GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA (N MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 23. — LETO L LJUBLJANA, 31. DECEMBRA 1934 PRISTOJNOSTI KI JIH BODO IMELE KOMUNE V UPRAVNEM POSTOPKU IN ORGANIZACIJA UPRAVE gradivo za razpravo na seji iniciativnega ODBORA OLO IN MLO LJUBLJANA ZA FORMIRANJE KOMUN V predlogu za statute ko-mun je povedano dvoje: L katere družbeno politične funkcije ima komuna (občina) kot pravna oseba in katere iz-'Ued teh funkcij izvaja zanjo ljudski odbor bodisi sam in po syojih organih, bodisi po dru-8ih organih družbenega samoupravljanja; 2. da vodi ljudski odbor po Svojl upravi (administraciji) v Uačelu prvoinstančni upravni Postopek, razen v izjemnih Primerih. Taki izjemni prime-ri so zadeve, ki po pomembnosti ali obsežnosti presegajo °btnočje komune, v prehodni dobi formiranja in krepitve komun pa nekatere zadeve, k; lih iz objektivnih razlogov nekatere komune morejo prevzeti šele postopoma. Vsi taki Primeri bodo v statutih vsake Posamezne komune posebej hašteti v prehodnih določbah statuta. Iz statuta tudi vemo, da ima ljudski odbor za upravni postopek (vključno izdajanje odločb v upravnem postopku) 5vojo upravo (administracijo). Glede na področje dela se ta Uprava deli na več oddelkov, Uprav in odsekov s svojimi regati. Vodstvo uprave ima P°d nadzorstvom ljudskega odbora in predsednika ljudskega odbora tajnik ljudskega odbora, posamezne oddelke Vodijo načelniki, odseke in Uprave pa šefi, ki jim pri delu I. TAJNIŠTVO LJUD! L Pomoč predsedniku pri sestavi programa sej ljudskega odbora, proučitev predlogov seje, tehnični posli, pripravo in sklicevanje sej, vodenje ^Pisnika in skrb za sestavo ^Pisnika, evidenca nad izvy-“dvijo sklepov sej (Tajnik). 2. Skrb za pravilno organi-^cljo in redno funkcioniranje Uprave, zakonitost dela upravo, koordinacija dela med oddelki, skrb za organizacijo in fokonito delo ekspozitur pri ^ujevnih svetih. ■L »Obče zadeve« .Q) pravna služba (vsa ali del), 1>) personalna služba, e) statistična služba, > 0) skrb za Izvajanje prora- duna, . d) računovodstvo ln likvtda-Ura za vso upravo, e) 'vojaške zadeve fl matične zadeve, 8) volilni imeniki, „ h) ekonomat in prevozna ,redstva, vložišče, delovodnik, ek-»Pedlt, jj arhiv pisarniški posli predsed-tva jn tajništva, vključno pi- pomagajo referenti ln nižji uslužbenci Podrobna organizacija uprave je stvar ljudskega odbora, ki s statutom določi notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest, prt čemer upo-prebivalstva, razvitost, težino števa obseg komune, število in problematiko posameznega področja dela gjede na razvitost ali potrebo določene panoge dejavnosti v komuni, vključno vse vrste gospodarskih dejavnosti, razvitost socialističnega sektorja, gospodarstva itd. Način in sistem dela v splošnem in po posameznih organizacijskih enotah uprave določi vsak ljudski odbor s poslovnikom. (Splošni vzorec takega poslovnika bo v osnutku objavljen v eni prihodnjih številk »Glasnika« kot podlaga za razpravo in kot delna pomoč komunam pri sestavljanju poslovnika. Služil bo seveda le do tedaj, ko bo izšel zvezni zakon o upravnem postopku, kateremu bo treba poslovnik prilagoditi.) V naslednjem objavljamo predlog, katere posle bo opravljala uprava (administracija) občinskega ljudskega odbora (komune). Zaradi obšimosti in raznolikosti so posli razvrščeni po glavnih področjih dela, kakor je doslej pokazala praksa in ki olajša bodočo notranjo organizacijo posamezne komune. ;kega odbora sarna skupščine ljudskega odbora, l) vsi pomožni posli (kurirska služba, telfonist, snažilke, vratar itd.), m) referat za cenitve, ne) vsi drugi stalni ali občasni posli, ki ne spadajo v pristojnost drugih strokovnih oddelkov. Del »občih zadev« vodi tajnik neposredno (glej a, b, c, e, del k in n) ostale pa po splošnih navodilih tajnika šef občega oddelka. * K a) Pravna služba: pomoč tajniku pri pregledu zakonitosti pravnih aktov, ki so predlagani na dnevni red seje ljudskega odbora in končna redakcija takih aktov po sklepih seje* pripravljalno delo in izvedbeni postopek pri razlastitvah; pravni posli v zvezi s prometom z nepremičninami; pravno zastopanje občine pri rednih in gospodarskih sodiščih; pravne zadeve v zvezi z agrarno reformo ln po zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu; rešuje razna zaprosila, iz- daja razna potrdila, daje pravne nasvete; posli tajništva za disciplinska sodišče; zemljiškoknjižni predlogi; pripravljanje pogodb; zadeve v zvezi z volitvami delavskih svetov; priprave raznih odločb; posli v zvezi z najdeno imo-vino; pripravljalni pravni posli v zvezi z volitvami; opravlja tajništva raznih komisij; vsi pravni posli, ki jih ne morejo opraviti ostali oddelki (soc. varstvo, zdravstvo, prosveta in kultura, komunala, stanovanjski itd.) K b) personalna evidenca: splošna evidenca uslužbencev a) vodi evidenco nad stanjem uslužbencev po organizacijskih enotah glede odpustitev, premestitev in namestitev v službo, ter po prejetih navodilih izdeluje potrebne odločbe; b) ob sprejemu uslužbencev v službo vrši poizvedbe in daje tozadevna poročila glede kvalifikacij uslužbencev ter izdeluje predloge za sprejem v službo, c) vodi evidenco rednih letnih dopusvtov in drugih izostankov Iz službe, d) vodi evidenco uslužben-skih dokumentov in delavskih knjižic, e) vodi rokovnik o napredovanjih in strokovnih izpitih uslužbencev in pripravlja material izpitni komisiji, f) sestavlja mesečna poročila E-5 za Zavod za socialno zavarovanje o pregledu zaposlenih uslužbencev in 10-dnev-na poročila o bolezenskih izostankih, g) opravlja vse tehnične posle v zvezi s sestavo organiza-cijs ksheme delovnih mest uprave. Tehnični posli v zvezi z urejevanjem usltižb. razmerij Pripravlja gradivo za komisijsko obravnavanje in izdeluje predloge v naslednjih zadevah: a) za redna in izredna napredovanja uslužbencev, b) za imenovanja v naziv in plačilni razred, c) za reševanje pritožb uslužbencev