ko sem prišel iz umobolui-pozdrav. ki ga je redno profesor -ie v	vse kakor ne-
spremil s tehniškim izrazom obr ke sanje. Kakor sanjajoč sem gle-
.30 r-.25 «-.25
Pregovori, prilike, reki r-.25 Revolucija na Portugalskem r—.20 Srečolovee t—.20 Strelec .20 Sv. Genovefa .25 i Sv. Notburga	,_
m	—-30
Trojka, povest "	--.50
. 05 I Titanik
njen k azistentu, rekoč: — St«--reolip vojaškega pozdrava!
Kmalu se vrne in privede seboj bolj mladega človeka, kakih petindvajset let. oblečenega v sivo jetniško obleko. Doktor mu da znamenje, da se vsede ua stol. pripravljen ' zanj na nasprotni strani mize. Jetnik se vsede tako mirno in dostojno, kakor je vstopil. Pogledal je profesorja, ki je tudi živo gledal vanj
Dasi je bil Viljem Robier precej prijazen mladec finih potez, vendar je bil popolno brez vsake-
dal, kako so me prejeli, zaprli in obsodili. Vse to so bile zame le sanje. Azil to pa je bila zame popolna noč.
Neko jutro pa se zbudim in bil sem tako jasen kakor danes. — Zdravnik mi je povedal, da sem v ječi znorel in njemu je bilo po treba, da je meni povedal mojo lastno zgodovino. Sedaj se dobro zavem, da se je napad že preje začel. Zato pa zahtevani, da se sodna obravnava proti meni obnovi.
— Kako si pa razlagate.. — ga vpraša profesor, — ako se je vse
la mrtve. Skrajno živahna temna zeni« a vedno na tem. da vztrepe-če v
Zi snwti hi kratek čas.
Nikdar v zadregi.
raelogov; obsojen je bil samo na j — In vi Mite, da ste bili orno
je I
ga značilnega izraza zato je bil t&ko zgodilo da ^ yi pograbai
njegov obraz nevabljiv Mišice (blagajllo urarjevo ter jo odnesli na njegovem obrazu so bile doce- z vsem kar je hranila biserov in
denarja, in sicer kakor je skle
.	.	pati po dokazili, najdenih pri
i , U7 CLr°V	He Je zdela Jacqninu, okoli šestdeset do se-
kakor da bi bila vrezana v kako|demtiso^ frankov?
mrtvo snov, v les. vosek ali ka-	(Pride še)
men. in je kazala človeka, ki je : _\M lim, m '___
na preži. To je kakor preganju- j na zver, ki vso pozornost obrača na to, da ne izgubi nobene prilike uiti ali napasti.
Ko je mladi človek govoril, gibala so se mu usta kakor po sekiricah in ustnice so se premikale same od sebe. kakor da bi ta del obraza vodil popolno neodvi j sen mehanizem. Besede so mu pri- j hajale iz ust precej hitro, bolj sko- j zi zobe brez povdarkn. z nekakimi avtomatičnim poročanjem, ki ni kazalo najmanjše razburjenosti.
To popolno nirtvičnost je ohranil ves čas med izpraševanjem, ki se je pričelo z navadnimi vprašanji.
—	Vi s«- pišete Robier?
Da, gospod doktor.
Vi ste bili obsojeni, ker ste
umorili urarja Jaeqoina v Grenoblu iu nato ste bili zaprti kakor u-m o bolni ?
—	Da, gospod doktor
dela, pa
bolni ie v trenotkn, ko ste izvrsi-
je^&^cdSiii
mac, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri račnnar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nank o čebelarstvu* vezan Postrežba bolnikom • Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleiki in angl..
slov. slovar Slov.-angl in angl.-slov.
slovar Slovenska Slovnica, ves. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleski
tolmač Voičilni listi Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, a li 3. Evezek, vez., po
—.50 —.30 —.40 —.70/ —.50 —.40 $1.00
Turki pred Dunajem	—.35
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pespolka it. 17 s slikami
Zgodba o povišanju Zgodovina slov. naroda 5. zvezek
__ 50 Zlate jagode, vez.
Življenja trnjeva pot Življenje na avstr. dvoru ali
$1.00 —.20 —.25
$1.50
—.50 $1.20 —.40 —.50 r—.50
$2.00 —.25 —.60
t—.50
:—.50 ^—.30
r-.40 i—.30 —.50
Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingo) s—.71
SPILMANOVE POVESTI: ~
1.	zv. Ljubite »voje sovraz-
nike	e—.20
2.	z v. Maron, krščanski
deček	t—.25 4. zv. Praški judek	=—.20 (i. z v. Arumugan, sin indijskega kneza	^—.23 11. z v. Rdeča in bela vrtnica :-.30
32. z v. Prisega huronskega
glavarja	s—.30
15. z v. Angelj sužnjev	r—.30
—	Kdo je pa ta grda ženska, ki je šla ravnokar mimo?
—	To je vendar moja žena!
- — Res T Veg %aj, loči w od-nje
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Božični darovi	__.15
Ciganova osveta	—.25
Don Kižot	_.20
Erazem Predjamaki	__.20
Fabiola	—.35
Gočevski katekizem	—.25
Hedvika	_.25
Hildegsrds	—.-25
Hirlanda	—.25 Hnbad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Uustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izdajalec domovine	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	;—.45 Knez črni Jurij	.—.25 Krvna osveta	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.90 Mlinarjev Janes	.—.45 Mrtvi gosta*	—.25 Na jutrovem	—.30 Na različnih potih	—.20 Nedolžnost preganjana in
poveliSazm	—.20
O jetiki	-JJ5
RAZUliSllNICE:
Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, no* voletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Torka po
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali
veliki Balkanskih, držav Evrope, vezan Vojn astenska mapa Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsyl-vsnia, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki -vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na dragi strani pa eeli
. :t t—.03
t^r.25 ^.35
—.10 1—.25
1—.50 $1.50
^-.10 t—.50
«LM
■ fSPSiiii-i* '*.
BWHMP^iit jM^jjiPMW^P^M OfOKBi: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t ro-WfMA, poltai nakaznici, ali »cMaOi mumkmh Beihdiia j* pri ^
mAUmSmu._____^ . .,
Socialni boji slovenskih kmetov. .
