Katollšk cerkven list. Dani. a izLaja vs»k petek n« celi poli, in velji po poŠti za celo kto 4 gld. 60 kr., za pol Uta 2 gld. 40 kr , za «-ef*rt leta 1 gld. 30 kr. V tinkariiici .-prej« mara za leto 4 gnld., za pol leta 2 gld., za Čctcrt letn t gl; ako zadene i.u ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIX. V Ljubljani 24. listopada 1876. List 47. Pogovori. XVII. Ce je luteranstvo sveto ? Vprašanje. Prepričan sera, kar si mi zadnjič terdno skazal, da greško-rusko razkolstvo ni sveto, da torej nikakor ne more biti prava Kristusova Cerkev, ker le-ta mora med drugimi znamnji imeti tudi to, da je sveta. Ali je pa morebiti Lutrova rova vera sveta? Odgovor. Na to vprašanje naj smem tebe nasproti prasati, če so bili začetniki prote3tanštva sveti? V. Kolikor je meni znano, ni bilo v nobenem ne iskrice svetosti, temuč bili so čudni strici raznih pre-grčh in nap&k. O. V tem imaš prav. Ravnokar sem bral, da nobena poštena duša bi si ne želela enaka biti Lutru, Cvingli-u, Kalvinu in Henriku VIII, ker ti začetniki proteBtanštva gotovo niso bili sveti. (Gl. P. A. Maurel: „die Kirche" str. 71. id.) O Lutru bova spregovorila še posebej besedo, ako ravno je že sploh znan iz najini': pogovorov. Za zdaj naj omenim le samo, kar je mesca kimovca 1845 pro-testanška „Revue univers" v Oxfort-u in Cambridge-u o njem pričala. Pravi pa to le: „Luter je v resnici nenavaden mož; toda živalski nagon je imel pri njem predgospostvo; ta nagon je bil temeljna postava vsega njegovega življenja, in do svoje smerti ni poznal druge postave. Luter je bil pravo vtelesenje materijalizma in počutstva, banderonosec poželjivusti." (L' Univers, Mer-credi 22. oct. 1845.) — Ako protestantje sami tako sodijo o svojem Lutru, pač ne bo nihče terdil, da je bil svet. V. Pripoveduje se, da ta nesrečni odpadnik in bo-goskrunež je v trenutku svoje smerti zatarnal: „Preč je! Lepe nebesa, ne bom vas več vidil!" Pa pustiva ga za zdaj in povej mi, kaj je njegovih verstnikov osoda ob kratkem. O. Cvingli je zatajil mašniško čast, ter .se je valjal po blatu gnjusobe. Čenčal je, da vidi prikazni in duhove, ki jih ima za učenike, v svoji brezbožnosti pa je tako napredoval, da zraven Kristusa je druhali priver-žencev in posnemavcev poganskih nečistih božanstev prostor v nebesih pripisoval. Kalvin ni bil duhoven, pa j* vender vžival neko duhovsko službo (beneficium). Zarad njegovega nesramnega življenja ko mu bili na pleču znamnje vžgali. Sprejeli so ga bili v Genevi (Genfu na Švicarskem) in vrinil se jim je za prevzetnega, prederznega, neusmiljenega tirana tega mesta. Umeri je 1. 1564, boje ko poganski stojikar (nekaki modrijani, ki so dobro znali greh lep- šati); Harennij pravi, da je konec storil za sramotno boieznij > v obupanji. ^Calvinus in desperatione tiiniens vitam, obiit turpissimo et foedissimo morbo...; quod ego his meis oculis praesens a«»pexi. Joan. Harennius, apud Petrum Cutzemium.) Henrik VIII je bil katoličan, dokler je čisto živel. Ko se je pa pri vsih svarjenjih sv. Cerkve prepustil svojim strahovitim strastim, se je odločil od Kima in dal se je izvoliti za naj višega poglavarja cerkve na Angleškem, kar sva obširno že govorila. Oženil se je zverstoma s peterimi ženskami, ki jih je zopet zapušal in pošiljal na moriše. Tako je umeri 1. 1547, in zatarnal je bil za slovo: „Prijatii, vse smo zgubili: deriavo, slavo, vest in nebesa!" (Feller.) V. To so pa res čudni začetniki in očanci nove vere! Taki zidarji so hotli rimsko katoliško Cerkev popravljati, ljudi učiti vero, resnico, čednost? Kdo bo še verjel, da je njih delo sveto delo? — Pa rek« l si, da imava še o Lutru nekaj posebnega govoriti? O. Pred dvema letoma je znan avstrijansk učenjak, P. Bruno Scliou, dal na svitlo knjižico: „Dr. Martin Luther aul dem Staudpuukte der Pavchiatrie", in v tej knjižici z mnogimi dogodbami iz Lutrovega življenja skazuje, da ta .,reformator" je bil terčen. ne vselej jasne pameti. V. No, ravno to se je še pogrešalo! O. P. Bruno pravi, da že protestanški duhoslovci so na to zavračali, da je Luter imel pomote občutkov ter dozdevne prikazni; pa niso te reči dalje preiskovali. Ako bi bili v to reč globokeje segali, bi bili opazili, meni Bruno, da je imel Luter ,,nervozen organizem", zlasti razdraženo občutnost. Bil je v čutniškem oddelku prerazdražen in to ;e bilo vzrok njegovih „hallucinacij" (dozdevnih prikazen) in „illuzij" (zmot v vidu oseb in reči), pa misli lastne velikosti, gonila ga je besnost za preganjanje, čezmerni razdraženja poželjivosti, in iz tega so izvirale druge bolestne tiziške prikazni, kakor je n. pr. nezmerno rohnenje nad nasprotniki itd. V. Ali pa ima pisatelj P. Bruno k temu dokazov? O. V vsi sv«.ji knjižici strani to skazuj-. Sam pa pravi: „Ne bom rekel nobene žali-besede, ne sovražne, ne grenke; ... po izvirnih spisih, čisto kakor je, brez strasti, bom Lutrovim častivcem skazal, kaj da je on res na iuhoslovakem stališu." — Pisatel) sam je veliko let imel z zmešanimi ter blazuimi — zlasti v dunajski bolnišnici — opraviti, torej so take opazovanja njegov poseben .,studium4<. Iz obilniš" tvarini naj tukaj le kaj malega posnamemo, kar pa je vse vzeto iz Lutrovega življenja, djanj, njegovih besed itd In spomina vredno je, da P. Bruno se derži posebno tega, kakor ga je po virih popisoval sedanji odpadnik Dollinger sam. Pred drugim omenja pisatelj, da Luter je po volji staršev hotel biti pravdosrednik, jezični dohtar. V nekem viharji pa mu je boje strela ubila prijatla, ki je bil zraven njega; to ga je tako prestrašilo, da je storil obljubo biti innih. Študiral je naslednjič tako silovito, da se mu je pri slabih čutnicah presiljenost preselila tudi v njegove misli in sploh v njegovo življenje. Tako presi-Ijavo je kazal že zgodaj v samostanu. Zaterdil je n. pr. sam: ko je bil v Rimu, mu ]e bilo bridko, da njegovi starši še niso mertvi in da jih ne more s sv. mašo iz vic rešiti; menil je pozueje sam: ako bi bil našel priložnost, bi bil iz verske gorečnosti sam nad njimi postal najbolj neusmiljeni ubija-vee. — Kdo neki bo to govorjenje priznal za besede Človeka pri zdravi pameti? Rekel je tudi Luter, da v samostanu je bil Kristusu tako sovraž n, da se