proti določitvi naziva in plačilnega razreda, d) vodi pregled o nazivih in plačilnih dodatkih uslužbencev, c) vodi poizvedbe o kvalifikaciji in druga pripravljalna dela za komisije, ki postavljajo direktorje gospodarskih organizacij. Tehnični posli komisije za izvolitve in Imenovanja Pripravlja material za seje komisije ter na podlagi sklepov sej ljudskega odbora Izdeluje odločbe: a) za imenovanja uslužbencev na vodilnih položajih v aparatu državne uprave, v proračunskih ustanovah in finančno samostojnih zavodih; b) odločbe o imenovanju svetov in komisij MLO; c) odločbe o imenovanju voditeljev gospodarskih organizacij. Administracija a) sprejem in odprava spisov, b) vodenje delovodnikov, c) vodenje arhiva, č) strojepisje. K c) Statistična služba Ker bo glavno statistično delo (analize, predlogi) za zvezalo, republiško in okrajno potrebo opravljal okrajni Zavod za statistiko in bodo analize za svoje potrebe izvrševali posamezni strokovni oddelki in odseki občine (planski itd.), se statistična služba na občini omeji na zbiranje in logično preverjanje podatkov tako za potrebe občine na vseh področjih dela, kakor za potrebe višjih organov. K 6) Proračunska služba Ta se deli v več faz dela: sestavljanje predloga proračuna, izvajanje proračuna, kontrola izvajanja proračuna. Zbiranje podatkov ln priprava predloga proračuna spada v gospodarski sektor, ki mu podrobne predloge stavijo posamezni oddelki; gospodarski sektor vskladi predloge z možnostmi dohodkov, ki pripadajo občini, o končnem predlogu razpravlja In odloča ljudski odbor. Izvajanje proračuna je stvar posameznih naredbodavcev, kontrol izvaja proračunska komisija s pomočjo odseka ali referata za proračunsko kontrolo, in sicer za upravo ljudskega odbora kakor tudi za zavode s samostojnim finansiranjem in za proračunske ustanove. Ta proračunski odsek oz. referat spada tako kakor vsa uprava občinskega ljudskega odbora pod splošno vodstvo tajnika občine. K d) Računovodstvo V delovno področje odseka za računovodstvo spadajo: — izdajanje proračunskih čekov in nakaznic za izvršitev izplačil v banki; — sestavljanje plačilnih seznamov in izplačevanje osebnih prejemkov uslužbencem ln delavcem vseh uradov ljudskega odbora v breme ustrezajočih proračunskih postavk; — izvršitev refundacij socialnih dajatev; — obračunavanje kreditnih obveznosti uslužbencev; — evidentiranje ln odvajanje raznih proračunskih dohodkov ljudskega odbora, ne zajetih v knjigovodstvu finančne uprave, v zbirni račun dohodkov ljudskega odbora; — vsa Izplačila iz rednega proračuna ljudskega odbora, računov sklada za urejanje voda, socialnega sklada in sklada za kreditiranje gospodarskih investicij; — na posebnem rakunu vo- di tudi izplačila honorarjev članom izpitnih komisij za kvalificirane delavce in finančno evidenco za obnovo gozdov ljudskega odbora. Odsek za računovodstvo vodi kontrolnik angažiranih materialnih kreditov, iz katerega mora vsak čas biti razvidna ne samo proračunska obremenitev po izvršenih plačilih, te.n-teč tudi obremenitev, ki jo predstavljajo za proračun razna naročila blaga, del in uslug, za katere še ni bila s strani dobaviteljev blaga oziroma izvajalcev del in uslug predložena faktura. Razen proračunskih knjig in kontrolnika kreditov vodi odsek za računovodstvo za. gotovinski promet tudi blagajniško knjigo, v katero se vnašajo vsi dvigi za razna izplačila, kakor tudi vplačila, ki se odvajajo kot korekture proračuna. Za izplačila službenih prejemkov vodi odsek za računovodstvo za vsakega uslužbenca zbirko spisov z vsemi potrebnimi dokumenti, ki se nanašajo na postavitev in napredovanje v službi, kakor tudi vse okolnosti, ki imajo za posledico spremembo službenih prejemkov, spremembo glede prejemanja otroških doklad ter za odpovedi na izplačila službenih prejemkov. Na osnovi zbirke spisov odsek za računovodstvo predpisuje mesečno na likvidacijskih listah za vsakega uslužbenca pripadajoče prejemke in jih vnaša v plačilno listo (sezname). Odsek za računovodstvo vodi tudi vso knjigovodstvono službo o raznih proračunsi-ih dohodkih ljudskega odbora, id niso zajeti v knjigovodstvu i-načne uprave ter skrbi za redno odvajanje Istih v korist ustreznih partij in pozicij proračuna ljudskega odbora. Tl dohodki so: a) iz rednih virov dohodkov: 1. nekateri dohodki lz gospodarstva, 2. presežki finančno samostojnih zavodov, 3. neplanirani dohodki državnih organov in ustanov. b) iz Izrednih virov in dohodkov: 1. upravne kazni za prekrške (razen onih kazni, ki se ne stekajo v proračun), 2. dohodki od prodaje zaplenjenega premoženja ln predmetov, 3. razni nepredvideni administrativni dohodki; c) Povračilo izvršenih plačil lz proračuna: 1. povračila plačanih bolniških stroškov, 2. razne odškodnine, na primer: za mapne kopije, zemljiške posestne liste, kupnine za pohištva iz ljudske imovine, pasle znamkice itd. Nato še: skrbi za Izterjavo terjatev, s katerimi posamezni oddelki zadolžijo z odločbami, sklepi ali rešitvami gospodarske organizacije, zavode ali posameznike- (razen, če terjatev izvira iz predpisov davčne uprave). Odsek za računovodstvo vodi tudi točno evidenco o raznih dolgoročnih in drugih obročnih obveznostih ljudskega odbora. e) Vojaško-mobilizacijske zadeve, f) Matične zadeve (rojstva, smrti, poroke, vključno vodenje knjig in izdajanje potrdil, evidenca.) g) Volilni imeniki: skrb, da so volilni imeniki stalno na tekočem, vprašanje dnevnih sprememb, izpiski pred volitvami, izdajanje potrdil. Posli Matičnega urada in volilnih imenikov naj bodo skupaj ali vsaj tesno povezani s prijavnim uradom notran, uprave. h Ekonomat: nabavlja potrošni material in ga mesečno izdaja oddelkom; vodi skladišče in evidenco; nabavlja inventar, vodi inventarno knjigo in zadolžuje koristnike za varstvo inventarja. Skrbi za popravljanje inventarja; skrbi za red, snago, vzdrževanje in popravilo stavbe; skrbi za nabavo kurjave in ogrevanja prostorov; skrbi za pravilnost dospelih