(Dalje.) VIII.
niso kmetje več verovali ob ljuba *u in poveljem .svojih zcui Ijiškili gospodov, so pa verovali svojemu cesarju. Vanj so stavili v<*s tkVoj naivni up. /ukaj eesai Maks je bil med naši tu narodom jako p -pulareu tuož. Za to svoj«, zaupanje in vdanost *o imeli kmetje vzrokov v«*e kot tlovolj. Tod«« kmetje mM) poznali diplomacije, ki dosega svoje cilje največ z zvi-jaro in lažjo. In diplomacija izrablja tudi vladarja in njegove b«-sed**. Zgodovina mnogo priča o tt-rn ; i« več pa zakriva. Že 1. 1381. je 11. pr. angleški kralj nalagal ktuete svoje dežele. Priborili so si /mago in izpilili od vladarja listine. ki »o jim* jamčile svobodo. Komaj pa so s«- kmetje razšli, je kralj preklical, kar je poprej podpisal; na ostuden način je prelomil svojo kraljevsko besedo in se strašno maščeval nad voditelji u-pora.
Dobrosrčni Jovetuki kmetje niso poznali zgodovine in tudi diplomacije gi»spode ne. Cesar Maks j«* bil ilober in raztimeu mož. Prijazno je »pi>*jel d epu ta ei jo .slovenskih kmetov, ki je prosila za "stare pravice". Potrpežljivo je IMjslušal njihove pritožbe ter jim dejal: Lepo domov se vrnite, povejte svojim, naj odloze orožje in s«» ra/idejo. — On bo že ukazal gosposki, naj ljudstvu ne nalagajo novih bremen. Ostane naj, ka-*<>r je bilo.
Sloveči zgodovinar nemških kmetskih uporov, Ziinmermann. poroča, da so se kmetje dali zapeljati; razšli so se v dobrem airi^ nju, tla se njihov položaj izboljša. Toda le prekmalu so morali spoznati. da so bili prelabkoverni. Že v aprilu 1315 j** butnil krvav iu strahovit upor na dan. Dolge tri mesece je trajala borba užaljenega človeštva. S silo je poizkušal suženj osvoboditi se. Kmetje so oblegali gradove ker po vrsti. V gradove se je zaprla neusmiljena gospoda. Nekateri pravijo, da je bilo f>o Slovenskem tisti čas tisoč, drugi zojK-t, da je bilo 40 tisoč ljudi v buuL Natančnega števila ne da dognati. Padli so ir rado vi: Turu, Itaka, Makrouog. Polhov gradee, Ouš]M-rk, Mekovo itd. pivd uaskakujoeiiai uporniki, lu s<~d;ij niso prizanašali; %tudi *:±:uostau<»m ne, ki jih je stavil kmet tisti eaa v eno vrsto z gradovi. Vendar tako krvoločni kmetje niso bili, kakor jih opisuje ve-' •"■i na zgodovinarjev. tValvazor na priliko se jako ostro izraža o u-pornih kmetih. Pozabiti pa s>- ne kine. da je bil Valvazor situ ple-meiiitaš in da se je štel med gospodu jočo gospedo. četudi je nazadnje umrl obubožan.)
Največ plemstva padlo v boju ; cilj »krnela je bil le pokončati grad, izvor njih gorja.
Ropali in kradli pa kmetje niso ; kvečjemu so {»okončali in razbili, kar so dobili. Da pri tako ob sešitem uporu v tistem času ni šlo brez prelivanja krvi, je umevno. To pa nikakor ne opravičuje podtikati kmetom krvoločnosti. Klasičen je slučaj Mehovske graščine. Po osvojitvi gradu, kjvr so se zbrani plemenit niki vilo dobro branili in kjer jih je tudi nekaj padlo — kmetom se šteje v zlo. da so po.; letal i trupla plemenit ni-kov čez grajski zid — so prisilili zmagovalni podložuiki mater grajskega gospoda iu njeni dve hčeri, da so se nemudoma preoblek le v kuietiško obleko, iu jih odvedli nn polje: naj same poskusijo. kako težko je delo podložil i ka.
Na Konfškcm »o >•• gibali uporniki v Labodski violini. Podložit:ki šetitpavebtkega opata so se smatrali za nekake voditelje ostalih. 15000 kmetov je pristopilo h kinet-ski zvezi. Izvolili so si dva poveljnika. dva podpoveljnrka in dva govornika. A' Rojak, blizu St. Andraža. je bilo središče upora. Kmetje so si hitro osvojili trdni Stari dvor in razširili svojo oblast do Zilske doline. Plemstvo iu duhovuiki so vabili kmete s posebnimi razglasi k izstopu iz kmetske zveze. RekLi so jim, naj se vrnejo domov iu pritožijo pri cesarskih komisarjih.
Medtem pa se j« plemstvo na petih zborovanjih posvetovalo, katko udušiti vstajo.
Gosposka armada, ki je štela
mož, je končuo zmagala kmete pri Starem dvoru.
Kranjaki in štajerski kmetje ho se n Bi ura vali združiti. Tega se je
koTm^r^c^T^ £££
se pri Celju nameravana združi-jtev prepreči. V Kranj pa so poslali 40U jezdecev, ki so imeli nalogo zadržati gorenjske kmete. J Medtdm je po<lal cesar med pod-1 ložnike svoje komisarje; kmetje so dovolili premirje, toda pogajanja so se takoj razbila, ker ni 1 gospoda s- premirjem hotela doseči nič drugega, nego si pridobiti časa. da se zbere njihova cesarska 1 vojska. Iz tejra vzroka niso hoteli - k ti letom dati nikakih garancij, da se izvedejo reforme. JVišlo je do bitke. Pri lirežicah je napadel deželni glavar Štajerske, Žiga pl. * Dietrich stein. zbrano kmetsko ■ vojsko. Cesarski vojski je tedaj (■ načelo val Jurij Herbersteiu. Za 1 tedanji J-as je biLa glavarjeva armada /" velika. Štela je S50 jezdecev.	zastav pešcev in nekoliko topov. Kmetje so se obupno hrabro bili. Njihove vrste so se na trlo zmanjševale, zakaj zelo mnogo jih je padlo. Manjkalo jim je: vojnega znanja, potrebe disci-' pline in orožju. Jiili so oboroženi ponajveč 1-* z nerodnimi kosami, malimi meči in pa s sekirami. Kar je bila kmetov ujetih, so jih u-siiirtili. 1 Tti kmetov so obsodili v tiradeu na smrt, 15 poveljnikov •so obesili, nasadili na kole in na četvero raztrgal L Zmagovalci se sedaj niso več zmenili za to, kako uvesti reforme in kakšne reforme, temveč so le požigali kmetske domove. Ujete upornike so obešali najrajši na drevesa poleg kniet-skih domov. Ko ,so se približale še cesarske čete, so se razkropili kmetje, kar jih je še ostalo skupaj. Tudi gorenjski kmetje so se l-azšli in njihovi voditelji so ube-žali na beneška tla.
Kmetje niso sedaj več verjeli cesarskim poslancem (takozvanim "l_"mreiter"-jem). ki -so prišli med nje. marveč so ostali mlačni in j »a si vil i. Pa tudi plemstvo je bilo nezadovoljno nad cesarskimi poslanci in je sililo na to, da se kmete razoroži.
