NO. 155 Ameriška Domovina 71' um E me/* Ul—HO/OT E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOV€N BAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Tnriiamipnii^. Florida, PhoenU, Cy, Pueblo, BockSpring* CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 18, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX MOSKOVSKA "PRAVDA" 0 ZBLIŽEVANJU V SALT fJlavno plašilo Komunistične partije ZSSR hvali napredovanje pogajanj med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega orožja. V Kongresu ZDA je precej odpora proti popuščanju ZSSR v pogledu jedrskega strateškega orožja, ker bi to moglo ogrožati ravno-vesje sil. MOSKVA, ZSSR. — “Pravda, glavno glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze, je v nedeljo hvalila napredek pogajanj med ZDA in ZSSR o omejitvi jedrskega strateškega orožja — SALT II. Pohvalila je govor predsednika ZDA J. Carterja v Združenih narodih 5. oktobra letos, v katerem je dejal, da je sporazum o omejitvi strateškega orožja “na vidiku”. Stari sporazum — SALT I., ki sta ga sklenila in podpisala predsednik ZDA Nixon in sovjetski vodnik Brežnjev 1. 1972, je potekel 3. oktobra letos. Ko so tega podpisovali, so bili prepričani, da bo pred njegovim potekom dosežen nov, trajni. Do tega ni prišlo, stari sporazum je je potekel, predno je bil dosežen nov. Pogajanja o novem so se ga- Joan Little ušla iz ječe "pod pritiskom" Odvetnik črnke, ki je znana po vsej deželi zaradi oprostilne sodbe o umoru jetniškega paznika, trdi, da je ušla iz ječe “pod pritiskom”. RALEIGH, N.C. — Odvetnik Joan Little, ki je postala znana po vsej deželi, ko je bila leta 1975 oproščena obtožbe umora jetniškega paznika, p katerem je trdila, da jo je hotel v ječi posiliti, pa je morala po tej o-prostitvi nazaj v zapor na katerega je bila obsojena zaradi vloma, je dejal, da je ta pobegnila “pod pritiskom” iz zapora. Obsojena je bila na 7-10 let in je bila njena pomilostitev lani nila~z mrtve točke tekom obiska !v decembru zavrnjena, ker ni sovjetskega zunanjega ministra ietn^ca izpolnjevala pogojev. O A. Gromika v Washingtonu pre- ^eni Pomilostitvi bi razpravlja-tekli mesec. Dosežen je bil na- čelni sporazum, podrobnosti v okviru tega pa izdelujejo v Ženevi v Švici, kjer vodi zastopstvo ZDA Paul Warnke. “Pravda” piše, da je bilo v razgovorih Gromika s predsednikom Carterjem in državnim tajnikom Vanceom “doseženo zbližanje stališč v ključnih vprašanjih”. Nato dodaja, da “bi lahko rekli, da sta obe sili na poti k pomembnemu sporazumu”. Kongres ZDA previden WASHINGTON D.C. — Ko je državni tajnik Cyrus R. Vance poročal zunanje-političnemu odboru Senata o razgovorih s Sovjetsko zvezo in o trenutnem stanju pogajanj SALT II., je bil deležen vrste vprašanj in močnih dvomov v stališča, ki so jih ZDA zavzele v pogajanjih. Sen. Henry Jackson iz Wa-shingtona je pozval državnega tajnika, da naj redno poroča o poteku pogajanj, pa ga tudi svaril pred vsakim večjim popuščanjem Sovjetski zvezi. Po sodbi tega senatorja je šla vlada ZDA v tem pogledu že sedaj predaleč. ZDA so pristale na omejitev leta manevrirnih raket, ne da bi dobile od ZSSR za to kak popust v drugih vrstah orožja, trdijo v Senatu. ------o----- Omejitev parkiranja v naseljih