računov; skrbi za delo snažilk, vratarjev, telefonistov in hišnika, ako ni šefa občega odseka; vodi dnevnik nabavk, razvid plačanih storitev, skladiščne knjige; vodi evidenco o došli pošti za ekonomat in jo rešuje. Planiranje: 1. sestavlja predlog družbenega plana za območje pristojne komune, L j. sestavlja plan vseh gospodarskih dejavnosti, ki jih ima na svojem območju, plan investicijske izgradnje in bilanco dohodkov in izdatkov; pred sestavo predloga družbenega plana je naloga planerja-ekonomista, da najprej zbere in analizira vse individualne plane gospodarskih organizacij svojega področja. Njegova naloga pri tem delu ni le tehničnega ampak ekonomskega značaja. Skrbeti mora namreč, da se iz razpoložljivih kapacitet zagotovijo maksimalni dohodki in izvrši njihova pravilna razdelitev po veljavnih planskih instrumentih; 2. spremlja in analizira izvršitev družbenega plana ter skrbi za potrebne ukrepe, s katerimi se zagotavlja pravilna in pravočasna izpolnitev plana; 3. zbira gradivo za sestavo ekonomskih analiz, ki služijo kot osnova za pravilno usmerjanje gospodarske politike komune. Ugotavlja eventualne proporce v razvoju posameznih dejavnosti, opozarja na te disproporce in predlaga ustrezne ukrepe za odpravo istih; 4. vodi evidenco osnovnih sredstev vseh gospodarskih organizacij na svojem območju; 5. vodi vse ostale posle, ki spadajo v sestav ekonomsko-planskega sektorja, t. j. pripravlja predloge za izdajo jamstvenih pisem, dalje predloge za povečanje povprečnega sklada za plače, za nadurno delo, za izločanje dnevnic in terenskih dodatkov iz sklada za plače, potrjevanje sistemizacije delovnih mest itd. Ij) Vložišče, delovodnik, eks-pedit in arhivski posli (po splošnih predpisih): vse centralno vodeno. k) Pisarna skupščine ljudskega odbora: Tehnično delo in pisarniško delo za pripravo sej ljudskega odbora, vključno vabila, skrb za stenografske zapiske in izvlečke zapisnikov sej, evidenca in obveščanje o sprejetih in izvršenih sklepih ljudskega odbora, evidenca o zborih volivcev in zapisniko\ skrb za pojasnila odbornikom, ki jih zahtevajo od aparata ljudskega odbora; hrani skupščinski arhiv in seje svetov. Ostale pisarne: predsednika ljudskega odbora, predsednika Sveta za gospodarstvo In tajnika. l) Kurirska služba. m) Referat za conitve premičnin in nepremičnin je lahko stalen ali pa se v posameznih primerih honorarno najame sodni cenilec. Uprava ali referat za investicije skrbi kot pooblaščeni gradbeni gospodar v imenu posameznih tajništev (oddelkov) za izvedbo investicij od sklepanja pogodb z gradbenimi in drugimi podjetji do izročitve ključev investitorju oziroma koristniku. Ta uprava oziroma referat strokovno odgovarja investitorju ter komisiji za investicije, glede zakonitosti dela in ,upravnih disciplinskih predpisov pa tajniku občine, kakor vsi uslužbenci občine. Upravno-pravna služba v gospodarstvu: 1. vse pravne zadeve v zvezi z ustanavljanjem gospodarskih organizacij v industriji, obrti, trgovini, gostinstvu, kmetijstvu in prometu; ustanavljanje poslovnih enot — obrtov; sprememba statusa gospodarskih organizacij in obrtov in njihovo prenehanje; urejevanje vseh pravnih odnosov med gospodarskimi organizacijami in komuno, pravna instruktaža; postopek in izdajanje vseh odločb, odlokov, sklepov, navodil iz trgovine, gostinstva, kmetijstva, prometa; zastopanje komune pred sodiščem in drugimi državnimi organi; pripravljanje gradiva, ^eferiranje na sejah gospodarskega sveta, upravni postopek; finančni prekrški. Register obrti, gostiln, zavodov: vpisovanje vseh spre- memb pri ustanavljanju, spreminjanju ali prenehanju obrtnih pravic v zasebnih delavnicah, gostilnah in finančno samostojnih zavodih; vodenje registra in izdajanje vseh potrdil v zvezi z vodstvom tega registra; opravljanje vseh administrativnih zadev v upravno pravni službi. Posebej referat za kmetijstvo — posli so različni z ozirom na gospodarsko strukturo komune. Najprej pa je potrebno: a) Pri izdelavi družbenega plana in v upravnem postopku sodeluje, kar zadeva kmetijstvo. b) Sodeluje pri predpisih in ukrepih s področja kmetijstva, ki jih izdaja ljudski odbor. c) Skrbi za napredek kmetijstva in za orfT'-n;7a'’,in 1 n p-rv-i»-»>■'' -’-o v v po sodobnih delovnih metodah preko KZ. V to organizacijo pospeševalne službe vključi rastlinsko in živalsko proizvodnjo. Pri rastlinski proizvodnji organizira semensko službo (kontrola nad nabavo odgovarjajočih vrst in sort semen, sadnih plemen in sort, odbira posevkov za produkcijo semen itd.). Pri nadzoru za vrsto rastlin organizira izvedbo akcije zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev. Skrbi za izboljšanje sadjarstva. V smislu zakona o zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci pregleduje vse pošiljke gomoljnic, korenčnic in sadja, ki so namenjene za prevoz v druge republike. č) V živinorejski proizvodnji skrbi za pospeševanje živinoreje in to z odbiro najboljših plemenjakov, prevzemanje najboljših krav v rodovnik, odbora in tetoviranje naraščaja, mlečna kontrola, licenciranje, razstave itd. Skupno z veterinarsko službo skrbi, da se čimprej odstranijo iz hlevov tuberkulozna živina in ostale živali obolele po kužni slabokrvnosti. Vse prej navedene naloge izvršuje skupaj s kmetijskimi zadrugami. Skrbi tudi za kmetijske nadaljevalne šole, nudi strokovno pomoč državnim posestvom in ekonomijam, sodeluje z veterinarjem; nadzoruje izvedbo predpisov in ukrepov s področja kmetijstva. Veterinarska služba Skrb za izvajanje določil temeljnega zakona o varstvu živali; kontrola živil živalskega izvora; veterinarski pregledi mesa pred prodajo in izdajanje potrdil; nadzor nad klavnicami. Nadzorovanje živilskega trga, predelovalnic, živinskih sejmov, železniškega prometa z živalmi in živili, mlekarn, mesnic itd. Gozdarska služba: Predlog, da gre vsa gozdarska služba na komune, torej gozdarske uprave kjer koli ie možno na komune kot Zla vod: s samostojnim finansiranjem: tudi gozdni skladi k tem upravam pri komunah. Potreben pa je še poseben gozdarski referat ali odsek pri komuni (odvisno od površinske strukture komune). Tudi drevesnice na komune. Posli katastra spadajo h komunam, kajti komune neposredno potrebujejo točen razvid, torej svoje katastrske mape in to s tekočimi popravki; saj mora odmeriti davke po katastru, vsa gradbeno komunalna služba rabi podatke katastra, vsaka zemljiškoknjižna sprememba jih rabi. Le kjer lx_objavlje»ih razlogov komuna še ne more prevzeti katastra, naj te posle začasno vrši okrajna katastrska uprava — od merjenja do vrisanja v mape z vsemi spremembami, mora pa vse podatke vsak čas dajati na razpolago komuni. Geodetska uprava naj bo na okraju. Posli davčne uprave: 1. Odmora davkov zasebnega sektorja. Evidenca davčnih zavezancev. Odmera dohodnine po katastru. Zbran-e in in-Hnikt aža d«v5->iT'> pri lav za letno odmero dohodtiaie la prometnega davka od samostojnih poklicev in premoženja. Zbiranje podatkov In sestava predlogov za dokončno letno odmero dohodnine in prometnega davka po davčni komisiji. Odmera davkov verskim ustanovam. Davčne revizije. Sestava predlogov za pritožbeno davčno komisijo. Instruktaža tožb za vrhovno sodišče. Davčna odmera od dohodkov zgradb, od priložnostnih dohodkov (stranke), davka po stalni postavki, davka na tujo delovno silo, davka na avtorske pravice itd. Odmera davčnih akontacij, davčni obračuni in odločbe o odmeri, davčni razporedi, davčna arhiva odmemih spisov, davčna informativa in statistična služba. 2. Kontrola davkov iz gospodarstva Instruktaža, odmera in kontrola družbenih obveznosti lz gospodarstva. Pregledi tozadevnih občasnih poročil o doseženih dohodkih in njihovi delitvi. Pregledi zaključnih računov. Določanje akontacij davka od dobtčka. Odločanje v sporih z NB. Predlogi za davčne komisije o pavšaliranju družbenih prispevkov, občasni pregledi podjetij. Letni pregledi knjiga-šev prometnega davka in sestave odločb o dokončni letni obremenitvi. Registracija računov zasebnikov. Kontrola prometa za alkoholnimi pijačami. Kontrola prireditev. Informativna služba predvsem glede tarife prometnega davka, Izstavljanje potrdil o plačanih davkih, odločb o povračilih in prevknjižbah, o davčnih oprostitvah itd. 3. Pristojbinski vpisnik Odmera in revizija administrativnih in sodnik taks, taks •v upravih sporih, taks pri gospodarskih sodiščih in mestnih taks, prometnega davka od kupnih in izročilnih pogodb ter davka na dediščine in darila. Revizija taks pri organih državne uprave In pri sodiščih. Overjanje poslovnih knjig in kartotek. Taksna povračila. 4. Blagajniška davčna izterjava Interna blagajniška služba. Kontrolna služba nad Inkasom davčnih izterjevalcev. Prisilna izterjava neplačanih obveznosti do skupnosti. Sestava in dostavljanje davčnih opominov In odločb o prisilni izterjavi. Prisilna izterjava, rubež in prodaja zarubljenih predmetov. In-taLulacija. Zaračunavanje stroškov prisilne izterjave. Obravnavanje davčnih odplačilnih obrokov ln odlogov. Izstavljanje raznih potrdil (davčni cenzus, poripmani predpis, imovin-sko stanje). 5. Knjigovodstvo Individualno in zbirno knjiženje. Dnevno zaključevanje dnevnikov. Letni zaključek kontnikov. Izračunavanje zamudnih obresti. Petdnevni odvodi. Mesečna poročila in mesečne brutto bilance zbirnih računov. Letna zaključna bilanca z individualnimi Izkazi zaostankov in preplačil. Razčiščevanje depozitov. Sestavu obračunskih položnic. Posli finančne inšpekcije Občina ne more niti spremljati izvajanja svojih predpisov, niti izdajati ukrepov, ako n:ma svoie Inšpekcije. Zato spadajo rnin^kcije v I. Instanci tud« na komune. Finančna inšpekcija opravlja: a) nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o finančnem poslovanju gospodarskih organizacij, združb gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov; b) nadzorstvo nad izvajanjem predpisov, ki urejajo finančne obveznosti fizičnih in pravnih oseb, ki se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo do družbene skupnosti; c) nadzorstvo nad delom organov državne uprave glede izvajanja predpisov o ugotavljanju, obračunavanju ln pobiranju dohodkov iz gospodarstva in od prebivalstva; č) nadzorstvo nad finančnim poslovanjem družbenih organizacij, ki imajo poleg mesečnih vlog svojih članov tudi še druge dohodke. Občinska finančna Inšpekcija mora pošiljati nadrejeni okrajni finančni išpekcijl redna poročila o nadzorstvu nad izvajanjem predpisov in ukrepov zveznih in republiških organov. Občinska finančna inšpekcija mora najmanj enkrat v šestih mesecih predložiti svetu za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora poročilo o delu finančne Ib* špekcije. Posli tržne Inšpekcije: Kontrolira izvajanje predpisov ln ukrepov, s katerimi se regulira blagovne promet. Izvaja kontrolo nad vsemi go* spodarskiml organizacijami na njegovem območju (ne glede na njegovo osnovno gospodarsko dejavnost) v pogledu njihovega poslovanja na področju blagovnega prometa in storitev. Področje dela tržne inšpekcije je torej predvsem: 1. Trgovina (izvozno-uvozna* grosistična, detajlistiina); 2. industrija; 3. obrt (proizvodna in usluž-nostna) in preganjanje vse vrste šušmarjenja; 4. gostinstvo (izvozna grosistična, detajihstična podjetja i» prodaja potom neposrednih proizvajalcev; 5. odkupno področje (odkupovale! in odkupne postaje *5 zadruge); 6. tržni prostori; 7. proračunske ustanove slični zavodi (v kolikor kršil0 predpise o blagovnem prometu)- Zaradi smotrnega opravljanj3 svojih poslov mora imeti tržn® inšpekcija tesne stike s tajni-švom za notranje zadeve lju°' skega odbora ln javnim tožilstvom, kakor tudi s trgovinsko« gostinsko in obrtno zbornico. Ugotovljene nepravilnosti J® dolžna naznanjati pristojni"1 državnim organom zaradi P0-stopka proti kršilcem zakonskih predpisov ln sama p° vzeti nujne ukrepe. III. KOMUNALNA DEJAVNOST 1. Skrb za izgradnjo in vzdrževanje občinskih cest, mosto^ in propustov na njih, ograj-signalnih naprav, za "varno6 prometa na teh cestah ln njega vzdrževanje v raznih -vremenskih prilikah (zima, jese«' pomlad) preko občinske upr® ve za ceste ali preko skupn® uprave cest za določeno P°d.1 roč je več komun. Pri sledni bi bil Upravni odbor sestavijo^ iz zastopnikov prizadetih k°' nun ‘n delovnega kolek'!