Premagani in in>l»iti so biLi kine-tj«-. Toda misel na nov upor ni za-nirla. Živela je dalje, od generacije do generacije, dokler ni prišel še bolj krvav iu upa ]k>1u dan. Zakaj na maščevanje jih je neprestano spominjal ''uporni davek" letnih H vinarjev «xl glave, ki ga je naložila gosposka podložuikom za kazen.
Tolikšeu znesek namreč -so vplačevali kmetje v uporniško blagajno. da si z bero potrebni vojni fond.
: !X !
Dolgo so mirovali kmetje. P«>(
raz. ki jih je dohitel leta 1515.. jih je zadel tako občutno, da je trebalo desetletja, predno so zopet začeli misliti na odpor. Med-I tem se je dokončala v slovenskih deželah tudi verska, in cerkvena reformacija. Nastop katoliške i protirelormacije je zatrl upornost luteranstvu vdanega plemstva ; kmetom pa je ostal up na boljšo bodočnost, zakaj bili <>o samosvoji. Zato je kljub groznemu in silovitemu porazu iz leta 1515. v kmetski h glavah še vedno tlela misel na končni zmagovalni upor. Kar so zaceli očetje, so nadaljevali sinovi. Bolj premišljeno iir zavedno. Sinovi upornikov iz leta 1 .">1 •'». niso več šli v boj samo iz splošnega nagiba, vreči raz sebe suženjstvo in odvisnost-, brez vsa-j kili višjih in jasnejših družabnih ciljev, iie, oni so sedaj — četudi Še ne čisto jasno — vedeli, kaj hočejo. In to je najlepša poteza slovcnsko-hrvatskega upora iz 1. ,1573.	j
Tisti čas je živel na Hrvatskem i graščak Taky, kmt in brezobziren človek. Ugrabijal je kmetom žene in hčere, in nib.ee mu ni smel ugo-' ( varjati, nihče ga motiti v ujego-' vili krutostih. Silil je svoje pod-( (ložnike. da so mu za drag denar odkupovali stara iu nerabna klju-•>eta ; živino iu pse so mu morali | n-diti podložuiki zastonj in odkupovat i so mu morali tudi vino. Ce je poginil gospodarjev pes. ki ga je moral kmet imeti zastonj na reji, je moral kmet za kazen vrniti vola. Po osem let ui izplačal nikake dnine.	I
Tako pa niso živeli le Tahvjevi podložniki. Povsod se jim je slabo | godilo. Tu boljše, tam slabše, kakršen je bil pač zemljiški gospod. Zakaj postava ni bila za. kmeta; i proti njemu je bila. Z vso gotovostjo se lahko reče: Teptano in zaničevauo je bilo delavno življe-I nje kmeta. S polno pravico se j*' torej pritožil hrvatski škof v tedanji dobi svojemu cesarju, ko je rekel: "Pri nas živina v hlevu 41-(vi bolje, kakor pa- kmet!"	I
Kakor vedno, tako so se tudi
sedaj kmetje obračali na cesarja. Brez uspeha. Preostajala je na koncu konca samopomočiia misel. Že spomladi leta 1572. so se začeli hrvatski kmetje okoli S useda. Stupice. Vrdovca, Stupnika. Ce-sargrada itd. skrivaj shajati iu se posvetovati o uporu. Zedinili so .se na sledeči program: Osvoboditev kmetov, odprava daea, uaklad in drugih davkov, ki so se oznanje-vali kmetom s prižme, katere so
—	po njihovem mnenja — Le za besedo božjo.
Iz tega središča se je začela širiti uporna agitacija. Tu je bilo vodstvo, ki naj pripravlja pol. k vstaji. Vsakdo, ki je bil zadovoljen z določenim programom, je prisegel, da bo pospeševal upor po svojih močeh. Uporniško znamenje je postal bršlin iu zimzelen, soseske pa so dobile petelinova peresa, kar je pomenjalo da se vabijo k pristopu v kmetsko zvezo. Dasi so imeli uporniki tudi denar, vendar niso kupovali pristašev. kakor to delajo danes politi-ške stranke. Na čelu vsemu temu obsežnemu gibanju so »tali trije možje: Matija Gubee, Andrej Pa-sanae in Gušetič. Za vrhovnega vojaškega poveljnika je bil določen Ilija Gregorič, rodom Belo-kranjec. Prvi trije so bili voditelji gibanja iu so kot taki imeli tudi sodno oblast nad svojimi pristaši, ki jih je bilo vedno več.
Ko so dosegli voditelji ta uspeh, so šli v svojih načrtih dalje. Razširili so svoj program. Pred očmi jim je plaval nekak megleni načrt- državnega socializma. Ncjaseu in negotov je bil še ta cilj. In tudi jako priprost ter enostaven.
Na j pop rej so se hoteli osvoboditi. S tem so hoteli reči: Sprava jo nemogoča, boj naj odloči. Ko se osvobode, ustvarijo iz slovensko-hrvatskih pokrajin samostojno državo pod vlado cesarja samega. Na to, da bi se odstavilo ce-sai-ja, ni nihče mislil. Samostojno državo pa so hoteli imeti iz sledečih vzrokov: ]. da bi sami pobi-j rali davke; 2. da bi se v slučaju' sile i turških napadov) sami branili; 3. da bi se sami upravljali, i
Ti trije razlogi nam sami že razlože. zakaj so si izbrali tak program. Cesarju so zaupali, zato hočejo, da jim vlada še dalje. Davke bi sami pobirali zaradi tega, ker so bili prepričani, da vseh davkov ni naložil cesar in da torej plemstvo, ki jih pobira, tudi vsega ne odrajtuje pošteno na pristojno mesto. V slučaju sile bi so sami branili in se v ta namen primerno organiznvali. Ob turških napadih s o gospoda ni brigala za kmete, temveč le za sebe. Sedaj pa so kmetje sklenili, da se bodo sami branili tuje sile iu se seveda v ta namen tudi primerno pripravili. Končno so se hoteli tudi sami upravljati: to se pravi, da ne bodo več pokorni posameznim plemenitašem in zemljiškim go spe do in. Spore med seboj hočejo sami reševati. Skratka: Zemljiška. gospoda, ki nie ne dela, slabo gospodari in prizadeva krivico, naj se odpravi. Ostane naj pa cesar in kmet, to je ljudstvo, kij dela. trpi iu se trudi. Cesarjev namestnik v tej novi državi, odnos-no predstavnik ljudstva naj bo Matija Gubee. On naj bi bil oesar te slovanske kmetske države. j
Iz tega sledi, da so kmetje verovali, da mora biti nad ujkui iu njihovim cesarjem še drug cesar
—	od Boga postavljeni.