dovoljena WASHINGTON, D.C. - Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da imajo posamezna naselja pravico omejiti parkiranje ob javnih cestah na tamkajšnje Prebivalce ter to prepovedati nestanovalcem naselbine. Nižje sodišče je tako prepoved v Arlington okraju, Va., o-značilo za nezakonito. Vrhovno sodišče je naročilo nižjemu sodišču, da zadevo znova prouči. li znova prihodnji mesec. Pretekli teden je pobegnila iz zapora in si s tem verjetno zapravila svobodo. Odvetnik trdi, da mlade črne obsojenke “na različne načine niso pustili v mi- Vedno več dvomov o Carterjevem vodsivu Carter uživa še vedno veliko spoštovanje, kljub temu na raste dvom v njegovo vodenje naše dežele doma in v svetu. NEW YORK, N.Y. — Na splošno smatra ameriška javnost predsednika Jimmyja Carterja osebno za poštenjaka, ki se trudi, da bi storil najboljše v svoji moči za korist dežele, pa mu po vsem sodeč manjka skušnje in sposobnosti. Kar 84% po-vprašanih je izjavilo, da smatra Carterja za poštenjaka, le 9% je izrazilo dvom vanj, kot poroča Louis Harris. Ta je v svojem zadnjem povpraševanju ta mesec odkril da večina 69:21 sodi, da je Carter storil del napak iz pomanjkljive skušnje. Večina v razmerju 50:42 je mnenja, da se Carter preveč prizadeva za svojo priljubljenost v javnosti, med tem ko je še v juliju ta v razmerju 53:42 tak očitek Carterju odklanjala. V razmerju 59:29 so povpraša-ni odgovorili, da izgleda, da Carter včasih govori eno, dela Novi grobovi Mary Zaletel Preteklo nedeljo je umrla na, svojem domu na Maplb Heights Mary Zaletel, hč pokojnih Antona in Mary (ruj. Kikel) Ku-j bel, vdova po leta 1966 umrlem) možu Simonu, se -tra Josephine Merhar, Francps Ahlin, Rosalie Zupančič, Anthon ja in Josepha Kuhel. Pokojna e bila članica SŽZ št. 15, ADZ Št. 20 in KSKJ št. 150. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Vanče pojde v Argentino še pred koncem leia 1977 NEMŠKI KOMANDOSI OSVOBODILI TALCE NA LETALIŠČU MOGADISCU Skupina nemških komandosov ie sinoči z nenadnim napadom rešila talce v ugrabljenem letalu Lufthanse na letališču glavnega mesta Somalije. Od štirih te-roristov-ugrabiteljev letala so bili tekom napada trije mrtvi, eden pa ranjen, vseh 86 talcev na je ostalo živih. BONN, ZRN. — Skupina 60 komandosov, posebno izvežba-nih za boj proti teroristom, je sinoči v nenadnim napadom rešila 86 talcev v letalu Lufthanse, ugrabljenim pretekli četrtek med letom z Malorce proti Frankfurtu, na letališču glavnega mesta Somalije Mogadiscu. Letalo z vsemi potniki so ugrabitelji vodili preko Rima, Cipra in Bahreina v Dubai. Za izpustitev talcev so zahtevali 15 mi- WASHINGTON, D.C. — Kljub obsežnemu delu na raznih področjih mednarodne politike dr- lijonov dolarjev in izpustitev iz žavni tajnik Cyrus R. Vance ni nemških zaporov 11 teroristov opustil načrta za obisk Argenti- skupine Baader-Meinhof ter ne v letošnjem letu. jdveh teroristov, zaprtih v Tur- C. R. Vance je sprejel pretek- čijb li mesec vabilo predsednika Argentine gen. Videle in ima pa drugo; v razmerju 41:38 pa, 'namen iti v Argentino v bližnji da Carter nastopa, kot bi še ved- bodočnosti, pravi poročilo dr-no bil v borbi za urad proti Wa- žavnega tajništva. Prvotno je shingtonu, ko je sedaj tam