-/' ?. Skrb zn lzgv-dnlo In vzd ^ ževanje kanalizacijske mreže P območju komune preko občinskega zavoda za kanalizacijo, kjer je kanalizacijska mreža za več komun skupaj. To bo za mestno območje lažje, k0 bo Izdelan generalni plan kanalizacije za območje Llubljane. Upravljanje teh skupnih zavodov bi se vršilo na isti način kot pod točko i. 3. Skrb za Izgradnjo in vzdrževanje vodovodnega omrežja na območju ene komune preko občinskega zavoda (ali skupnega zavoda tam, kjer obsega vodovodno omrežje več komun). Upravljanje teh zavodov bi se vršilo na isti način kot pod točko 1. 4. Skrb za izgradnjo regulacije in vzdrževanje vodotokov, ki obsegajo teritoriji ene komune Preko posebne Vodno-gospodar-ske skupnosti dotičnega ozemlja ali pa preko neke večje iVodno-gospodarske skupnosti, že so vodotoki v več komunah ali celo v več skupnostih komun (Sava, Ljubljanica). 5. Skrb za Izgradnjo javnih Parkov, nasadov, otroških igrišč Za področje vsake komune po-sebej, v okviru generalnege regulacijskega načrta. 6. Skrb za vzdrževanje ln !z-gcadnjo razsvetljave in mreže isvnth ur preko občinskega Zavoda za javno razsvetljavo ali v komunah, ki so ozko med seboj povezane (strnjena naselja) preko skupnega zavoda. Upravljanje teh zavodov bi se Vršilo na isti način kot pod točko 1. 7. Skrb za izgradnjo in vzdrževanje električne mreže nizke ®apetosti s trafopostajami ali Preko nekega občinskega podjetja za razdeljevanje elektrlč-ne energije, kjer obsega komuna zadostno veliko območje, aU Pa preko skupnega podjetja za območje komun, kjer so konzumenti zelo blizu skupaj. Tudi pri tem podjetju za območje več komun bi morali zbiti v upravnem odboru predstavniki prizadetih komun. 8. Skrb za osebni lokalni promet na območju komun preko "CZ, kjer bi zastopali intere- se komun v njegovem upravnem odboru zastopniki komun. Ta interesna sfera bo vsekakor prišla čez meje sedanje Ljubljane. 9. Skrb za javno snago in higieno s posebnim zavodom, v kolikor ne bi bilo v prvi dobi gospodarnejše delati z enim centralnim zavodom, kjer to dopuščajo razdalje. Sodelovanje v upravi teh zavodov bi bilo urejeno kot že prej omenjeno. 10. Skrb za izgradnjo javnih pralnic in čistilnic. 11. Skrb za Izgradnjo letnih kopališč ob vodotokih, kopališč za osebno higieno in zaprtih športnih kopališč v sodelovanju s Turističnim društvom in fiz-kulturpiml organizacijami. 12. Skrb za oskrbo komune s plinom po naročilu pri Mestni plinarni. 13. Skrb za oskrbo komune s toplotno energijo (toplarne, ga-sitikacija Itd.) v cilju zmanjšanja porabe premoga in drv preko gospodarske organizacije, ki bo zadolžena za izvedbo te naloge. 14. Skrb za izgradnjo in vzdrževanje pokopališč ter sodelo vanje v upravljanju centralnega pokopallčša za več komun skupaj. 15. Sodelovanje pri upravljanju Zoološkega vrta. 16. Skrb za zunanji lzgled občine. 17. skrb izgradnje in vzdrževanja javnih tehtnic. 18. Ves upravni postopek v zvezi s komunalno dejavnostjo. Referenti za komunalo imajo tudi nalogo izdelati program Izgradnje komunalnih naprav (skupaj z zavodi in podjetji), tehnično nadzorujejo delo na terenu in kontrolirajo račune po tehnični strani ter prevzamejo izvršena dela v imenu investitorja — komune. Pravne posle bi Izvrševal pravni odsek tajništva, ako bi ne bil dodeljen pravnik komunalnemu odseku. Sodelovanje v različnih strokovnih komisijah ljudskega odbora. IV. GRADBENA DEJAVNOST V načelu je mogoče predvl-Cstl najširšo kompetenco kb-Jaun na področju gradbene delavnosti in gradbene inšpekcije, ge doseže čim širše ln ne-Sosrednejše sodelovanje in odločanje državljanov v vseh Vprašanjih družbenega uprav-lianja in družbene kontrole tu-Žl na tem področju. Izhajajoč iz tega načela, hkra-” pa upoštevajoč dejstvo, da “odo morali biti posebno na območju mestnih predelov batvarjeni ustrezni predpogoji ža izvajanje takih kompetenč-b‘h funkcij komun (v pogledu 1?Vršilnega kadra, skupnega bfbanističnoga plana z ozirom ba pptrebe urbanistične celo-teh bo treba ob določanju organizacijskih ukrepov za ostva-Utev komun in njihove skupnosti predvideti primerne določbe za delo komun v prehod-h| dobi. S področja gradbeno-upravne člUžbe ln gradbene inšpekcije !*aj prevzamejo komune slede-E naloge, v kolikor v podrobnostih niso odnosno ne bodo s ^osebnimi zakonitimi določbam! *'* ukrepi višjih organov pridane višjim organom ljudsk-°blastl, tn sicer: L Vse posle v zvezi z dolo- čanjem in odobravanjem lokacij gradb, objektov na zemljiščih In v zvezi z odobravanjem parcelacij zemljišč za gradbene namene; 2. vse posle v zvezi z revizijo In odobravanjem investicijskih programov za: a) vse Investicije gradbenih objektov družbenega standarda, razen objektov, ki po svoji namembni funkcionalnosti presegajo interesni obseg ene same komune; b) vse objekte kapitalne Izgradnje, razen objektov, ki presegajo gospodarski interesni obseg ene komune, odnosno presegajo po investicijski vrednosti znesek 20,000.000 din; c) vse objekte elektrifikacije z omrežjem nizke napetosti, v kolikor to omrežje ne presega teritorija ene komune; č) vse objekte vodnega gospodarstva, t. j. regulacije vo dotokov, hudournikov, objekte za preskrbo naselja s pitno vodo, objekte za odpravo ln čiščenje odplak in odpadnih voda. objekte za melioracije zemljišč in terena za kakršnekol' namene in potrebe, vse s pridržkom. da Investicije ne presegajo tnte-esrpea kroga ene komune, odnosno da ne prese- gajo investicijske vrednosti 20,000.000 din; d) objekte cestnega prometa za vso prometno mrežo lokalnega pomena, ki je kot taka določena z ustrezno kategorizacijo cest po pristojnem organu. 