To so nekaki splošni obrisi države, kakor so si jo zasanjali sloven sko-lirvatski kmetje. V posameznosti te države se spuščati ne moremo. Najbrže se tudi kmetje sami niso. Preradikalen je bil ta drnžabno-reformni program, da bi bilo to mogoče. Eno pa je jasno: kmetje so se že zavedali, kje tiči vzrok njihove bede iu njihovega popolnega brezpravja. To je bila odvisnost od zemljiške gospode. To so čutili. Zakaj vedeli so, da je ta gospoda iz večine tujska, ki si je osvojila vlado nad njimi. Kmetje so nastopali kot povsem samostojen narod, ne le kot družabni sloj. To je bilo tudi pravilno, kajti slovenski in hrvatski narod je obstajal — lahko se reče — le iz podložnega kmetstva, zakaj tudi domači pkmenitasi so se, iz-1 vzeruši redke izjeme, potujčili. 1
Najznamenitejši med uporniki je bil brezdvoma llija Gregorič. doma iz Ribnika pri Metliki. Ta-hy, njegov zemljiški gospod, mu je kratkomalo vzel vse njegovo premoženje vredno 200 cekinov. Ker je bil v mladih letih vojak, ki se je udeleževal turških bojev, je imel tudi vojaške zmožnosti, ki so sedaj dobio služile upornikom. On je bil, ki je napravil bojni načrt.
I Po tem načrtu bi se kmetaka vo^gk* razdelila v vee oddelkov.
■ - 'V'-'-.".	• ; .V •• -gh
GLAS NABOPA, 13. APRILA, 1916.
S Hrvatskega je nameraval preko Kranjskega prodreti na Štajersko. Obenem pa si je nameraval zagotoviti odprto pot do morja. Pa tudi nevarnosti turškega razbojništva ni pozabil. Zato je določil, da ostane del upornikov doma, da varuje za vsak slučaj mejo. Težka je bila njegova na-j loga. ker je moral povsod, kamor je prišel, kmete šele zbirati, ure-1 jevati in navduševati.	|
Gosposka se je seveda gibanja prestrašila. O Iliji GregoriČu so govorili, da je čarovnik in da spravlja kmete s čarovniškiuii sredstvi v buno. Ko so ga pozneje na Dunaju sodili, so mu stavili dunajski sodniki .tudi vprašanje:1 Kakšna je bila tista pijača, ki jo j je ponujal ljudem, da je vsakdo.' ki jo je okusil, dobil veselje do upora, četudi poprej še ni bil lipo rnik 2
Tudi sedaj je gospoda, ko je pretil silen plamen, izpozuala. da se s podložuiki prekruto ravna. Stajers-ki stanovi »o se n. pr. močno pritoževali nad nekršcauskim in sirovim ravnanjem nekaterih graščakov s krneti, ki so vsled tega vedno pripravljeni vzdigniti nepokorao roko. Tudi med hrvatski m plemstvom jih je bilo nekaj, ki so naravnost in odkrito obsojali krivice, storjene kmetom. Pa vse to ni nič koristilo. Pravica se le ni dala. Družba je temeljila na socialni krivici, na gmotni iu o-sebui odvisnosti kmetske mase, in zato prizadevanja posameznih mi-losrčnežev niso dosegla, smotra.
Kmetje pa se tudi niso dali z ničemer več motiti. Zanašali so se izključno nase in na svojo moč.
Po skoraj enoletnih pripravah so se 21». prosinca 1573 pivi vzdignili hrvatski kmetje. BiH pa so slabo oboroženi: s cepci, krampi, kosami, nekateri tudi s puškami in dvoeevkami. Tudi so imeli nekaj malih topov na kolesih s seboj. Razdeljeni so bili na šest oddelkov, od katerili je imel vsak po dva poveljnika.
Napotili so se proti Štajerski.
Nadvojvoda Karol je poslal svojega odposlanca h kmetom, da posreduje. Brez uspeha. Zato tudi gospoda ni držala rok križem. Pripravljala se je. da ud uši upor s silo, ker drugače ni šlo. Gosposka v Ljubljani je ukazala deželni vojski, naj se pripravi nemudoma za boj. Graščak i brežiške okolice so dobili povelje, da na deželne stroške opazujejo gibanje upornikov. Posebna njihova naloga je bila, da po izvedo za imena kmetskih. poveljnikov. Zaprli so| tudi pota na Dolenjsko in Hrvatsko in prepovedali za čas nemirov tam kup če vat i in trgovati.
Tudi štajerska deželna bramba se je zbrala. Vsak peti iu deseti izurjeni mož je bil poklican pod zastavo. Koroško plemstvo pa je, opazovalo kmetsko gibauje lia Gorenjskem.
Tudi hrvatsko plemstvo se je' pripravilo za boj. Na čelu so bili: Ban, zagrebški škof Jurij Draško-vič, poveljnik hrvatske granice Herbart Turjaški, grof Zrhijski in drugi.
| Ker je bila gospoda v denarnih zadregah, je posodil Štajercem solnograški nadškof Janez Jakob 25,00u goldinarjev na pol leta in -deželni stanovi Gornje in Dolenje J Avstrije 20.000 goldinarjev na tri mesece.
! Kmetje so si medtem že osvojili Krško mesto. Tu jih je premagal |jošt Thurn po srditem boju. Thurnovi Uskoki so nato izropali mesto dodobra, pomorili vse, kar jim je prišlo pod nož; tudi ženskam in otrokom niso prizaitašali. Nekaj ujetih kmetov so odvedli v Ljubljano. kjer so jim odsekali roko in porezali ušesa — "drugim v strah r\ Tlmm se je pozneje opravičeval nad izvršenimi grozodejstvi, češ, drugače v takih izrednih razmerah ne gre.
llijo Gregoriča iu njegov oddelek so 7. svečana pri Kozjem na Štajerskem obkolilo čete Alipiča, Zrinjskega iu banove vdove. Naslednji dan — 8. svečana 1573 — se je imela odločiti usoda vrhovnega poveljnik« kmetske vojske. On in vsi kmetje so vedeli, da. gre za življenje, llija je svojo vojsko navduševal iu hrabril, zakaj vedel je, da potii nazaj ni. Boj jo bil 1 torej zelo srdit in neprizanesljiv. Mnogo vS-totin kmetov je mrtvih obležalo na bojišču iu mnogo so jih ujeli. Skoraj vsi kmetski poveljniki so bili mrtvi,- le llija je
ntekel.