je pri pogledu bridke martre ustrašil, je oči povesil in bi bil raji hudiča vidil! Budila se je v njem skušnjava k bogokletju, ki jo je hotel z molitvijo zatreti, pa da ni mogel. L. 1507, eno leto po novicijatu, je bil Luter posvečen, ne da bi bil imel potrebne znanja. Kmali potem je rekel: da njega in posvečujočega škofa zemlja ni pozerla, to ni prav in je bila vse prevelika Božja po-terpežljivost. Ze leto posneje je bil učenik na vseučilišu v Vitenbergu, kjer pa je že učil goropadne zmote. Precej ičt pozneje je dal na svitlo: „Ein deutsch Theolo gia", na kar si je kaj posebno domišljeval, bilo je pa delo polno zmot iu zopergovorov o volji, svobodi; raz-djal je bil prave zaumene o stvarjenji, odrešenji, izvir nem grehu, milosti, opravičenji. To so naj učenejši protestanški bogoslovi že davno sami spoznali in rekli, da Luter ni bil ne filozof, ne umoslovrc. Njegove grozne presiljave v verskih rečeh, njegovo ropotanjc, psovanje in preklinjanje zoper papeža je kazalo sosedstvo z zmešano st jo. (Gl. str. 3.-7.) Čudno je njegovo vedno sanjarstvo o hudiču, s čimur je svojo terčeiiost nekako zakrival. Skor sto strani jc žertvoval tej tvarini v svojih obmiznih pogovorih itd. V pridigi je rekel: včasi hudič obleče š mo (larvo), kakor, češ, ga je sam vidil, kakor bi bil svinja; na Vartburgi v podobi velikega pja, ca vertu v podobi Černe svinje; v Koburgu v podobi bika. Viditi ca je mislil tudi v podobi muhe, in je vergel tintnico vanj, ali tuli v podobi mehu. Bil je velikrat zjutraj ves v potu in utru)eu, ker je menil, da se je po noči boril s hudičem. Rekel je, da ,,i«r.a prav rnočue kusti", pripi soval mu je truplo in pravil, kje da stanuje. — Koliko da je imel satan z njim res opraviti, ni naša reč razločevati: ni pa dvomiti, da večina njegovega dušnega terpljenja uiu je delala huda vest zarad njegovega odpada in strahovitih nasledkov. (Konec tega oddelka prih.) I*. Miaroi Anlonierie. (Dalje.) Po storjenih obljubah konec novinstva se začne prccej učiti bogoslovja v novem Sandecu. Bil je žc precej zmožen za to: ker je bil univerzo doveršil z odličnim vspehom, so mu bile spregledane daljne leta, v kterih se je imel pripravljati za bogoznansko učenje. Tri leta potem je bil posvečen (10. sept. 1*44); škoda, da njegovi materi ui bilo dano veselega dne doživeti. Zdaj je bil Antonievič pripravljen in vgoden za velikansko apostoljsko delo, kajti previdno t Božja ga je do dobrega oterla in omikala, nakladaje mu terpljenja. Leto 1846 je v zgodovini poljske dežele s kervjo za-čertano. Zdivjal je bil vihar nesrečne vstaje, kteri je bil kos le Antonievič s svojo darežljivostjo, s pogumom, z učenostjo, krepostjo. Na prostorno polje je hitel, kjer so njegovi rojaki sovražno si nasproti stali — na polje, ktero so osvitljevali s strašnimi požari, na kterem so se veršile še bolj strašne morije. Da njegovo misijonsko delo j,o Galiciji bolje ume-vamo, treba je vedeti vzrok te ustaje, ki je deželi prinesla toliko nesreč in siroščine. Poljski izseljenci na Francoskem so ustajo že dle časa pripravljali. Ko so zanjo pridobili plemenitaše in več druzih, so določili dan, kedaj ima vzplameniti. Znabiti, da bi se jim bilo posrečilo, ko ne bi bili enega, odločivnega stanu prezefli, ker kmetov niso bili pridobili, misleči: kadar se vname, bodo kar s plemenitnlki potegnili. A varali so se. Stoletna tlaka, hudo robovanje jim je bilo predobro v spominu. Kolikor bolj 8o kmetje čutili, da nekaj vre, toliko večjo nezadovoljnost so kazali. Netivci niso mirovali. Prigovarjajo kmetom, s silo jim prete, toda niso jim mogli ustajniške volje vžgati. Ko se zasvita določeni dan ustaje (20. sveč. 1846), odpošlje več ko sedemdeset občin može k okrožni sodniji v Tarcov, ki so imeli naznaniti, da jim žlahtniki, gospodarji, oskerbniki žugajo, ako se zoper vlado ne spuntajo. Okrožni glavar puhvali njih zvestobo, pa ker jim ni mogel obljubiti, da jih bo z vojaki branil, jim reče, da imajo pravico silo s silo pregnati in vse nasiluike prijeti in sodniji izročiti. Kakor blisk se raznese novica, da si morajo kmetje sami pomagati. Hipoma se vzdignejo in oskerbe s cepci, kosami, piki, koli, da se branijo. Plemenitaši ne ieniajo v ognjevitih govorih ljudstvo navduševati, svobodo povel-če\ati, boljše čase obetati. Tako je govoril na dolgo in a roko r.tki žlahtnik, in ko mu kmet ugovarja, da gospodi ni dosti verjeti, potegne žlahtnik samokres, pomeri v govorivca, sproži in — ustaja je imela pervo žertev. Kmetje, po tem dejanji neopiašeni, veliko bolj razdraženi, planejo na zbrane plemiče iu do malega vse ugonobijo. Iskra je padla v netivo. Skupljajo se druhali, ki se derve ropaje, požigaje, more, od dvora do dvora. V manj ko štirih dneh je bilo samo v Tarnov znošenih 146 ubitih posestnikov, «skerbnikov itd., ki so bili s cepci, koli in gorjačami tnko razbiti, da jih je bilo le 30 poznati. Tarn vski okr«-g je obiegal 152 plemenita-ških posestnikov, pa le nekteri so bili ubežali. Naj postavim tu ene čerte strahovite d' godbe iz zapisnika P. Antonieviča, ktero mu je pravil mož, ki je vse to sam vidil. Mlad gospodič se je ver^il s popotovanja ired svoje rojake, prav mirne ljudi, ki so g u ljubili zarad njegove darijivosti, pri jazu- sti in dobrohotnosti. S vest si, da ni« komur ni storil nobeu^ krivice, pač pa mnogim veliko dobrot, ostane doma, akora\no je zvedil o gojusobnih tarnovskih mori; h. N*.nadurna ga napade t'op tolovajev, ki vsega razbitega in v kervi na snegu ležečega puste, misleči in bahajoči se, da so mu na uni svet posvetili. Vendar merzla nnč plemenitaškemu nesrečniku kmalo k zavednosti pomore; s snegi.m si maši globoke rane, iz njih vročo kri zaderževa!e in toliko, da se priplazi do bližnje koče, ktere prebivavci ga v zatišje spravijo. Morivci, čuvši, da živi, ga v drugo napadejo in neusmiljeno zdelajo. Gospodič jih prosi za Božjo voljo, naj mu prizaneso; — ne; zdihuje, če mu je umreti, da mu idejo po duhovna; — ne; edina judovska deklica, kateri je pobitje mindenča v serce seglo, uteče po duhovnika v Bobovo: pa ni mogel priti. Med tem popuste kervoloki mladega plemenitnika, meneči, da je za vselej po njem. In ko se zopet zave, se v borno bajto bolje skrije, da