3. Vse posle v zvezi z revizijo in odobravanjem projektnih elaboratov za objekte. 4. Vse posle v zvezi z Izdajo gradbenih dovoljenj za objekte, ki spadajo v delokrog komune. 5. Vse posle v zvezi z izdajo uporabnih dovoljenj za objekte, ki spadajo v delokrog komune. 6. V zvezi s točkami 3., 4. in 5.: Izvršuje vse upravne in strokovne posle ter upravlja vse predpisane komisijske oglede na terenu, kar je potrebno za reševanje vlog: a) za Izdajo gradbenih dovoljenj po Uredbi o gradnji; b) za izdajo uporabnih dovoljenj po Uredbi o grdanjl ln po pravilniku za tehnični pregled objektov tn za izdajo uporabnih dovoljenj zanje. Izvršuje vse upravne posle pri reševanju ostalih vlog s področja gradenj (pritožbe, poizvedbe, gradbene prepovedi, potrdila, overitve itd.). V zvezi s posli, navedenimi zgoraj, spadajo v delokrog sektorja še: a) skrb za odvajanje državnih ln mestnih taks in pristojbin; b) vodstvo knjige gradbeno-pravnih obveznosti, izvirajočih iz odločb gradbeno-pravne prirode; c) evidenca izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj; d) vodstvo in evidenca (arhiv) odobrenih tehničnih dokumentacij; e) posli v zvezi s preganjanjem prekrškov na področju gradbene dejavnosti; f) priprava predlogov in osnutkov novih predpisov s področja gradenj na osnovi zbranih izkušenj na terenu. 7. Izvršuje vse upravno ln strokovne posle In naloge pri izvajanju gradbene inšpekcije nad gradnjami po uredbi o gradbeni Inšpekciji. Naloge gradbene Inšpekcije so po tej uredbi določene takole: Gradbena Inšpekcija je pristojna:’ da preverja, ali je bilo za Izvajanje gradb. objekta Izdano gradbeno dovoljenje ln ali je bilo za uporabo objekta Izdano uporabno dovoljenje; da kontrolira, ali so gradbeni objekti Izvedeni povsem po poti jenih projektnih elaboratih; da kontrolira, ali je izvajalec ukrenil vse potrebno za varnost delavcev, gradbenega objekta, sosednih objektov in prometa; da preverja, ali gradbeni ma terial In opravljena dela ustrezajo tehničnim navodilom tu standardom; da kontrolira pravilnost poteka del na stavbi; da daje predloge za gradbena dovoljenja; da opravlja tehnični pregled Izvedenih objektov. Razen navedenih, po uredbi strogo določenih splošnih nalog, pa mora gradbena inšpekcija posebej še skrbeti: za pravilen In pospešen ter neoviran potek gradnje, da se objekt čimprej odnosno v določenem roku izvrši, za pravočasno intervencijo In ukrepa-nie na gradbišču in za takojšnjo signalizacijo stanja na gradbišču na vsa prizadeta me- sta, da se doseže dejanski pozitivni uspeh gradbene naloge; za strokovno sodelovanje pri reviziji tehnične dokumentacije za gradbene investicije ln pri izdaji gradbenih dovoljenj zanje v cilju, da z vsemi svojimi izkušnjami že pri odobravanju te dokumentacije prepreči poznejše napake in škodo; za primerno publikacijo svojih pozitivnih in negativnih opažanj v dnevnem in strokovnem časopisju v okviru splošnih ljudskih koristi in posebnih koristi komune. V. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA a) Razdeljevanje prostih stanovanj po prioritetnem redu, ki ga izdela posebna komisija. Sporazumne zamenjave. Medkrajevne zamenjave. Postopek proti nezakonitim naselitvam. Evidenca nad stanovanji. Vodi upravni postopek v stanovanjskih zadevah. b) Vodi nadzor nad pravilnim poslovanjem hišnih svetov, In uprav stanovanjskih skupnosti, skrbi, da se pravočasno Izvedejo volitve hišnih svetov stanovanjskih skupnosti. Predlaga ljudskemu odboru vključitev hiš v družbeno upravljanje. c) Vodi nadzor nad celotno stanovanjski izgranjo, predlaga oz. odobrava dodelitev parcel splošnega ljudskega premoženji za stanovanjsko Izgradnjo. Organizira skupinsko-zadružno oz. kolektivno gradnjo individualnih hišic, določanje parcel z< vrtni sistem itd. d) Skrbi za lastni dotok sred* štev v kreditni sklad za zidanje' stanovanjskih hiš, vodi evidenc«# istega, ter pravilno in uspešno izkoriščanje zbranih sredstev kot posojil graditeljem ali samogradnjo v lastni režiji. e) Evidenca vseh nepremičnin — zgradb in zemljišč. Uprava nad poslovnimi stavba* mi prisilne uprave. Oddaja VI najem zemljišč, lokalov, poslovnih prostorov, sklepanje pogodb' itd. (Uprava nepremičnin). VI. PROSVETA IN KULTURA PROSVETA Skrb nad vrtci, osnovnimi šolami in gimnazijami, strokovnimi šolami, internati in drugimi zavodi, ki niso sporazumno pridržani okraju, kar bo vsak statut posebej konkretiziral. Komuna prevzema tudi Inšpekcijo nad vrtci, osnovimi šolami, vajeniškimi šolami in nepopolnimi srednjimi šolami. H glavnim poslom spadajo torej: 1. skrb za socialističnim ciljem ustrezajoče delo in razvoj prosvetnega področja, njegovih zavodov ln ustanov, 2. skrb za zgotovitev pogojev, da se Izvaja odlok o osemletnem obveznem šolanju, 3. skrb za razvoj izvenšolske telesnovzgojne dejavnosti ter moralna in materialna pomoč organizacijam, ki se s tem ba-vljo, 4. skrb, da se prosvetnim ustanovam, ki so v njegovi pristojnosti, zagotovi primerna materialna sredstva (predlog proračuna, njegovo izvajanje oz nadzor nad njim), 5) skrb za izgradnjo objektov za prosvetne ustanove svoje pristojnosti, 6. spremljanje dela šolskih odborov ln skrb, da se njihovi predlogi in sugestije primerno obravnavajo tn upoštevajo, 7. skrb za razvijanje ustanov predšolske vzgoje, 8. urejanje delovnih odnosov uslužbencev prosvetnih ustanov, ki spadajo v njegovo pristojnost in izdajanje zadevnih odločb. 9. personalna in druga evidenca. 