Tudi Jošt Thurn je zopet pobil nadaljne oddelke kmetske vojske na Turopolju in na Sotli, tako da je ostal še zadnji, sedaj glavni del kmetske vojske pri Stubwkih Toplicah. Bilo jih je približno 16 tisoč. Poveljevala sta jim Matija Gubee in Atnirej Pasonae. Tu je očOo<ffl xadnji beg ttko tfdite-
: - '	'	* "■■'imC ' ~ :
ga upora. Gubee in Pawmae sta
z vso svojo zgovornostjo navduševala svoje ljudi. 14. svečana 3573 jih je napadla hrvatska plemiška vojska. Junaško so se kmetje branili, celo napadali so. Dolge štiri ure že traja boj. mož proti možu. Zmaga pa še ni odločila-t V vrstah kmetov raste pogum. | zmaga se skoraj že nagiblje na! Gubčevo stran.
Toda v tem dobe plemetiitniki'
T> - -	- • I
nove pomoei. 1'ocasi se začenja • zmešnjava v kmet skin vrstah; 4000 do 5000 kmetov je obležalo! na bojišču. Gubca in Pasa u ca pa j so zmagovalni plemenitniki ujeli! živa.	1
Zadnja na da je biia pobita. |j llijo Gregoriča so pozneje ujeli lia Avstrijskem in ga na Dunaju obsodili v smrt. Na smrt je bilo obsojenih tudi mnogo drugih ujetih kmetov; obešali so jih na drevesa poleg kmetski h hiš; ropali so zmagovalci po vaseh, zažigali hiše in cela selišča. Končno so naložili ljudstvu še takozvani "puntavski davek"*.
Ujetega Gubca so. odpeljali v Zagreb, kjer so si zmagovalci izmislili zanj po ogrskem vzorcu posebne muke, da se tako osvestijo nad njim, ki so mislili o njem. da je povzročitelj vsega. Posadili so ga na javnem trgu na razbeljeni železni prestol in mu zabili v glavo razbeljeno železno krono z dolgimi žeblji.
Tako je izdihnil v nepopisnih mukah kmetski cesar.
To je bil zadnji in tudi največji poskus slovenskega in hrvatskega kmetstva: doseči svobodo. Niso je dosegli kljub velikim iu strašnim žrtvam. Abotna je misel, da je šlo toliko tisoč kmetov v smrt za sanje Matije Gubca ali pa za pripovedko o kralju Matjažu. Socialen boj je bil to. v svoji veličini grozen in impozanten. kakršnih pozna zgodovina le malo.
Odslej se niso pri nas kmetski upori več pojavljali v takih krasil ih veličinah. Našemu narodu so vzeli — poleg verske reformacije — najboljše moči. Izropala je našemu ljudstvu dušo želja tedanjih plemenitnikov po bogastvu, moči in oblasti. Onemoglo je obležalo to slovensko telo na polju socialnega boja. Priti je morala nova doba. ki jo pričenja velika francoska revolucija, da se je v splošnem. družabnem ognju osvobodil kmei stoletnega suženjstva in da se je zavedel zopet kot samostojen narod.
Socialni boji slovenskih kmetov v srednjem veku so kakor plam-j teca grmada v zgodovini sloven-, skega ljudstva. Bili so predigra' bojem današnje dobe.
Konec.
Iščem svoja dva bratranca JANE-, ZA in FRANCA DEBEVC. Do-] ma sta iz Bezelaka. Pred tremi leti sta bila v Lorain. O. Pro-j Kim cenjene rojake, če kdo ve,' da mi poroča, ali naj se pa sama javita. — Frank Ravnikar. ' 220 Belvedere St., Waukegau, BI.	(12-14—4)
Iščem svojega brata FRANCA MIHELCK*. Doma je iz Planine pri Rakeku. Nadalje iščem svojega prijatelja JOHNA SMAJ>IČ. Pred 6. leti sva bila skupaj v Davis, \Y. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani nju naslov, ali naj se sama oglasita.. — Andrew Mihelčič, R. F. D. 10, Box 151, MeClellandtovrn. Pa. (11-13—4;_
Iščem svojega ujca. brata moje
matere RUDOLFA KOVAČLČ.
Doma je iz vasi Sodražica pri
Ribnici. V Združenih državah i ;
biva že 10 let in pred 3. leti je-bil v Aurori, Minn. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga; mi naznani, ali naj se pa sam j oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega o njegovih bratih. — Frank Gorjup. Box 174,' Davis. W. Va.	(11-13—t)
POZOR ROJAKI!
N»iiup«iatj« —gfl« m Ummkm ItM. kakoc tsdi U main brk* in brado. Od tac« mar!)* arutojo ▼ fttib tednih taualmtt in dolgi kij« kakor tudi matUm krami Mri la teadahlnobodo odpadali !a o-itiMf. BratUna, koatibol ali trganj« ▼ rokah. a«ah in Tkrižn. voamih dnah popolnoma oadra-
pofa?^uSrtranfaa/jtadoc bi »oJaKwtffhwa
[ iMaS^TamSia«.
Ji.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Anton Plevel, 410 K. 5. St., New York. Podpredsednik: Ifruac Zaje. I4P7 De Kalb Ave. llrooklyn. N. Y. Tajuik: Vinko Zevnik. Cannua Place, iilendale. V. V Blagajnik: Iran Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood. N. Y. Zapisnikar: Ivan C.erjovicU, 442 Union St., Brooklyn, N. Y.
Nadzorni odbor i Joalp Pogachnlk, 66 Ten Eyek St., Brooklyn. N. T. Anton CvetkoTlcU, 410 Union St., Brooklyn. N. I.
Viktor Volk, OS Maujer St., Brooklyn, N. X.
Društveni id ravnik: Dr. Henry U. Boblnaon, OS B. 7tU St., New York, H. Ij
Bedne društvene §eje se vrSe vsako ČETRTO SOBOTO ▼ meseca r društveni dvorani "BEETHOVEN-HAJLL", 210 B. Oth St. blizu 3. Ave. T New Yorkn. N. Y. in se prlčno točno ob 8. ari avečer.
'KRACKERJEV BRINJEVEt
pi je nafstarejse in od |4j	zdravnikov pripoznano
kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
^Bg m/pi^^ Cena zn "BRINJEYEC Je: 6 steklenic $ 0.50 ^^mf V	12 steklenic 13.00
W^MT—^^	V ZALOGI EVIAMO
,uil clstl domači TROPIN JE VEC in SLIVOV-kuhana v naši lastni distilerijl.
Pv^Vft	Naše cene so sledeče:
Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00
Sllvovltz i>er gal.................$2.75—$3.00
Hfe; ^T^m^^^W Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
mir ^3528®. cl siivovitz zaboj ...................... $13.00
Bi^irl^ U 00 llye Wbi3key 5 let star' .... $n.bo
RudcCa Ohio vina per gal. .... 55c\, 60c., TJJc.
"	Catawba in Delaware i^er .......75c.—SOe.
