Koleginjam. Jeden za vse, vsi za jednega! ^inilo je leto in nekaj dnij, odkar se je ustanovilo društvo za zgradbo uciteljskega konvikta v Ljubljani. Ko je bilo to društvo, katerega namen izraža njega naslov, še misel, katero so le nekaterniki gojili, imelo je že dokaj nasprotnikov in neprijateljev. Ni tu prostora in mesta, da bi sedaj o tera kaj več govorili, saj srao prepričani, daganidanes ucitelja, kateri bi ne bil društvu prijatelj in kateri bi ne pripoznaval njega žive potrebe. Toda ne le med učiteljstvo, med naše ljudstvože prodira ideja, katere uresničenje bode odprlo tolikim učiteljskim otrokora varno zavetje, kjer jim bode moči pod skrbnim nadzorstvom blažiti in omikati duha. Dokaz temu so darovi, ki prihajajo od naših prijateljev v čedalje večjem številu. Mnogo je teh prijateljev, lep broj darov, a obojega je premalo, sto in tisočkrat premalo, ker se mora doslej nabrana vsota sto in tisočkrat pomnožiti. S tera društvom srao svojemu telesu ustvarili novo žilo, kateri pa manjka krvi, da bi se krepko pretakala po nji in nam dajala novih močij. Teh nam je treba, sicer se zasuši prej, predno vanjo priteče zadnja kapljica, ki bode zajedno položila našemu domu poslednji kamen ter prvikrat zavrtela kljuc v njega vratih, da se bodo na stežaj odprla svojerau blagemu namenu. Da se pa bode to kdaj uresničilo, treba je delati, delati in delati! Odslej ne bodi učitelj le tisti, kdor v šoli vestno izpolni svojo dolžnost, nazivaj se tako o n i, kdor po vseh svojih močeh dela,da pomnoži kapital, kipokronahseštet nido danes dosegel dveh tisoče v. Takisto veljaj pri uciteljici! Res je sicer, da ne bodo učiteljice uživale učiteljskega konvikta dobrot, a lahko mnogo in z majhnim trudorn store, da bodo te dobrote deležni dosti prej oni, katerim so namenjene. Tu stopi v popolno veljavo in moč tolikokrat imenovana naša kolegijalnost! Stan sarn po sebi ima že dovolj sile, da deli vse dobro in slabo med svoje ude. Kdor se je (bodisi ženski ali moški), kakor pravimo, z dušo in telesom posvetil svojemu stanu, dela z jednako vnerao za vse, kar je v njem nastalo, kar rau pomaga do veljave in ugleda, četudi ve, da ne bode sam ničesar imel od tega. Plačilo mu bodi zavest, da je storil za dobro stvar toliko, kolikor so mu pripuščale moči. Izkušnja nas uči, da nam so gospice koleginje slaba zaslomba pri naših podjetjih in nakanah. Od kod to prihaja, nečemo danes razpravljati, ponudila se nara bo za to prilika drugikrat. Reči pa moramo, da jih je mnogo, ki si niti naročnine za »Učiteljski Tovariš" ne morejo ali nečejo pritrgati, ampak vračajo 1. številko s kratko opombo: Ne vzprejme se, ali Še večkrat: Retour, wird nichfc angenohmen! — Naj pa nihče ne misli, da pišemo s tem obsodbo vsem koleginjam brez izjeme. Več kakor onih je teh, ki zares žrtvujejo kolikor je inoči, ki store, kar preraorejo, da vsekdar in povsod pokažejo svojo zavednost in toplo čustvozanaš, torej tudi svoj stan! Lahko bi našteli vsa ta irnena, a bojirao se, da bi nam zmanjkalo prostora in da bi s tem ne koristili nikomur. Sicer pa pride čas, ko bonio čitali imena tistih naših koleginj, katere bodo odslej pridno delale za učiteljski konvikt. In to je, o čemur smo hoteli napisati prošnjo! Po vsej naši domovini bivate, cenjene tovarišice, po mestih, trgih in vaseh! Ako pomagate tovarišu-učitelju širiti omiko širom naše domovine, stojte mu pri strani tudi sedaj, ko nabira darov, da si postavi v Ljubljani svoj dom! Lepa beseda vselej lepo mesto najde. In moški vemo, da pri nas ženska beseda več premore in doseže, nego moška. Drugega varn torej ni treba storiti, nego temu in onerau reči prijazno besedo, da naj tudi kaj daruje za našo stvar. Rad bode storil vsak in dal bodisi tudi malo, vender toliko, kolikor bi sicer nikoli ne dal. In tako bode rasel denar, in vam ostane zato velika zasluga ter hvaležnost onih, katerim v korist delate in se trudite. Tekmujte med seboj! Ono navdušenje vas prešini, katero razvnema češko in hrvaško učiteljico, katera je mnogo pripomogla, da ima Praga svoj učiteljski dom, da ima Zagreb svojo učiteljsko palačo. In taka vzrasi tudi v Ljubljani po prizadevanji vašem, po vaši pomoči in podpori! Imena in nabrane darove borao objavljali v ,,Učit. Tovarišu", želimo le, da bi v to bili primorani prepuščati vsakokrat prav ranogo prostora. Prihodnjost nas bo o tem poučila. Odbor ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Lju bljani".