10. evidenca nad izvenšolsklm: obvezniki predvojaške vzgoje in skrb za njihovo zadevno izobrazbo, 11. obči nadzor nad vsemi šolskimi in drugimi prosvetnimi zavodi in ustanovami na njegovem območju, 12. upravni postopek na prvi stopnji (spregled šolske obveznosti, odločanje v zadevah disciplinskih kazni dijakov v smislu zadevnih republiških določb, reševanje pritožb Itd.) KULTURA Podobno kot pri prosveti bo potrebno tudi pri kultur, ustanovah za vsako posebej določiti, ali spada pod skrb komune ali višjih organov. Sektor kulture obsega posli v zvezi s kulturnimi ustanovami in umetniškim šolami. Med kulturne ustanove sodijo gledališča, muzeji, arhivi, študijske io ljudske knjižnice, galerije, med umetniške šole pa nižje in srednje glasbene šole, šole za likovno umetnost, ples itd. Konkretni posli: pripravlja material za seje Sveta v zvezi s problematiko ustanov samih in material splošno — kulturnih vprašanj. To so: skrbi za razvoj n ustanavljanje še drugih ustanov, spremlja in podpira piizas devanje strokovnih in znanstva nih društev, daje spremlja ja podpira delo ljudsko prosvetnih društev in prireditev večjega pomena na svojem področju« Dalje spremlja in tudi sam aktivno podpira založniško dejaw nost z ustanavljanjem ali pon sebnih ustanov ali pa usmerjh v to svoje področne ustanove. Sestavlja skupen proračunski predlog ustanov, šol, društev« prireditev itd. ln ga predloži Svetu v razpravo. Izvrševanje in črpanja proračuna spremlja administrativno: sestavlja tro- mesečne plane, pregleduje predloge virmanov, zvišanje ali znižanje postavk itd. Skrbi za izvrševanje sklepov! sveta pri sestavljanju investicij* skih planov pri njihovi realizaciji. Izvršuje preglede dela usta* nov te, z Inšpektorji strokovn«# usmerja pouk na umetniških šolah. VII. ZDRAVSTVO Vsa zdravstvena služba je bile doslej centralizirana in posa* mezne panoge zdravstvene slufc-be prenešene na centralne zdravstvene ustanove. — Celo zdravstvena služba sektorskih ambulant je bila centralizirana na Polikliniko Celo šefa sektorske ambulante v že izrazitih občinah Polju ln Šentvidu nista bila v nlkaki ali pa zelo rahli povezavi z r-’ činaml. Namen svoječasnega sklepa zdravstvenega Svetn MLO o reorganizaciji ln dekompenzacijl zdravniške službe, r-i zdravstvene domove v določanih zdravstvenih območjih, k ” 'rih meje se sedaj popolnoma ''•'jejo z mejami predlaganih komun, je bil ta, da se zdravstveno službo v vseh panogah tudi specialistične službe na zdravstvenih področjih poveže v organizirano enoto ln jo podredi družbenemu upravljanju po zdravstvenem s v'tu ali odboru ombočja. Zaradi pomanjkanja predvsem strokovnega specializiranega esobja in še posebej zdravnikov id pričakovati, da bi se za dogledni čas moglo povsod pristopiti k organizaciji zdravstvenih domov kot samostojne enote in bo zdravstvena služba domov v specialnih funkcijah še za dogleden čas morala biti vezana strokovno ln osebno na specialiste centralnih zdravstvenih ustanov, Sanitarne inšpek-ije, Otroškega dispanzerja, Protituberkuloznega dispanzerja. Dispanzerja za žene, Šolske poliklinike, Zavod za dezinfekcijo itd. Za daljšo dobo bodo zdravstveni domovi v komunah navezani na speri aU stično službo centralne Poliklinike, ki je v stanju končne faze gradnje. Ce bo zdravstveni dom sedež zdravstvene službe komune kot upravnega oblastva I. stopnje, potem je nujno, da se določi šefa zdravstvenega doma, ki se mora organizirati še pred gradnjo doma. Sef zdravstvenega doma je lahko zdravnik ambu-lantno-poliklinične službe ali strokovnjak iz drugih panog zdravstvene službe, ki ima pravilen odno« ln primerno znanje Vsa služba socialnega varstva se prenese na komune razen biroja za posredovanje dela in Zavoda za socialno zavarovanje, ki pa ustanovita v komunah svoje ekspoziture. Delovno področje socialnega varstva na komunah torej obsega: Mladinsko varstvo (skrbništvo popolnih sirot ln ostalih otrok pod skrbništvom, njih vzgoja ln oskrba, vključevanje v uk ln zaposlitev; analiza vzrokov moralne ln vzgojne zanemarjenosti mladine, skrb za oddajo zanemarjenih otrok v vzgojne domove ln vzgajališča; evidence vsega tega). upravne zdravstvene službe in pravilno naziranje do preventivne smeri moderne medicine. Ta zdravnik bi bil šef zdravstvene službe na področju komune in bi mu bili podrejeni tudi vsi zdravniki iz centralnih zdravstvenih ustanov za zadeve, ki jih vršijo na območju dotič-ne komune. Preko njega bi ti zdravniki morali biti odgovorni tudi zdravstvenemu svetu komune. Poleg zd ravnika bo treba imenovati vodilno medicinsko sestro, dalje vodilno sestro patronažne službe ln sanitarnega inšpektorja oz. vsaj sanitarnega tehnika za tekoče posle manjšega obsega na ombočju komun. Za prvo silo sta potrebni tudi dve administrativni moči. Centralnim zdravstvenim ustanovam bo potrebno nuditi sredstva za specialno Izobrazbo kadra, ki bo v nadaljnji stopnji razvoja v stanju samostojno prevzeti in voditi specialno službo na svojih komunah v okviru zdravstvenega doma, ki pa bodo strokovno še vedno povezani na centralno zdravstveno ustanovo zato, da se zdravstvena služba strokovno in organizator-no koordinira za ves bazen ljubljanskih komun, na drugi strani pa bodo organi družbenega upravljanja zdravstva komun morali biti povezani v zdravstvenem svetu zveze komun. Posli v zvezi z rejništvom: Posli v zvezi s posvojitvijo, nezakonskimi rojstvi, ugotavljanjem očetovstva, skrb za urejanje odnosov pri razvezanih roditeljih; organizacija zdravstvenih kolonij, mlečnih kuhinj; skrb za starostno zaščito — skrbništvo odraslih (dodeljevanje podpor socialno nepreskrbljenim, popust v menzah, bolniški listi osbam, ki ne zmorejo stroškov zdravljenja, rešuje in vodi evidenco o kadrovskih podporah po odloku NKOJ; sprejem starih ln onemoglih v domove); izvajanje proračuna — investicij in administrativni — pravni posli v zvezi z upravnim postopkom — kolikor to ne bi spadalo v skupni pravni odsek tajništva občine; skrb in posli v zvezi z zaščito VVI (odločanje o invalidnini, evidenca, izplačevanje, invalidski in otroški dodatek, legitimacije za vožnjo, zaščita glede zdravljenja invalidov); posli socialne preventive; skrb za odpravljanje socialne ogroženosti; neposredna skrb za vse domove in zavode socialnega varstva. Izjemoma bo treba določiti, za katere zavoda naj sporazumno prevzame neposredno skrb okraj. Inšpekcija dela: inšpekcija glede delovnih odnosov o gospodarskih organizacijah in zavodih (dočlm opravlja strokovno - tehnično