^jggajqS^w^^	Za 5 in 10 gal. posedo rafunamo $1.0«), za
25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. NaroČilu naj se priloži den^r ali Money Order ^»a-^	ln natanGni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
Wl ,-M 6102-04 ST. n.AIR AVR . n.EVEI.AND. 0
|	Importirane Franz Lubasove harmonike
so razprodane. Imel bom zalogo	.-,.--
^	zopet po končani vojni, ter se za
i	pozneje rojakom priporočam.
\	Kupujem, prodajam in poprav-
i	Jjam stare rabljene harmonike po /žz ^^LjllpŠ^^ "
(	dogovoru; izdelujem nove KOV- >M k^^^-P^rff^'.
r	ČKE po $G.OO ter nove mehove
•	od ^6.00 do jfclO.OO. Delo trpežno	^
t	in zanesljivo.
;	Alois Skulj,
j	323 Epsilon Place, Brooklyn. N. Y.
1 dobite "GLAS ZTABODA" skod itiri matac« dntvuo, lavx«m*l nadtlj ia po-stavnili pracoiicoT. "GLAS NARODAj libaja dnavno na iastik rtransh, tako, >ia dobita tadanako S6 itranl barila, t mcsecn 158 strani, ali 624 strani r itirik | mattcik. "GLAS NARODA" donaaa dn»vno poročila i bojiiSa ln runa «14-ka. Sedaj sleharzU dan raipotiijaiao 1S.0UU1 — Ta stavUka jasno govori, da jo list telo rsuilrjaa. ?«« osobja Usta ja ormuiiiirano in spada ▼ strokoma unija.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskamo
"Clevelandska Amerika"
Mi »delujemo t se društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena Izmed vseh slovenskih tiskar en v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovin« nam. predao se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cerejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA
«119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND. O.
GLAS NARODA, 13. APRILA. 1916.
Bataljonski trobentač.
i.
"Videli bodete, fantje, du se nekaj zgodi! Jaz ie tepra dolgo z na-<mui s. t uri m ne strpim. Od tega ea-^a kar smo bili povišani, mi zavida : progaiija me, kjer le more! >e je srdil bataljonski trobentač Nešvera.
ka jpak, to j«> tako iz jeze", so ,v mu smejali tovariši. "On je čakal na povijanje za majorja de-»et mm ter
let. Ti »i malone ie rekrut. ni-niti |.mti kapitulacije zaslužene I!«•■»(an< s kar čez mu' bataljonski trobentač. Kako ne bi zavidal T'
•"te |H»j<le tako hitro s teboj, bode u tebe takoj general", se je šalil drug. Ha Nešvera Pojdein pa k tebi za *'f«»ršiea"? je dražil tovariš. "Saj ti pač sestavljajo že brigado ""puiičik!" se je oglasil zopet tretji.
Le jezite nit', k", je vračal Ne-svera, "Ako uii ne daste pokoja, zatrobim vam kdaj. kadar bodete pr* i knedliček polagali v usta, taki« lep alarm, da prevrnete vsi* kotle in sklediee!"
Alia, srbi te koža ! Le to poskusi s teui >lepim alarmom, vitle 1 boš. da bodo najboljši tovariši potem prav po redu pritiskali, kadar pojdi š /a koiporalom križevo pot."
Trobač se je smejal- "^aj jaz vam te«r;t ne naredim: — ali stari naj pazi! Jaz pod njim dalje ne bom služil, Ako me bode dalje preganjal, mora se eden naju zahvaliti za službo!"
"Kdo pač bode ta.'" so vprašali l'uutje. V tem se je približal poboč-nik ter ukazal Nešveri. da bi zatrobil k nadaljnemu pohodu.
Preduje straže so javile, da je sovražnik pr«*šel črez Cavediuske višine ter se umaknil v Lasino. oddaljeno vas kake pol ure hoda.
Bataljonska trobenta je zavre-ščala s presunljivim glasom, trobi-i stotnij so ponavljali znamenje in v male m času so bile vse stolni je pripravljene na pohod.
< astniki in podčastniki so urno pregledali orožje podrejenih oddelkov, ponavljali svete in ukaze dajaje vojakom )*ognma. Ni bilo tega uiti treba. Izza nekoliko dnij so neprestano dražile male čete list uiie v, katere so se po prvi salvi umaknile v gore, da bi se po ovinku na drugem mestu zopet pojavile ter vojsko vznemirjale. Vojaki so bili že srditi na ta boj brez so vraž nika. Niso priznavali za pravo ti taktike, katero ustaje tradieijo-lialno podedujejo. Hoteli so sovražnika videti, srečati se z njim v boju ter zmagati.
Vojak je miroljuben ter se, dokler ne mora. ne spusti v rabuko; kudar pa mora opustiti mirne vojašnice. kadar se mora cele dni in noči ubijati po lesih in skalah ne znanih krajev, hoče tudi nekaj imeti za svoj trud, in t«• nekaj j«
- kri
In krvi — te doslej niso videli. Kadar so imeli ustaši ranjene ali mrtve, so je odnesli s seboj v go re. in vojska je našla v dobljenih vaseh le mirne vaščane. kateri so zagotavljali svojo avstrijsko zvestobo. toda sovraštvo in nepomir-ijiv srd sta jim zrla iz oči j. Mnogi teh miroljubnih vtuičanov je morda pred malini časom vrgel od se-he puško, ko 11 i utegnil z ostalimi uteči. — toda kdo mu je mogel to dokazati T
Bataljon, kateremu je veleval major M. .. . in s. svojo trobento tudi hornist Nešvtra. je imel razgrniti in zatreti oddelek ustašev. kateri se je po izpodletenem naskoku na Doblinski grad umikal k Arku in Rivi. Ti mesti je držala doslej slaba posadka na uzdi. ali bilo se je nadejati, da vržejo od sebe. če jim pride na pomočč. krinko avstrijskega domoljublja ter se pri glase k javnemu uporu
Vojaki so kar goreli hrepenenja, vreči se na sovražnika. Smatrali so Lahe za zbalela puntarje, kateri so jedva šoli odrastli. S svojim majorjem so bili nezadovoljni. Ta je dobro mznal težkoče in nevarnosti gorskega boja, poznal način ustaškega bojevanja ter krotil bo-jaždjnost svojega oddelka, tako. da so mu vojaki nevoljni priložili naslov "major Curuk".
Kouečuo se je vendar enkrat glasilo povelje, udariti naravnost na sovražnika — in sovražnik, kakor se je zdelo, ni se mislil izogniti. Ustaši, po številu kakih tri sto mož, so se umeknili v pravem bojnem redu k Lasinu ter se tam u-trjevali.