bi si ohranil poslednjo iskrico živetja. Toda nekdo ga ovadi. In zopet prihrume zverine človeških podob; svojim očem ne verjamejo vidivši živega, nje- govo prečudno otenje nekakim skrivnim svetostim pri-pisovaje mu razgalijo persi in najdejo svetinjo -neoma-dežanega spočetja. Stergajo mu jo z vratu in sedaj mu smertni mabljej življenje vzame. Bil je dvor plemenitega moža v Podolju. Po noči se drutial pridervi. Mož uide, žena z detetom v naročju ostane. Kmetje išejo denara, zahtevajo ga od žene, pa ga ni imela: da bi jo prisilili, ji ugrabijo dojenca in veržejo na živo oglje v peč, za kruh napravljeno. Pero se ustavlja pisaje take gnjusne početja, kakoršnih je brez števila. Plemenitaška stranka, ki je bila U3ta!a za osvobo-jenje in torej upor podperala, je bila sicer ob moč, toda kmetje, ki so se temu početju uperli in v potokih kervi ga zadušili, so nevarni postali sedaj sami vladi. Stavili so namreč do vlade nešzpolnivne tirjatve. Zakaj je nižje poljsko ljudstvo tako daleč zašlo, piše Ant nievič: „Vera je bila skoro ugasnila in postala nezmožna reč, ki zbujenih strasti berzdati ne more. Hrepenenje po dobičku, zložno vživanje, bogastvo, maščevanje, pijanost, razdražena pohotnost je bila brez uzde. Ljudstvo se je čutilo prosto, to prostost je hotlo rabiti, in jo je rabilo slabo, ker ni vidilo, da je pod postavo, j<* vse teptalo ; ker ni spoznalo nad seboj strahujoče pravice, -e je vzdignilo zoper Boga sameja. In to ljudstva, ki je mesec peprej tako pooižno v cerkve hitelo in se v njih tako izgledno obnašalo, je z oboroženo roko v hrame Božje hrulo. Lomih« je križe, pred kterimi je prej kolena upo-gibalo; onečastovalo je sveti zakrament, pri kterega imenovanju se je pred malo dnevi zdiha.e na persi ter-kalo. In ker se je prederzno zoper Boga vzdignilo, kaj čuda, če ljudem ni zanašalo?... Eni so v sebi nosili že davno vcepljene hudobije, ki niso prišle na dan iz strahu pred postavami, kakor je bil pa zapah odmaknjen, so obrodili kervavi sad; drugi so hotli zadušiti grizenje vesti, ki jih je pekla zarad perve morije, in so pili hudodelstva kakor smertni strup.(> (Dalje sledi.) Pomenljive spoznare in izpovedovanju brezterea Henrika Mieine-tn. (Konec.) Ni mi treba se omenjati, da nisem nikoli nosil v sercu besne jeze zoper rimsko C-.rkev, ravno tako tudi nisem sovražil njenih duhovnov. Kateri poznajo moje šaljive pesmi 111 lastnosti šaljivca, s čemur sem se luno gokrat nehotč preobložil, mi bodo gotovo prav dali, ako rečem, da sem molčal o slabostih duhovnov. In se takrat, kadar me je kaj n-«j bolj jezilo, s^m spoštoval prave duhovne; vedno namreč, kadar koli sem se oziral v svoje preteklo življenje, sem se spominjal, kaj so mi nekdaj storili katoliški duhovni. Katoliškim duhovnom namreč, prav njim se imam zahvaliti za pervi poduk svojih otročjih let. Katoliški duhovni ravno .«-> mi pervi duha budili. In še v srednjih šolah v Diis3eldorfu, pod francosko vlado liceje imenovane, ki sem jih pozneje obiskoval, so mi nčeniki s p sebno prijaznostjo in marljivostjo um bistrili, in bili so skoiaj vsi katoliški duhovni. Za časa pruske vladi-, ko ta šola d-bi greško-prusko ime gimnazija, so b li duhovni ličeniki kmalo nadomesteni s posvetnimi. Z njimi vred so odpravili tudi njih šolske knjige, tisr<> jed-mate in v latinskem jeziku pisane priročne bukv.- in tiste izgledne berila, ki so bile v navadi še v jezuitovskih šolah. Mesto teh starih knjig kmalo vstanove tudi nove slovnice ter obširnejši berila, pisane v nemškem ali velikveč v pruskem narečji, v neslani, prav učeni in visoki latovščini, ka- tero mladina veliko težej umeva, ko lahno, zdravo in jasno latinščino jezuitovsko. Naj že jezuite obsojajo, kakor hočejo, priznati se jim pa le mora, da so vedno opravljali svojo službo prav ^za djansko življenje (ko skušeni in izvedeni učeniki). Ce so prav po poti, ki jo je kazala znana zistema, mnogokrat poknzili vedo staro-davnosti (kaj se?!), so znanje starodavnosti vender učili pred poslušalci vsacega stanu, ter ga s tem, da so ga razširili med ljudstvo, v lastni jo naroda spremenili. Po sedanjem pruskem učilnem načinu res nekteri dčenjaki, dušni velikani, bolj spoznavajo stari vek ter nekdanje čase, toda nešteta sila nemškega naroda si le prav redko kedaj v s- ominu o!.rani kak klasičen odlomek , bodi si košček Hcrodota, Kako Ezopovo pravljico, ali kako kitico i/. II-;aca. Vse drugače pa je bilo poprej, ko so si ti božci z velikim trudom morali pnsluževati svoj vsakdanji kruh. „Pešč:ca latinščine kinča vsacega ni"ža", mi je rt kel star čevljar, kateri je še od takrat, ko je v svoj :in černera plajščeku hodil v š»lo jezuitov, marsikaj lepega vedil iz govorov Ciceronovih zoper Kvilina. Z veseljem in z vspehom je ponavljal še odlomke zoper sedanje ljud i lovce. Jezuiti so se posebno peč a i i z odre jo ter odgojo. Ubogi očetje Jezusove družbe, p s\ili -te -trah vi, n i ktere so liberaici nakladali vs- prf^rch«; t-da vidili so ie Vrtšo slabo stran, vaših zaslug; { a vam nro prištevali. Kar se mene tiče, msem ni it li soglasoval pri hrupu svojih verstnikov, ki so bili že pri samem imenu ,,Lojolu" razkačeni kakor junec, kadar mu pomoli« kos rudečega sukna. In sredi vznemirjene vojske pravo korist svoje stranke sem si velikrat v sercu misli!, kako je mnogokrat na naj manjši reči zastavljeno, da se nagnemo na to ali uno stran, ter stojimo v versto prijateljev ali nasprotnikov. Vciikrat se spominjam, kako sem pred osmimi leti kratkočasil s svojo materjo, ko sera jih, čast to ženo, takrat žc osemdesetletno, v Hamburgu obiskal. Oster-mel sem nad b« sedo, ki so jo neprevidoma spregovorili, ko sva s«» pogovarjala o šolah, v katerih sem preživel svoje otročje leta, in nad besedo, ki je ušla iz njih ust o mojih pervih učiteljih, ki so bili skoraj vsi k t 1. Irregularitatum notio divisioque evolvatur, et a (jaibusnam sacerdoti praecipue cavendum sit, fusius explicetur. — 2. Aftinitatis impedimentum exponatur exemplisque breviter explicetur. h duhovaketja pastirstva. 1. Na kaj se razteguje spovedna molčečnost ?