Inšpekcijo okraj). ZAKLJUČEK Iz gornjega je razvidno, da bo komuna (občina) samostojno odločala ln vodila upravni postopek v I. Instanci na vseh področjih dela v vseh zadevah, le v izjemnih primerih bo (začasno) opravljal okraj nekatere zadeve, ki so skupne večini komun o okraju ali ki jih rastoče komune sedaj še ne bi zmogle Iz objektivnih razlogov. Organizacijo uprave in sistemizacijo delovnih mest bo vsaka komuna prilagodila svojim potrebam In o tem odločila z odlokom ljudskega odbora. V večini primerov bo več različnih poslov opravljal en referent, kakor je to tudi sedaj pri okrajnih, mestnih in občinskih ljudskih odborih. En del manjših vsakodnevnih ujyavnih poslov bo komuna opravljala preko ekspozitur, ki jih bo imela po potrebi na različnih krajih in ki bodo pod nadzorstvom krajevnih svetov. Med take posle spada pomožna matična služba ln volilni Imeniki, Izdajanje različnih potrdil, vključno živinskih potnih listov in slično; sprejemanje prošenj in vlog, posredovanje dostave odločb in rešitev ln slično. LJUBLJANA O poročilu so razpravljali odborniki: dr. Marjan Dular, Bernard Rode, Angela Miklavec, Jože Plevnik, Jaka Avšič, Franc Drobež, Ing. Marjan Tepina, Božo Mravlje, Tone Polajnar, dr. Jože Pretnar, Mara Derma-3tla, Ostoj Tuma, Ing. Ivo Klemenčič, Georgii Kostlukovskij dr. Marijan Dermacia, Franc Švab in Viljem Stanič. Poročilo ,ki je bilo objavljeno o »Glasniku« št. 21, z dne 14. decembra 1954 je bilo sprejeto soglasno. V zvezi s poročilom so blU sprejeti tudi naslednj: sklepi: a) pooblasti se Svet za gospodarstvo MLO, da po pregledu situacije v Zavodu za socialno zavarovanje za mesto ln okraj Ljubljana, odredi dopolnilni doprinos v višini do 2*/». b) Odobri se obremenitev MLO za 151,000.000 din na račun zmanjšanja izdatkov ali povečanja dohodkov za leto 1955. c) Pooblasti s* predsednik MLO, da angažira sredstva proračunske rezerve za pokritje primanjkljaja do 60*/« enomeseč- nih osnovnih plač za nagrade uslužbencem MLO. II. RAZPRAVA O PROBLEMATIKI PRESKRBE MESTA Z MLEKOM Poročilo Je dal ing. Viktor Bajec, član Sveta za gospodarstvo (objavljeno v »Glasniku* št. 22 z dne 17. decembra 1954. O poročilu so razpravljali odborniki: Milan Skerlavaj, Ivan Kristan, Ivan Škerjanc, Franc Sitar, Ing. Ivo Klemenčič, Tone Polajnar, Lojze Matelič, Ing. Viktor Bajec in ing. Marjan Tepina. Soglasno je bilo sprejeto poročilo in s tem v zvezi v poročilu predlagani ukrepi. Predsednik je predlagal, da so preostale točke dnevnega reda obravnavajo na prvi prihodnji seji. Predlog je bil soglasno sprejet. Vodja zapisnika: Silvo Stvic, 1. r. Predsednik MLO: Dr Marijan Dermadia, 1. r. Overitelja zapisnika: Franc Sitar, Ing. Rado Cota 1. r. VABILO na 51. skupno sejo mestnega zbora In zbora proizvajalcev MLO Na podlagi 89. člena Zatkonn o ljudskih odborih mest in mestnih občin, sklicujem 51. s k u p n o sejo mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek 24. decembra 1954 ob 16- 50 nri v sejni dvorani Magistrata, Ljubljana. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Poročilo Mandatno - imunitetne komisije. 2. Poročilo komisije za prošnje in pritožbe. 3- Poročilo o socialnem varstvu odraslih oseb na območju Ljubi janc. 4. Razprava in sklepanje o ustanovitvi centra za izven-armadno vojaško vzgojo ljudstva. 5. Razprava in sklepanje o dopolnilnem odloku o dopolnilnih plačah uslužbencev in delavcev občinskega ljudskega odbora Šentvid. 6. Razprava in sklepanje o odločbah in proglasitvi deč-iih jasli na Resljevi eesti, Puharjevi ulici, Kersnikovi ulici in v Lepodvorski ulici ter domov »Malči Beličeve« in »Titove mladine« v Ljubljani za finančno samostojne zavode. 7. Razprava in sklepanje o odločbah o razglasitvi Pionirske knjižnice in Jakopičevega paviljona za finančno samostojne zavode. 8. Razprava in sklepanje o razglasitvi Biroja za posredovanje dela za samostojno proračunsko ustanovo. 9. Razprava in sklepanje o ustanovitvi otroškega vrtca »Mestni log«. 10. Gospodnrske.zndeve. tl. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo in dopolnitev dnevnega reda- Morebitnood-sotnost Javite skupščinski pisarni MI.O (telefon 21-343) Kresija soba št. 8. Predsednik MI.O : Dr. Marijan Dcrmustia !• r. MESTNI LJUDSKI ODBOR IZ ZAPISNIKA 50. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE, KI JE BILA DNE 10. DEC. 1954 Sejo je vodil dr. Marjan Der-mastis, predsednik MLO. Zapisnik seje Je vodil Silvo Slvic, tajnik MLO. Za overitelja zapisnika sta bila Izv u.jena ing. Rado Cotar in Franc Sitar. Seja Je bila sklepčena, ker je bilo od 65 odbornikov mestnega zbora prisotnih 50, od 70 odbornikov zbora proizvajalcev pa 46. Zapisnik 49. skupne seje Je bil soglasno odobren. Tajnik MLO je poročal, da so bili zbori volivcev do sedaj na vseh volilnih enotah razen na dveh .lllnlh enot; (4. In 22.) na 4. volilni entoi bo zbor vo-volivcev 13. decembra 1954, na 22. pa 14. deceobra 1954. Zbor volivcev — proizvajalcev za razpravo o komunah Je btl tudi na 33. volilni enoti, t. J. Tovarna »Pletenina«. Predsednik je predlagal naslednji dnevni red: 1. Razprava o ukrepih glede imobilizacije presežnih sredstev po družbenem planu za leto 1954. 2. Razprava o problematiki preskrbe mesta z mlekom. 3. Poročilo o socialnem varstvu odraslih oseb na območju Ljubljane. 4. Razprava ln sklepanje o ustanovitvi Centra za izven-armadno vojaško vzgojo ljudstva. 5. Gospodarske zadeve. 6. Personalne zadeve. Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. I. RAZPRAVA O UKREPU! GLEDE IMOBILIZACIJE PRESEŽNIH SREDSTEV PO DRUŽBENEM PLANU ZA LETO 1954 Poročal je ing. Ivo Klemenčič oredsednlk sveta za gospodarstvo MLO. VIII. SOCIALNO VARSTVO RAZGLAS Nu podlagi čl. 21 zakona o spremcmbuli in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov razglaša Mestna volilna komisija v Ljubljani za nadomestne volitve v Mestni zbor mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane v 51. volilni enoti, ki bodo dne 9. januarja 1955,