Bilo je očito. da je lo sovražnik v dobrem vodstvu ter izurjen, kateri ne pobegne, ako zaguči v njegove vrste nenadno od strani ali ' sovražna salva, — Bili so zapojeni z gorenje
Sarke, kjer so silili d<j zdaj mirne prebivalce k uporu.
Vojaki so šli veselo kakor na svatbo. Da. i sam major Curuk je bil tako dobre volje, da je dovolil t robačem "ekstra". Zraven zvokov komisne koračnice slabo teč** vojakom korak : nima za nje dosti mikavnosti, ker .io tako cesto slišijo v vročili dneh velike parade na vežbališču.
Zato pa ima vsak redni trobentač svoj posebni ''ekstramarš". podoben kateri narodnih pesnij. Kadar pa k ta zazveni, se sprožijo naenkrat noge. se vzravna skrčen hrbet in vojaki vesele je iztegnejo korak.
Trobači posameznih stotnij >o odigrali svoje koračnice, v tem je zvonko zadonela trobenta Nešve-rova:
"Fantje od Caslavc. vzdignite glavo,
l.ahe kosite mi kot samo travo'." \"ojaki so mrmrali pesmico, katero jim je Liil "zložil" Nešvera v navdušeni uri. — trobači stotnij ' so spremljali v tercah, bobnarji so tolkli na bobne kakor obsedeni, in tak«» je slavil celi bataljon veseli pohod proti Lasinu.
Za grmeli >«• prvi streli. Predvoj je bil srečal z malim oddelkom Lahov ter >«• umikal, neprestano < bojujoe. h glavni eeti.	i
Trobenta Nešverova je presunljivo zapela, vojaki so hipoma u-tihnili. Bilo je slišati le pojedina povelja stotnikov in poročnikov, vodečih svoje čete v ogenj. Poboč-nik je jezdil v polnem splavu od stotnije do stotnije, raznašaje poslednje ukaze, in major Curuk je obljubljal režečemu se Nešveri "kozliča. petindvajset in ulico", če ne ujame prav vsaki njegov komando.
n.
Lu>ino. velika vas z več nego sedem sto prebivalci, je ležalo na vznožju Bondonskih gora ter zapirala celo podolje. ki se vleče skoro do Orto d' Abramo. Na pobočju te gore je stala osamela lasinska cerkev. katere zidovi so ponujali u->tašem izvrstne obrane.
I staši so znali dobro ceniti u-godni položaj, kateri jim je nudita vas s cerkvijo, razprostirajoča se na četrt ure hoda. V nekoliko minutah so preskrbeli glavne vhode v vas s pregradami ter—vuiade-ji na zmago poslali le slabe čete. da bi dražili sovražnika k naskoku.
Vojska se je pomikala naprej, krijoča se po možnosti v razlitem ozemlju, korak za korakom. Jedna stotnija se je razvila v verigo za naskok proti cerkvi in grobišču, drugi dve. ima joči v sredi močno četo tirolskih strelcev, sta se pomikali proti vasi. Četrta stotnija, služeča kakor rezerva, se je postavila z orožjem v roki na cesti, vodeni od Madruzza. krijoča sc z razvalinami starega gradu. Četa lahkih jezdecev, ki se ni mogla na razritem torišču udeležiti naskoka, je vršila službo pobočuih straž.
Jedva da se je od cerkve oglasil prvi strel, so pozdravili Picmon-tezi na celi črti vojsko krikom in silno salvo. Vojaki so mirno pretakali pok ter stopali pravilno naprej. a tirolski strelci so, zaslišavši krik sovražnikov, udrli iz reda ter se vrgli v polnem navalu na vas.
Na povelje sta udarili zdaj i o-bc stotnij i v naskok. Z vseh straneh so padali streli ter se oglašali kriki, s cerkvenega stolpa so doneli zvonovi, kličoči prebivalstvo na orožje. Bobni so ropotali, trobente stotnij pozivale k naskoku. — in vojaki so razkačeni jemali zagrado za zagrado.
Kakor gosta megla je pokrival smodnikov dim celo krajino, in iz te megle so le tu pa tam štrleli obrisi bojujočih na barikadah, tu pa tam se je za bliskal o od strela. Z desne bitvenega metežu je bilo slišati upitje in kletve, zmagoslavno ukanje, trobente hornistov. mrtvaški zvonček iz vasi in zvonove s cerkvenega stolpa. Naenkrat so utihnili zvonovi - vojaki m> dobili grobišče.
V tem so vdrli ustaši izza zasek ter se vrgli obupno na središče lia-skonč ne vrste, in v kratkem »'asu so se umikali hrabri tirolski strelci. Major se je takoj vrgel tja z rezervno stotnijo, ali že je pridrvel v polnem diru lahek jezdec, ozua-ojujoč močno ustaško četo. katera se je bližala s strani od Pietrumu-rata. Deželni strelci so se umikali v divjem neredu, ustaši so pritiskali za njimi z zmagovitim vriskanjem. — središče je bilo prodr-to ill položaj stotnij na krilih v nevarnosti.
*'Nazaj!" je klical major na trobača N eavero. Trobač je nasa dii. ali mesto nazaj je zapela njegova trobenta "naprej"! — 'Hurra' je zagrmelo po zraku in vojaki so se vrgli z novo silo na sovražnike.
I
"Nazaj, k vragu ! Trobi retire I " |cev. v B«<ii«lin;»ke jrore. vašcani »o j«« zavpil major obupno. Ali znova se podali in mrtvaški zvonček v je zazvočala Nešverova trobenta s j stolpu je utihnil, svojim prodirajočim glasom. pozi-j Znesli so ranjenec in med njimi vajoča k naskoku.	jtudi umirajočega Nešvero.
Zbesnel je mahnil major & sub- 'Nešvera. ali je huGo?* je vpra-Ijo in trobač Nešvera se je zva- šal major, sočutno se pripogihajoč lil na zemljo. Toda z nova je za-j k njemu.
donela njegova trobenta, kličoča ( "Trobil sem zadnjič, gospod rezerv o k naskoku. Ležeč na zem-j major, ali umiram rad. — Komun-Iji se je vzravnal ob laket in s po-1 doval sem enkrat bataljon po svo-slednjim dihom se je ukaje ogla-'ji volji in zmagali smo." -ila njegova trobenta :*"Fantje od ' "Živel cesar! Živel gospod ma-Caslave. dvignite glave!"	!jor Curuk. živeli 1'aiitje od Časi a
'"Hura. hura!" je zagrmelo poj ve!" celi črti, — rezerva se je vrgla v \ Več trobec ni rekel, zahvalil se središče, stotnije na krilih so vzele je. in tako. ker ni šel gospod ma-
zaseke. in za kratek čas je zmago- j jor, je šel on k počitku. —---
vita vojska vdrla v vas.	j
Cstaši so s.- umaknili, prosiedo ; Za vsebino oglasov ni odgovor-vaui <m| enega oddelka zmagoval I n* npravništvo ne uredništvo.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v ]Veat Virginiji in Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiakal nai i stopnik


k Frank Petkovsek
Javili notar (Notary Public) 718-720 MARKE T STREET
WACKEGAN, ILL.