prvi imel Vance namen obiskati naj- mož, ki vso reč vodi. Gasolin na nakaznice samo v izredni stiski WASHINGTON, D.C. — Zvezni tajnik za energetiko J. Schle-ru”. Ljudje bi jo naj hoteli iz- singer je dejal, da tudi če Kon- koristiti, med drugimi “skrajne levičarske skupine” za svoje cilje. ------o------- Indira Gandhi ni uspela NEW DELHI, Ind. — Bivša predsednica vlade Indije Indira Gandhi se je v zadnjem času prizadevala, da bi bila izvoljena za predsednico Kongresne stranke. Kljub povečanju njenega u-gleda in okrepitvi njenega položaja v javnosti po sodišču odrejenem izpustu iz zapora, kamor jo je pod obtožbo kršenja zakonov poslala vlada, se je večina delegatov kongresne stranke odločila proti njej. greš ne bo uzakonil predsednikovega energetskega programa, ne bodo uvedene nakaznice za gasolin v okviru napora za o-mejitev porabe olja. Nakaznice za gasolin pridejo v poštev samo v slučaju izredne stiske ali težav v oskrbi z gorivi, ki pa jo v neposredni bodočnosti nihče ne predvideva. Novi avti gredo dobro v denar DETROIT, Mich. — V prvih desetih dneh oktobra so prodali novih avtomobilov domačega izdelka za 15% več, skupno 267,324. prej Brazilijo, pa nato leteti dalje v Arengtino. Obisk Brazilije je bil odpovedan, ko je bilo objavljene potovanje predsednika Carterja na štiri kontinente v letošnjem novembru.. . Domov odbor začne zasliševanje o delu Korejca Tongsun Parka WASHINGTON, D.C. — V sredo bo začel Domov etični odbor zasliševanja v zvezi z obtožbo Južnega Korejca Tongsun Parka, Jd naj bi bil poskušal dobiti v Kongresu podporo za Južno Korejo z raznimi uslugami, pa tudi z neposrednim podkupovanjem članov Kongresa. Zvezna glavna porota je pretekli teden sprejela obtožbo v tej zvezi proti bivšemu kongresniku Richardu Hanni, demokratu iz Kalifornije. Pogajanja niso privedla do nobenega uspeha, ker je Turčija že od vsega začetka izjavila, da svojih jetnikov ne izpusti. V nedeljo so ugrabitelji odleteli z letališča v Dubaiu na letališče pri Adenu v Južnem Jemenu, od tam pa na letališče pri glavnem mestu Somalije Mogadiscu. Umor pilota odločilen za nastop Papež Pavel VI. se ponudil za talca Med tem je papež Pavel VI. ponudil teroristom svojo lastno osebo, če bi bilo to koristno “za osvoboditev talcev”. Družini umorjenega pilota je poslal sv. oče osebno brzojavko. Ko je rok, ki so ga postavili teroristi za izpolnitev svojih zahtev bil že skoraj pri kraju včeraj zjutraj ob dveh (po času v Mogadiscu, ob 7. zvečer po clevelandskem), je pristalo na letališču letalo z nemškimi komandosi. Ti so z naglim nastopom— vse skupaj je trajalo le pet minut — zasedli letalo in rešili vseh 86 talcev živih. Trije od štirih ugrabiteljev so bili tekom napada mrtvi, preostali pa težko ranjen. Dva jetnika v Nemčiji napravila samomor Ves svobodni svet se je po tem uspehu oddahnil. Predsednik Carter je nemški vladi čestital k “težki odločitvi” in odločnemu nastopu. Ko se je vest o uspešnem nastopu razširila in dosegla tudi onih 11 teroristov v ' nemških zaporih, katerih osvo-Peroristi so med letom iz Ade- boditev so ugrabitelji zahtevali, na v Mogadiscu umorili glav- so štirje med njimi, zaprti v nega pilota letala Jurgena Schumanna in po pristanku v Somaliji vrgli