—2. Kako je ravnati z bolnikom, ki mu je besedo zaperlo? — 3. Ktere šege se nahajajo pri posvečevanji altarja? Naj se i apravi govor v dveh delih o pohujšanji. Vpeljava in sklep naj se popolno izdelata; izpeljava pa naj t>e osnuje. Kersanski nauk. Naj se učencem ljudskih šol razloži vprašanje: ,,Kaj nam pomaga dobra molitev ?" Iz Ljnbljane. l'ri zboru kmetijske družbe 22. t. m. je bilo pričujočih nekaj čez 40 gospodov iz raznih krajev naše dežele. Po ogovoru go*p. predsednika pl. K. Vurzbacha m poročilu glavnega odbora ter po poštevih so nasledovali obširniši predlogi iz raznih podružnic. (i. L)olen«-c j« pojasnoval, koliko škodo dela ipavska burja, da le v zatišji zra.-e nekaj vina, vsi drugi kraji so le bolj za vresje itd. Vzrok burje je zraveu krajne lastnije posebno izsekovanje in razdcvanje gojzdov, ter pri marsikterih posestnikih v 40—50 letih ne bo gozda več, ako se bo tako dalje delalo. K temu pokončevanju pomore posebno čresljarstvo, s čimur se zdaj desetkrat več ljudi peča , kakor pa pred kaj leti . ker se čreslo dobro prodaja. Drugo škodo gojzdoin delajo keze , ki ;ih nekteri nočejo opmtiti, ak-.ravno zapoved to zahteva. Podružnica meni , da tu mora vlada vmes seči in za postojnski okraj privoliti gozdni komisarijat, kakor je v Dalmaciji, češ, da sedanji inšpektorati so brez koristi. Podružnica ipavska je tudi sklenila, da njih poslanec g. Lavrenčič naj za to reč v deželnem zboru govori. — Zraven Dolenčevega je hii spnjet tudi g. Pajkov predlog, ua n.ij se spi .h po vsi deželi v to zadevajoče dobre gojzdne postave na tur ko spolnu jejo. Tudi drugi g. Dolenčev prediog zarad reguliranja (vravnave) ipavskih voda, ki veliko škode delajo, je bil sprejet. gl. vredne posestva se prodajajo po 4 - 500 gl. in ekse- kvira se neprizanašljivo, ljudje pa si ne morejo nič pomagati; naj se torej centralni odbor za to peč&, da se ubogim ljudem prijenja s prodajanjem, naj se jim odločijo obroki za plačevanje itd. Predsednik Vurzbach je k temu pojasnil, kako lažnjivo je, ko se iz tega, da v naši deželi na osebo pride manj davka, sodi, da narod plačuje manj davka, ker okolišine so vse druge; naše ljudstvo živi tako revno, da bi n. pr. Anglež v 8 dneh bil na mertvaškem odru, ako bi ga djal na taki živež, kakor ga mm gi posestniki pri nas imajo. Bile so še natančneje te reči pojasnjene in dotični sklepi za odpust davka, za voljnejši ravnjanje z ljudmi itd. so bili sprejeti. Sprejeta sta bila tudi predloga centralnega odbora: za spreminjavo načina pri presojevanji tarife pri teletih, in pa za prošnjo podpore pri ministerstvu za popotnega učitelja kmetijstva. O poldne je bilo še 5 točk obravnavati. ¥ PoŽegi na Slavonskem, kakor piše „Kat. List", je veliko županstvo dalo lep izgled vradnijske marljivosti. Po pritožbi od duhovšine, da je mladina obojega spola nemarna v obiskovanji keršanskega nauka ob nedeljah in praznikih, je nadžupanija terdo zapovedala, da šoli odrastla mladina obojega spola do 20. leta mora pričujoča biti pri nedeljskih in prazniških izpraševanjih. Poglavarstvo pa je to naredbo razglasilo staršem in oskerbnikom in bo skerbelo, da se spolnuje. Pristavlja vradnija k temu, da župnik po cerkvenih postavah ima pravico tacih ne poročiti, kteri ne znajo keršanskega nauka; da je torej ženinu, podverženemu vojni dolžnosti, zastonj deželsko privoljenje za ženitev, ko ima pa župnik pravico ne poročati tacih, ki ne znajo keršanskega nauka, kt*ri se d& naj bolje v cerkvi naučiti. Pri tej priliki opominja občinske poglavarstva tudi naredbe od vlade hervaško-slavonsko-dalmatinske 1660, po kteri je oblastim prepovedano poslovanje s strankami ob nedeljah in praznikih razun v neogibnih potrebah, in to naredbo obnovljuje. To bi ne škodovalo tudi marsikje na Slovenskem. Misijonske sporočila r. P. Valjavta. XVII. Misijon v Stmbidu nad lpavo. od 8.— 17. novembra 1870. Leta 18*»9 je bil misijon v Hrenovicah na Pivki. Veliko jc prišlo že takrat Ipavcev in Ipavk iz lepe ipavske doline gori, pervikrat k našemu misijonu. Kazali so željo, da bi tudi v njih dolini enkrat kje bilo sv. poslan je. Ali kdo pač bi se upal začeti? Pisalo se je davno že v Sembid, da bi ga tu napravili, a reč ni hotla spod rok. Menim si, kaj velja? sam stopim k gosp. vikariju v Sembid in misijon bo gotov, sosebno potem, k» se Materi Božji v Logu priporočim. Greva torej po hr< nc v.škem misijonu s P. Kos om čez Reber-nico, da f stareva, ko Materi B žji to reč izročim, eno noč pri g. vikariju šembiškem, nekdanjem mojem spovedniku, ko 9em bil kaplan v ipavskem tergu. Z namenom, drugi in tretji dan biti v Tergu in ostati pri preč. g. dekanu, ter svoje stare prijatle obiskati, g. vikanja sombiškega samo memogrede pozdraviva in reč nabo-deva. Zemlja za misijon je izorana. Ko se Materi Božji Loški priporočim in v Sembid vernem, je misijon narejen. Rekel je gospod vikarij : Prosim toraj, pridite po tergatvi leta 1870 k meni, — takrat imamo naj bolj čas. Misijon je bil sklenjen — in ob svojem času se je začel. Kaj čem povedati o tem misijonu? Čeravno je neprenehoma dež lii na Sembid in so bili ljudje slabo oskerbljeni z dežniki in obleko, je vendar ljudstvo le vrelo v Sembid iz vsih ipavskih vasi. Pol Terga tudi je bilo skor sleherni dan v Sembidu poslednji čas, in neizrečeno težko je bilo terškim, da niso smeli k nam k spovedi, ko je za sami Sembid bil misijon. Da je to liberalce zelo peklo, ko je vse vrelo na misijon, to je jasno. Poslali so bili celo sodergo, da je eno noč pod našimi okni memogrede prav glasno gerde italijanske pesmi pela... Možaki in mladenči so se posebno vneli v sv. po-slanji, tako, da so nas krepko branili pri naših protiv-nikih. Bil je med drugimi mož, ki je šel po opravkih v Terg. Komaj je doli, že sliši necega dohtarja udrihati zoper nas, kaki sovražniki ijudstva da so jezuitje. Jaz pa menim, ga rahlo zaverne postavni mož, da so ti gospodje ravno naši prijatli in posebni dobrotniki. Govore nam brez plačila, spovedujejo nas od štirih zjutraj do poldne in od dveh do osmih zvečer že več dni, tudi zastonj; učč nas dobrega in silo si prizadevajo za naš prid brez vsake svoje koristi dan na dan; pri vas pa za eno uro vašega dela moram plačati 4 goldinarje in še več, menim torej po vsi pravici, da so nam boljši, ko vi. Pri vsem tem je pa moja plačana reč in dostikrat predrago plačana