PRODAJA lina vina, izvrstne smolke,
patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke vseh prekomor-
PHONE 24«	skih črt.	-
—-	POŠILJA denar v stan kraj zanesljivo m
Zastopnik	pošteno.
*GLAS NARODA" UPRAVLJA vse v notarski posel spada-
^wYoZ n!T 6102-04dSeT.CLAIR AVE., CLEVELAND,
w«w rt
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NAHODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
fej jc >; w
DELO OKUSNO.
■ as a
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE.
■C OB £
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
vsa naroČila rošurrs na:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N. T.
WWWWWWWWW WWW* Pf f f »
jtsmemi
Kaj pravijo plaatsUl. oisajakS la BrlsvalU e land Bert« »I«
Battoer.
aDoli z oroagemf
Lt NlkelaJevH TeisieJ J* pAsal: Knjlso asm s velikim sBIt
lea prebral In v njej na Sel veliko koristnega. Ta fcajlsa e»H vyUvs na floreka In obsega nebroj lepih mlati.,,.
Friderik pl. Bedenstedt: Odkar je umrla madams Btssl al bilo na sreta tako Slavne pisateljice kot je Suttnerjera.
Prof. «r. A Dodel: 'Doli ■ orožjem' Je pravo o«ledalo Mdaaj^ ra Saaa. Ko flovek prečita to knjlso. mora nehote pomisliti, da se bližajo CloveStvu bolj« Cast Kratkomalo: selo dobra ksjljca.
Dr. Lod. JatMbo^U: To knjigo bi Govek najrajia paljnkil* V dno srca me je pretreslo, ko sou jo prebrat
Štajerski pisatelj Peter Rosecftr pile: Bedel sem v sekam CO«da pri Orleslacb ln lem bral knjigo a caalorom "Doll a oroS-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj labke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Življenja. Ko tem jo prebral, sem saielel, da bi ae prestavilo knjigo ▼ tm| kulturne Jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v ■olab ne smelo manjkati Na aretn so drnSbe, kt ra sil rja J o Svete Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti draibe. ki bi rasitrjala te knjigo?
Heuik Hart; p- To je najbolj oSarljlvs knjiga, kar asm jlfl kdaj bral__
0. Nenmaaa Hefer: — To je najboljla knjiga. Kar se jlb s»k aau ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
H—s Land (na ebodn, katerega je imel leta 1800 v BerUaa>| Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vaakemo jo bom pe. andlL Nej bi tndl ta knjiga naBa svoje apoetolja. bi Sli laja krlSemavet ln nOll vse narode....
Floaiifel minister Doaajevskfl je rekel v nekem brojem gev*. ra v poaiaiakl abornlcl: Saj je bUa pred kratkim ▼ posebni knjigi ostane na pretrealjlv naSn vojna. Knjige nI napisal noben toJ»-iki strokovnjak, noben driavnlk, pai pa pilproeta Inuka BerU PL Ssttncxjeva. Prosim Vaa. poavetita par ur tema dela. da n ns bo nlkdo ve« nardnfteral aa vojno. ko prebral te knjle* CBUHOWIDT,
■azela*« M Kt)
Slovenic Publishing Co.,
•2 CortUndl Stmt, New York City, N. T.
iWWMyMVH 8H8W«llilM»lMil IttfWS
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki jo pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Upravnišlvu Glas Naroda.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THi BTTRMATT OP INDUi-TUES AND IMMIGRATION'' ss državo New York varuje prt seljemts tsr jim pomaga, is so Mli osleparjeni, oropani ali ie so s njimi slabo ravnali
Brssplains navodila ln ponk v nstn rsliz ae i j »kih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti sa državljanske listine.
Serodnlki naj H iskali novo-doile priseljense ns Illls Island ali pri Bar^e OfHee.
Orlaiite it ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOB, BUREAU OF INDUSTRIE® AND IMMIGRATION. NewyorSki nrad: ISO, 5th Ave., Room S01S. Odprto vst^k dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob čredah od osme do devete nre tvočer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor Building. Odprto vask dan *d devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete nre sveter.	(In v t)
HARMONIKE
SSCISI fcakriaafcall vrste IMUsJem popravljam pe aajnlSjlk amafe, a Bele trpeine ln aaaaaljive. V poprav j aamaeljlve vsak&e poBja, kes mm Bs u« IS tot tukaj v tam peais ta saBaJ v svojem lastnem doma. V pepzaveS kranjske kakor vse Brege v raSanam pe BSla ka-aaktsva Prta naBaljnlk
vprašanji	_
ISBK flRIH«
IB1V Bes
Veliki vojni atlas
ftijskajočih se evropskih držav in pa koloni skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 rmznih zemljevidov aa »tih etram*k ln vsaka stran je 10^ pri 18^ palsa v a lika
Cena samo 25 cento?.
» Manjši vojni atla»
»V	obMga devet runih waml|svido»-
na 8 ftranek, vsaka stran 8 pri 14 paleev,
Cena samo 15 centov.
Vsi semljevidi so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi osnaien obseg površine, katero sa vsema j o posamezne države.
W Pošljite 29e ali pa 13o. v snsmksh ln natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo saželjeni atlas. PH večjem odjemu damo popust-
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	Mew York, N. Y.
Mili
NI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORE, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebni nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki Žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informaeije glede datuma izkrcanja ali imena pamika. Okrnit« h saupno ns njega, kje* bost« toino in solidno 9«»
ptrelent
M
LfAE^RABOOlVI II IAIII »9UM MAMODA'1 HHH VLOVUtU 011«» v
VAXKAMILO.
Rojakom v Lorsin, OU«, In kolisi naznanjamo, da jik ko sM* iskal nai zastopnik
JOHN KUMftE,
ki je pooblaščen pobirati iuo>-tiso sa list Glas Naroda« 8 spoštovanjem
Upravniitvo Glas Naroda,
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov
Za dej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d,
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pr! nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so yesani v platno in vsak stane 50 eentov.
Naročila in denar pošljite naj
Slovenic Publishing Company,
•S CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. 7.



Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega tem m prepriCal, da dospejo denarne pofiiljatva t odi seda.' sanealjivo v roke naslovnikom; raalika je ta ta, da potni bujejo poftiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni:
Torej ni nobenega dvoma sa pošiljanje denarjev sorodnikom la iiaicta v staro domovino]
100 S velja sedaj $13.25 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.

^ v T ^"T	^ ^^ ^^-