njegovo truplo iz letala. To je zaprepastilo ves svet, vlado v Bonnu pa pripravilo do težke odločitve. Po pristanku v Mogadiscu so ugrabitelji zahtevali neposredna pogajanja s predstavniki nemške vlade in grozili, da bodo pognali V zrak letalo s 86 talci v njem. Ta je nato vodil posebni pooblaščenec bonnske vlade Wisch-newski. Dosegel je podaljšanje roka za’ izpolnitev pogojev, da je dobil potreben čas za prilet komandosov. IZVOZNICE OLJA NA SREDNJEM VZHODU NISO POSEBNO PAZLJIVE PRI RABI DOHODKOV Vremenski prerok Oblačno z verjetnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 50 F (10 C). Katar, ena izmed večjih izvoznic olja, ima okoli 100,000 prebivalcev s tam živečimi tujci vred. Med njimi ni nobenih jeklarjev ali železar-jev, pa vendar gradi država velike železarne in jeklarne, ki bodo stale preko 400 milijonov dolarjev in bodo odvisne od uvoza železne rude iz Avstralije in Brazilije. Nek cinični Anglež je k temu pripomnil: “To je podobno, kot bi skušal urediti nasad palm v Veliki Britaniji, da bi izvažal datlje na Srednji vzhod.” Mali šejkat Ras ^1 Khaimah v Združenih arabskih emiratih ima samo 700 telefonov na svojem 650 kvadratnih milj obsegajočem ozemlju, pa ima postajo za sprejemanje klicev preko satelita, če bi prišel od kod kak tak klic ali bi kdo želel govoriti s kom kje daleč v širnem svetu. Postaja je stala 10 milijonov dolarjev in jo je treba stand oskrbovati. Združeni arabski emirati imajo le okoii 700,000 prebivalcev, pa imajo štiri velika mednarodna letališča in v načrtu gradnjo še štirih drugih. Noben od bogatih šejkov in emirov noče zaostati, če ima eden od njih moderno veliko letališče, ga hočejo imeti tudi vsi drugi, pa naj je to potrebno ali ne. To so kot nekake nepotrebne igrače, ki pa stanejo stotine milijonov dolarjev. Letališče v Abu Dabi bo stalo okoli 250 milijonov dolarjev in bo zgrajend po zgledu novega letališča Charles de Gaulle pri Parizu v Franciji. Novo veliko letališče v Ras al Khaimah, ki so ga odprli lani, je v obratu 24 ur na dan ob zaposlitvi 100 ljudi, četudi je imelo nekaj časa en sam reden polet na teden, sedaj pa jim ima pet. Novo letališče Sharjah je sposobno sprejeti 2.5 milijona oseb letno, pa je le nekaj milj proč od najmodernejšega letališča v Dubaiu. Zato nima skoraj nobenega potniškega prometa, četudi ima vse potrebno za to urejeno in pripravljeno, ima le nekaj tovornega prometa. Dubai gradi suh dok za popravilo tankerjev do milijon to nasilnosti, ki bo stal 275 milijonov dolarjev, pa še ni na vsem svetu niti ene petrolejske ladje takega obsega. Poleg tega je blizu dograditve dok enakega obsega na o-točju Bahrein, nekaj sto milj proč. Savdska Arabija skuša svoje gospodarstvo, zlasti industrijo, razvijati v skladu z možnostmi, naslonjeno na o-Ije in naravni plin, katerih ima v izobilju, pa se mora posluževati tujega osobja. Tuji ponudniki izvajanja načrtov stavljajo često proračune, ki gredo daleč preko stvarnih stroškov, toda naročniki del si ne morejo dosti pomagati, ko ni izbire. V Savdski Arabiji je zaposlenih sedaj okoli 75,000 tujih strokovnjakov in drugega osobja, katerih vsak stane poslodavca povprečno $70,000 letno. Kljub temu številu je pomanjkanje delavstva še vedno tolikšno, da