pravda pri vas negotova, v mojo zgubo; teh gospodov reči pa so katoličanu gotove, mu zagotovljajo nebesa unkraj groba. Tako po priliki je priprosti mož splačal zvitega odvetnika, in tako ga je pobil, da mu besedice ni vedil več odgovoriti. Res, spoznati moram, da nas je ljudstvo ipavsko močno spoštovalo. Misli si kdo: nekega dnč, ko je bilo neštevilno ljudi v Sembidu, in ljudi iz daljnih krajev, prašam neko osebo, zakaj je tako daleč prišla semkaj ? Slišala sem, mi odgovori, da bodete danes v Sembidu merliča obudili! Čuden glas gre dostikrat pred nami, da nič ne jemo, na golih tleh spimo, da nič vina ne pijemo itd., kar vse je v naše veliko osramotenje in nas močno mora poniževati. (Merlič sicer telesno ni bil nobeden obujen, gotovo pa po duhovno marsikter.) — Bog, neskončno usmiljeni naj nam nikdar ne odtegne svojega sv. Duha, nikdar naj nam ne odvzame ljudi, ki nas slabost naših opominjajo — in vse pojde srečno v veči čast Božjo in zveličanje neumerjočih duš naprej. Gospodov je veliko prišlo pomagat, iz daljnega Podkraja, z visoke Planine, iz oddaljenih Vrabec smo imeli pomoč v spovednici. Ta šembiški misijon nam je pridobil štiri nove mi-sijone v ipavski dolini. Gosp. šembiški vikarij, ki je imel serce, pervi poklicati misijon v ipavsko dolino, je bil pa sam in s svojo čedo tako vesel, da nam z besedo povedati ni mogel. Mladenči so rekli, da naj mil. gosp. knezoškofa prosim za kaplana v Sembid, da bodo v naprej tudi pogosto mogli hoditi k sv. spovedi. Vse stanove je pretresel in vnel misijon — sirokoustneže pa osramotil tako, da nihče besedice več čerhniti ne upa. Bogu bodi torej hvala, kteri nam je dal tako slavno zmago po Kristusu Jezusu, Gospodu našem! — Žganje. VI. Zganjepivec skruni Božjo službo, mori in ubija sebe in druge — na duši in na telesu. Kača ima kačji zarod, žganje pa je oče in mati mnogoterih pregrčh. Koliko, postavim, greši žganjar v oziru na svoje dolžnosti do cerkve in službe Božje! Ali si že bil kterikrat v cerkvi zraven ali blizo smerdljivega kožuharja ali razcapanega cunjarja, nali-tega a smerdljivim žganjem? Kako je gerčal, ali pa kašljal, krehal, amerčal, večkrat čisto ali pa na pol spal! Povej mi, ali ni motil tebe in druzih v molitvi? Po mnozih krajih so zapeljive žganjarije prav ob cerkvi, ali blizo cerkve, ali saj ob potih v cerkev. Ljudje imajo priliko se zlasti v mrazu ali v dežji priti gret, vedrit, sploh na Božjo službo malo počakat, ki jo pa tudi lahko zamude med pitjem! In koliko se tu napik zgodi! Nekteri že napol pijani pridejo v cerkev — ne toliko molit, kolikor dremat in spat. Če že to ni, so pa vender dostikrat v takem stanu, da so malo zmožni zveličavne nauke umevati, ohraniti, premišljevati, v svoje poboljšanje obračati, se z duhom k Bogu povzdigovati. Smerdljivec, ki tako dela, pohujšuje vso občino. Vediti pa tudi moraš, da vsaka kaplja žganja, ki jo vžiješ pred Božjo službo, smerdi iz tebe, če tudi nisi ravno natreskan , in to za ljudi, ki so zraven tebe, ni lep izgled, posebno kužljivo pa je za mladino, ki ravno v žganjopitji čedalje huje posnema stare nespremišljene tesla. Kdor pa je napolnjen z žganjskira soparom, mu beseda Božja ne more v glavo, toliko manj, če je vter-jen žganjepivec. S tira ljudje s časom postanejo tako topi, zaguljeni in butoglavi, da tudi kadar so trezni, nimajo več bistrega duha in jasne glave. Zakaj ne? Zato ne, ker pijanec vse tiste lepe, tenke in blage čutila zamori, ki človeka delajo umnega, modrega, skerb-nega občana. Tako zakerkne taki človek, da mu za nobeuo drugo reč ni mar, kakor le za žganje. Da bi koristne bukve bral, z družino molitve opravljal, otroke učil, svoj stan zboljševal, hišo, družino, davke osker-boval, spoved in druge cerkvene dolžnosti dopolnoval — za vse to mu je malo mar, ali pa tudi nič več ne. Velikrat ga žganje tako zamori, spridi in osemi, da je pravi bebec, brez iskre zdrave pameti. Pomislite pa, koliko odgovornost si na vest natepa, kdor se s počasno navado v toliko brezno prekucuje! Ali ni taki človek eden narhujših grešnikov? Kako se imenuje taki, ki si um zatira, duha oraračuje, na) lepši in blagši čutila mori, opuša in zanemarja skerbeti za svojo in druzih časnost in večnost, kteri naj imcnitniši dela Božje kvari in kazi in vse to v nič deva — kako se taki imenuje, kaj? Ali ne mar ubijavec in morivcc svoje lastne duše, pa tudi večkrat svojega lastnega telesa? Ali ne tudi morivcc telesa in zlasti duše svoie«»a ■ i • v • n J >3 bližnjega i „S!ov. Gospodar" v Mariboru prav pogosto pripoveduje strašne nesreče, ki so gode tu in tam — veči del zarad pijanosti od žganja, vina. ali pa od obojega. Nedavno se je zgodil j to-le. Posestnik P. v Doginan-cih je peljal več sodov vina nekemu kerčmarju. V lastno nesrečo je pa tudi sebi naložil pr<*več vina ter je vinjen zaspal na vozu. Vajeti se mu izmuznejo iz roke iu konji krenejo proti domu, namesto proti kerčmi. Preden j pa so prišli do doma, so voz zapeljali tako na kraj poti, da se je vse: voz, polovnjaki z voznikom vred — pre-verglo v globoki graben ob kraju. P. je prišel pod 13 veder deržeči sod, ki ga je kar precej sterl do smerti. Truplo nesrečnega pa so potem — menda zarad strahu pred komisijo pustili v grabnu ležati — dva dni! Ker je pa že govor o treznosti in netrezn«»afj, naj povem izgled , kako divjaki sami velikrat osramotujejo tako imenovane ,,olikance". Amerikanski list „St. der Wahrh." iz Detroit a v začetku tega mesca pripoveduje o 1141etnem indijanskem glavarji, ki je nedavno blizo Kavliških Polja (C«.\vlitz-Prairie, okr. AVašingt.) umeri ko pošten katoličan. Imenoval se je poprej Kiskar, pri sv. kerstu pa je pre- jel ime Simon. Star 90 let je bil še na čelu 936 vojakov. O njegovi smerti je bilo samo še 5 družin njegovega rodu. Pred več leti je ranjki škof Modest Demers (iz Van-Convers-Island-a) rujavcem (Indijanom) svojega okraja oznanoval vero izveličanja, Kisar poglavar pa mu je tolmačil. Vedno je bil prijazen gorečemu škofu in drugim misijonarjem in razodeval je veliko ljubezen do keršanstva, akoravno ae je kerstiti dal še le v sto in enajstem letu svojih dni. Kar pa tiče ravno vzrok, zakaj tukaj tega moža omenjam, je žganje. Znano je, da lakoinni krivoverski amerikanski kramarji išejo uboge Indijane z žganjem čisto pokvariti, čemur se le katoliški misijonarji na vso moč ustavljajo. Imeli smo o tem že marsiktere dogodbe naših kranjskih misijonarjev. Kiskar pa je bil mož, ki se ,,šnopsarskim" malopridnežem ni da! zapeljati. Samo dvakrat v življenji je pil močne pijače, pa ne iz poželenja, ampak ko zdravilo zoper merzlico. Malo mescev pred smertjo je cndot-nim žganjarskim Jankijem (belim Amerikancerč; rekel: „Vi možje iz Boston a ubijate Indijane in končujete sami sebe. Vi ste Indijane zapeljali k pijauče\ar.ju, ter zdaj nimajo čevljev, obleke, žen, otrok in pušk. Vi možje Bostonci bodete umerli, ne da bi imeli v posesti mertvaško oblačilo, v ktero naj bi se vaše truplo za\ilo. Vi z eno nogo že stojite v grobu, ker vse zadegate, vsak sold veržete za „viski 4 (žganje)." Nektere dni pred smertjo je Kiskar z veliko po-božnostjo prejel ss. zakramente. Molil je v svojem domačem jeziku vse molitve, ki se jih je naučil in si jih dal zapisati, da se ohranijo njegovim domačim in rojakom. Potem je priporočil dušo Bogu Zveličarju in njegovi preblaženi Materi, je izpel nektere verske pesmi ter dušo izdihnil. Bog mu daj večni mir. Razgled po »vetu. AvstlijanskO- Dalmatinske kmetiške srenje so v deželni zbor volih* 20 volivcev, izmed kterih jih je 19 d' moljubr.e stranke. — V Dubrovniku so se pričele seje za doinčenje meje m< d Sloveni in Turki za č-iS miril. — Vlade so se zedninile za rhod (konference; v prid miru, med t» m se pa Turčija, Rusija in Anglija kova-rijo io orožujejo, kakor da bi bilo treba pol sveta pobiti in podaviti. Laško. V ia."ko novo zbornico stopi 400 „napred-njakov", to sc pravi, rogoviležev. Eden naj znamenitiših delov kronskega govora je imel biti poslov s preteklimi »zmernimi 4 io j.«^drav prihodnjosti napi ednjakov. No, če so ti bili ,,zmerni", kakošni še le bodo „napredn;aki" ! Izvolili so tudi veliko število novih starašin (senatorjev). „Unit;V4 pravi, da ime Moleschott je zadostno zn;.mnje, kakosrio bo to napredstvo; zakaj potem ko je le-ta (Moleschott) v šolah oznanoval, da je čiovrk živina, se bo zdaj natezal delati postave, ki ga (človeka) store živino. — Ubog Pij IX in katoličani! Pa r.ajberže kdo drugi še bolj ubog! — Ze imajo menda v žepu predlog za viši nauk, za silovitost šolsko, kakoršna „naprednjakoml< posebno niši, za začetne šole, za novo desetino povišanja plače predsednikom šolskim. Ti laški kmet, meščan, obertnik pa plačaj !! Prusko. Ce se bo komu hudobija utepala, se mora kmali utepati Prusom njih počenjanje zoper katoličane. Ni dosti, da jih frajmavrarski neteki iz lastne dežele fireganjajo, so jim še doma začeli njih svetiša neusmi-jeno grabiti in jih nesramnim odpadnikom izročevati. V Bochum-u, kakor piše „Univ.", so jim te černe duše uzele cerkev Marije Device, v Essen-u cerkev sv. Janeza, v Koloniji veličansko cerkev sv. Gereona, in v Dortmund u kapelo Delkrim. Za 60 renegatov morajo deseteri tisuči katoličanov v Koloniji zapustiti omenjeno cerkev. Močno se boje, da v tem mestu bodo napolnili mero svojih krivic zoper Cerkev ter bodo nadškofov dvor sam dali antikristu Reinkens-u in apostat bo skru-nil dvorane, kjer so prebivali nadškofje Droste Vische-ring, Geissel in Melchers. Vse po malem pripravljajo ljudstvo v Koloniji, da bi vidilo novega nemškega laži-papeža v svoji starodavni stolnici. Klic poljskih duhovnov, pregnanih v Sibirijo. Po dogodbah 1. 1803 smo pregnani na 12 ali 20 let v Sibirijo v robstvo. L. 1875 so nas odpeljali v gubernijo Vologdo, kjer brez vsega raztreseni po selih živimo. Večina nas. ki smo vse življenje služili evangeliju, do-veršila je 70 let. Po 121etnem terpljenji za resnico in pravico smo brez vsega, tako siromašni, da si nimamo za kaj kupiti skorje kruha. Obleko smo poprodali, da ne pomerjemo, zdaj nimamo več kaj prodajati. Prosili smo vlado pomoči, pa če tudi pride, do tistega časa utegnemo že vsi lakote konec vzeti. — Francoski časniki zbirajo milodare za te reveže. — Tako „Zagrebački katol. list44. Grof Plater na Švicarskem naznanuje v „Unita" novih sporočil o žalostnem stanu poljskega duhovstva na Ruskem. Število preganjanih duhovnov se množi neprenehoma. Ti reveži so razkropljeni po neznansko velikem prostoru, zlasti po gubernijah Arhangel, Astrahan, Jekaterinoslav, Kazan. Kostroma, Novgorod, Olonec, Penza, Perin, Simbirsk, Tamborov, Tomsk, Tobolsk, Vologda. Reva teh duhovnov je tolika, da dva izmed njih, Mikulowicz in Statkiwicz sta umerla za pomanjkanjem, pervi 20. majnika, drugi 20. julija v bolnišnicah, kamor so ju bili spravili. Nekterim ruska vlada daje poldrugi rubelj na mesec, še ne celih 5 frankov, drugim pa nič ne. Vsi so izverženi počasni smerti. Policija čuje, da še za verske potrebe nič očitnega ne smejo storiti; čč. gg. Genutowicz in Piesl.k sta bila ostro strahovana in drugam prestavljena, ker sta v ko-rokih k maši stregla; maševal je kurat, ki je župnijo obiskoval, in djan je b'l v pravdo zato. Drobne novice. Morisign. Manning, kardinal-nadškof Vestminsterski, je te dni prišel v Rim in je ostal v angleškem vs?avu ,,via di Monaerrato". — Woolviška angleška orožarna je te dni dobila povelje: ne več po pol milijona, ampak po dva milijona patron na teden izdelovati! Vse to ni namerjeno za streljanje zajcev, volkov ali druzih zverin , ampak ?a — morijo in pobijanje ljudi. Kolik ,,huraanizenr', kolika olika", koliko „bratovstvo" je sedaj na svetu!! — ,,Siglo futuro" pripoveduje, da v Irun-u na Spanjskem so ondotni mitarji romarjem, ki so prišli iz Rima domu, pobrali in pograbili veliko množino molkov, križcev, svetinj, podob Pija IX in druzih pobožnih spominkov. Užaljeni romarji so zastonj ponujali plačilo za te jim predrage reči; zastonj so prežalostne gospe jokale in prosile, da za kakoršno koli ceno naj jim puste te preljube od sv. Očeta blagoslovljene spominke. Vse zastonj. Med nespodobnimi in žahvimi šalami je bilo vse to zmetano in zmešano v velike zaboje brez ozira na lastnike, kakor da bi jim uzeli upanje kdaj več kaj tega nazaj dobiti.. . Tako ve in znA ,,liberalna44 - ,,katoliška" dežela naj globokejše v dušo raniti, sekati in žaliti svoj naj boljši katoliški narod! Poštene ljudi v naj blagšem občutku terpinčiti, križati, teptati — to je veselje framasonskega 19. stoletja! Cvet in saft zveste molitve• Zahvale. St. 1. V neki prav nevarni zadevi, ki je potrebovala operacije, sem se zaupljivo priporočil kar naravnost v Jezusovo naj .svetejše Serce, ki se zdaj posebno častf v bratovšini „Castna straža božjega Serca"; — in moram reči, da v malo urah mi je, bi djal, kakor samo od sebe vse naproti prišlo, kar je bilo treba, in reč se je po zdravniku tako lahko in dobro izveršila in tako dobre nasledke ima, da nič boljšega želeti ne morem. Torej zakličem: ,,Bodi vekomaj češeno, ljubljeno, hvaljeno naj svetejše Jezusovo Serce!" V Ljubljani, 19. listopada 1876. J. St. 2. Naj serČniši zahvala naši ljubi Gospej pre-svetega Serca za zboljšanje mojih velikih bolečin ! Vsa brez upanja, da še kterikrat ozdravim, sem naznanila v Danici prošnjo, in po večkratni opravljeni devetdnev-nici se mi je jelo boljšati ter imam terdno upanje, da popolnoma ozdravim, ako bo Božja volja. Zato izrekam serčno zahvalo naši ljubi Gospej presv. Serca, pa tudi vsem bratom in sestram te družbe, ker so mi pri Bogu Bprosili vsaj zboljšanje moje bolezni. Ob enem pa še prosim in se priporočujem vsem družbenikom, naj bi še z menoj za mene molili, da popolnoma ozdravim, in da bi se še ena mojih naj serčnejših želja spolnila, ako je Bogu ljubo in meni v zveličanje. Zato še enkrat zakličem z globočine serca: Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas. Z Gorenjskega, 18. listop. 1876. M. D. St. 3. Iz Celjske fare. Preserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca, kteri sem se večkrat pripo-ročevala, 9dnevnico opravljata ter 6em res po dolgi bolezni zopet zdravje dosegla. Cešena Marija! Marija Marot. Prošnje. St. 1. Duhoven ljubljanske škofije, kteri že več let boleha in je letos tako oslabel, da zamore opraviti le redkokrat daritev sv. maše, ee iskreno priporočuje udom lepe bratovšine Naše ljube Go3pe presv. Serca v priprošnjo pri nebeški Kraljici. Naj bi Naša ljuba Gospa bolehnemu duhovnu izprosila mil"8t, da bo mogel vsaki dan k oltarju Gospodovemu pristopiti, ter ako je Božja volja, sebi in vernim v dušni prid Še kaj koristil. Tudi priporočuje ravno ta cuhoven svojega bolnega brata, bogoljubnega in pridnega miadenča, v prošnjo omenjene bratovšine. Sprosi mu, o Marija, ako mu je v dušni prid, ljubo zdravje; k Tebi pribežimo v potrebi, naša ljuba Gospa, presv. Serca! Na Notranjskem, 8 listopada 1876. Št. 2. Iz Loke. Neka oseba se priporoča v bra-tovsko molitev, da bi na prošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca zadobila polajšanje hudih bolečin v nogah in pomoč v svojih dušnih potrebah, ter obljubi uslišanje hvaležna v Danici oznaniti. St. 3. Bolna žena in mati Frančiška K. v Št. L. fari na Gorenjskem se serčno priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. in pa sv. Jožefa, da bi bila družini še ohranjena, ako je Božja volja, toliko bolj, ker ima tudi sinčka v lat. šolah, da bi v tako zgodnjih letih ne ostal brez matere. Molite bratje in sestre, in vaša obilna molitev bo uslišana. St. 4. Sta;ši so silo užaljeni zavolj sina, ker je vdan ostudni togoti in silo gerdemu preklinjanju; zato ga z veliko priserčnostjo priporočujejo v bratovsko mo- litev , da bi na milostne priprošnje naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca opustil to strašno, za sedanje življenje in za večnost tolikauj nevarno piegreho. *) Z Gorenjskega, 20. listopada 1876. Družbine zadeve. Devetdnevnica k prazuiku Čistega Spočetja Marije Device se prične prihodnji četertek. To in enake opravila so v večjih molitvenih bukvah ,,Marija Gospd presv. Jezusovega Serca" (pri gospodu založniku Ničmanu). Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. liistopad. — .November. 26. Nedelja XXV pj binkoštih. Evangelij: „Jezus napoveduje razdjanjc Jeruzalema in tempel;na in poslednjo sodbo Božjo". (Mat 24.) — Sv. Peter, patrijarh in sprič. v Aleksandriji na Egiptovskem, je izobčil Arija, ki je bil jel oznanjevati krivo vero. Na povelje cesarja Maksimijana je bil ob glavo djan 1. 311. — Sv. Širinj, papež, sloveč z učenostjo, pobožnostjo in gorečnostjo, ker je zateral zmote krivovercev: v! idul je sv. Cerkev 14 let. t 398. Danes je dan 9 ur dolg. 27. Ponedeljek. Sv. Valerijan, Škot oglejski na Goriškem, spozu. t 27. listopada 389. — Sv. Virgiiij, Škof v Soino^radu, s. ozn., aposteij Korošcev, f 780. — Sv. Leonard, spozn. iz reda sv. Frančiška, misijonar, goreč pospeševavec svetega križevega pota. t 1751 v Rimu. — Sv. pušavnik lJarlaam in njeg v učenec, kraljev sin, sv. Jozafat. (Beri mičuo zgodbo v Dan. lansk. leta. List 47.) — Sv. J ako p, s priimkom „Kazsekani", sprič. (Beri Dan. lansk. 1. List 48.) 28. Torek. Sv. Štefan Mlajši, sprič. v C .rigradu, menili, je bil pod brezbožnim cesarjem Konstantinom Kopivnim m 3 339 menihi vred zavoljo češenja svetih podob umorjen I. 764. — Sv. Gregor 111, papež spoz., je branil svete podobe zoper cesarja Leon*, vladal je sv. Cerkev 11 let. t 741. 29. Sreda. Sv. Satunun, starček, in sv. Sisiuij, dijakon, sprič. v Rimu, sta bila pod cesarjem Maksimi-janom grozovito mučena in poslednjič ob glavo d)ana. — Sv. Satumin, Škof in sprie. v Tolosi na Francoskem, je bil pod cesarjem Decijem od ajdov umorjen 1. 250. — Sv. Davsa, škof sprič. (CJlej Danico predlansk. leta. List 48.) 30. Četertek. Sv. Andrej, aposteij, brat sv. Petra. (Gl. Danico predlansk. leta.) — Sv. Mavra, devica in sprič. v Carigradu. — Sv. KonŠtancij, spozn. v Rimu, se je krivovercem pelagijanom stanovitno in serčno zo-perstavljal, in zato je veliko preganjanje preterpel. *) Sploh naj tukaj opomnimo starše iu vse, ki imajo kaj moč/ in veljave, naj se trudijo, da se kletvinja odpravi. Sincrkavi otroci, odrašeni kmečki robavsi večkrat pijani po mestu in drugod preklinjajo in sc pridu.-ujejo. da je strah. Xe le slabe letine, ampak še vse hujši straliote nas utegnejo zadeti, ako sc ta nesramnost nc bo ustavljala. O jugo&lovanih, ki jih zdaj Turki mesarijo, je bilo znano, da so tudi gerdo in bogoskrunsko kleli. Preklinjevanjc je ravno nasprotno tega, kar je molitev: molitev blagoslov (žegen, dobre letine, mir, zdravje, vsako srečo) z nebes privabljujc; kletvinja pa vse nesreče in strahote na 6vet kliče! Gruden. — December. 1. Petek. Sv. Eligij, sloveč zlat&r, po tem nojonski škot v Belgiji, je z velikim trudom spreobračal kristjane. ki so se bili sopet k malikovanju vernili. t 659 star 70 let in v 19. 1. višega pastirstva. — Sv. Nahum, izmed 12terih malih prerokov, je prerokoval, da bode asirsko kraljestvo razrušeno, in mogočno veliko mesto — Ninive — razvaljeno. Danes je polna luna ob 12. uri 1 m. popoldne. 2. Saliota. Sv. Bibijana, devica in sprič. v Rimu, je bila pod odpadnikom cesarjem Julijanom tako dolgo bičana, dokler ni izdihnila svoje du.;.e Gospodu v roke 2. grudna 363. — Sv. llipolit, goreč kristjan v neki votlini blizo Rima, od sv. papeža Štefana keršen, je spreobernil s pomočjo sv. mašnika Evzebija in sv. di-jakona Marcela, svojo sestro Pavlino, njenega moža Adrijana in dvoje njih otrok: Neona in Marijo; vsi so bili pod cesarjem Valerijanom mučeni in umorjeni. Za offlciam defanctorum, prosim, opomni enkrat v „Danici", naj zlasti antifonatorji si dobro zapomnijo : quod in depositione, die VII., XXX. et anniversario Anti-phonae duplicantur in oiticio defunctorum. Stari terg pri Poljanah, 14. listop. (Zalivala.) Denar za pogorelce (5 gl.) prejel. Naj lepši zahvala v imenu revežev neimenovanemu gospodu in Vam za trud. P. Rezek, župnik. Y Škofji loki v uršulinskem samostanu je 20. t. m. previdena s ss. zakramenti za sušico umerla čast. redovnica M. Marija Mihaela sv. Valentina, rojena Mazek, stara 58 let, 34 let po storjeni obljubi. Naj v miru počiva. Y Ravnah na Notranjskem je 10. t. m. zmerznil 471etni Mat. Justin iz Radolice. v Begnje v ondotno žensko kaznovalnico so 16. t. m. zopet pripeljali 50 jetnic iz Lankovica. Y Zagrebu Sta postala očitna redna profesorja v bogoslovji ddr.: Jož. Stadler za fundam. dogmatiko, in Jož Rieger za cerkveno zgodovino. Yelikan8ke orgije. Naiveče orgije v Evropi, in gotovo tudi na vesoljnem svetu, so v Londonu na Angle škem. Delali so jih bratje Marten tri leta, in so bile ravnokar dodelane. Bogat gospod jih je kupil, in postavil v nalaš zato sozidani dvorani. Te orgije imajo 16 metrov visokosti, 10 pa v širjavi, in se odlikujejo z bogatijo in visoko ceno, z ličnostjo in krasoto, z zanesljivim mehanizmom, in s sitnostjo glasov, najbolj pa po nekterih posebnostih, kakoršnih še nobene dozdaj dodelane orgije nimajo. Klavijatur imajo 7, kterih vsaka ima 61 tast: izj-mši pedale, ki jih šteje le 30. Spremi-nov imajo 98, ktere orgljar z rokami in nogami odpira in zapira. Mehove vleče soparni stroj, ki ima moč 11 konj. Glas pišal je tako harmonišk, melodičen in prijeten, da se ne da primeriti z nobenim drugim inštromen-tom. Moč je pa tolika, da pri odpertih spreminih „Forte" in „Tutti" je polnost pisalnih glasov tako ogromna, da so jo strokovnjaki primerjali močnemu gromu, ali pa strelu nešteviinega topništva (artilerije). Plačevati pristojbine od tergovskih računov. Da se ne dvomi, kako je treba koleke rabiti pri tergovskih računih, naj bode tergovcem opomnjeno pred vsem to, da v tem oziru postava od 8. sušca leta 1876 nič ni spremenila. Pristojbinska dolžnost (Gebiihrenpflicht) od tacib računov se bode tudi vprihodnje izpolnjevala na dvojni način, namreč: 1) da se kolek, kakoršnega je treba od pristojbine (Gebiihr), že pred izdelovanjem računa prilepi na pervo stran vsake pole še nepopisanega papirja in se potem z besedami tega računa tako napiše, da pride v ravni čerti na spodnji barvani krajec koleka vsaj ena versta pisanja, a nikdar ne nadpis (naslov), ne tergovcev podpis (imč ali firma), ali 2) če kdo v ta namen vzame zato natisnjen, a še nič popisan list, tedaj naj koleke prilepi tje, kjer je prostor nalašč prazen ostal, da se na-nj more kaj zapisati, in kolek je potem z besedami tega raču ia treba zopet tako napisati, kakor je zgoraj povedano. Tudi se utegne kolek tako na list prilepiti, da med kolekom in med tisto verstico, kamor list kaže pisati, ne ostane nič praznega prostora za kakošno pisanje. Kedar je tako, tedaj je treba, da, še predno se račun začne pisati, na kolek svoj pečat udari tak urad (gosposka), kateri je v to postavljen. Ce pa kdo ko lek samo prekriža ali na-nj udari svoj lastni pečat, ali če na-nj zapiše dan, mesec in leto ali pa svoje ime , še po takem ne izpolni dolžnosti o kolekih, in vsi taki nepostavno porabljeni koleki se štejejo za nič. (§. 14. v ukazu od 28. sušca leta 1854. v drž. zak. štev. 70.) Ob enem bodi opomnjeno še to, da sta za računsko pristojbino oba enako odgovorna, namreč tisti, kdor je račun pisal, in tisti, komar je pisan, ter da pri prelomljeni postavi je treba plačati petdesetkrat toliko, kolikor skrajšana stalna pristojbina (po 1 kraje, ali po 5 kraje.) znaša. V Ljubljani, 24. vinotoka 1876. C. kr. finančno vodstvo za Kranjsko. MMuhormhe spremembe* Y Ljubljanski Škofiji: Č. g. Jurij Zore, kaplan v Moravčah, je dobil faro Kerko in je že vmesten. (Gg. R. in K. sta se bila odpovedala.) C. g. Jak. Sušnik, kapi. pri Stari cerkvi, gre v Cernomelj; ^č. g. P. Mohar is Predoselj v Mengeš, in č. g. Mavr. Sarabon iz Kranjske gore v Predoslje. V Lavantinski škofiji: Duhovna svetovalca Lavan-tinske škofije sta postala preč. gg.: Fr. Trafenik, deksn Šaleške doline, in Jakob Paltauf, bivši župnik na Raz-boru, sedaj penzionist v Gradcu. — Č. g. Alojz Dečko je postal provizor pri sv. Roku ob Sotli. — Umerla sta čč. gg.: Jožef Florijančič, nekdanji dekan v Gornjem gradu, in deiicient Jože Vraz ml. R. i. p. — Župnija sv. Roka ob Sotli je razpisana do 26. grudna t. 1. MMobrotni darovi* Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Po gosp. Spendalu A. V. 1 gl. Za sv. Očeta: J. P. iz Teržiča po g. D. 1 gl. 50 kr. — M. P. 1 gl. (in 1 gl. za kake dobre namene). Za afrikanski misijon: Neim. 1 gl. — Iz st.-Ru-perta 1 gld. - M. T. lv gld. Za sv. Detinstvo: Železniški otroci za letos 2. po-šiljatev 70 kr. — Več oseb 50 kr. — Marija M. in Ma-rička T. 2 gl. Za sv. deželo: Po č. g. fajm. iz Polh. gradca 6 gl. 50 kr. — S Trate po č. g. fajm. 9 gl. 62 kr. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jozel Blazniko? I dediči v Ljubljani.