je težko poskrbeti redno poslovanje v osnovnih javnih potrebah. Pristanišče v Jiddi ob Rdečem morju je tako polno ladij, da morajo čakati tedne na iztovarjanje. Z nekaterih spravljajo tovor, ki ga nujno potrebujejo, na kopno kar s helikopterji, kar je dvignilo stroške izkladanja nad kupno ceno, oziroma vrednost samega tovora. Gospodarski razvoj v Iranu je nekaj boljše načrtovan in izvajan, toda tudi tam je tratenje sredstev očitno in nesmotrnost programov nekaj vsakdanjega. Iran vlaga o-gromna sredstva v izgradnjo modernih oboroženih sil, ki mu nemara niso niti potrebne. Slične so razmere v Iraku. Libija ima denarja na pretek, za njegovo pametno in smotrno vlaganje pa malo resničnih možnosti. Trati ga za velikopotezne načrte gospodarskega razvoja, ki so premalo pretehtani, ter za podpiranje arabskih revolucionarnih gibanj in političnih načrtov svojega predsednika Ka-dafija. V naši deželi so včasih rekli: “Kadar imajo otroci denar, imajo kramarji semenj!” Stuttgartu poskusili napraviti samomor. Dvema, med njimu A. Baaderju, se je to posrečilo, dva pa so rešili. Pristaniški delavci v New Orleansu so se vrnili na svoje delo štrajk velja samo še kon-tajnerskim tovorom kot v drugih pristaniščih. New ORLEANS, La. — Pristaniški delavci v New Orleansu so raztegnili svojevoljno štrajk, ki je bil po sklepu vodnikov unije omejen na kontaj-nerske tovore, na celotni promet v pristanišču. S tem je zastalo nakladanje žita, ko so vsa razpoložljiva skladišča polna in je dežela v težavah prav zaradi premahjnega izvoza, ki ne krije rastočega uvoza. Vodstvo.,Unij e pristaniškega delavstva je pozvalo delavce, naj se vrnejo na svoje delo in o-meje štrajk na kontajnerje, kot je bilo prvotno sklenjeno. Večina se je podala in se vrnila na delo že v nedeljo. Stvarno je [prišlo med pristaniškimi delavci že preje do odpora proti štraj-ku in so začeli akcijo za njegovo končanje. Le nekaj najbolj zagnanih je hotelo s štrajkom nadaljevati. Splošni štrajk pristaniškega delavstva v New Orleansu je stal povprečno narodno gospodarstvo 2 milijona dolarjev dnevno. To pristanišče, drugo naj večje naše dežele, je glavno nalagališče žita za izvoz. Iz Clevelanda in okolice Šole odprte— Osobje clevelandskega šolskega sistema vrši ta teden svoje redno delo, četudi ni gotovo, da bo zanj plačano, ko je zmanjkalo denarja. Upajo, da bo državna zakonodaja omogočila še ta teden s posebnim zakonom šolski upravi najeti posojilo za kritje stroškov rednega pouka na račun prihodnjih dohodkov. Prodaja peciva— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti bo prihodnjo soboto in nedeljo prodajalo domače pecivo. Vse svoje članice prosi za sodelovanje in pomoč. Prodaja se bo začela v soboto, 22„ oktobra, popoldne. Angleški prestolnaslednik princ Charles obišče Cleveland— | r*T5^ Angleški prestolonaslednik princ Charles bo v četrtek ob 10.30 pristal na letališču Burke, kjer bo slovesno sprejet, nato pa si bo ogledal mesto in nekaj njegovih najvažnejših ustanov. Prenočil bo v Eaton House v Bratenahlu in v petek zjutraj ob 8.45 odletel z letališča Burke v St. Louis. Vaja— Pevski zbor Korotan ima v soboto, 22. oktobra, ob sedmih zvečer vajo v običajnem prostoru. Vzhodna Nemčija ima v ječah tisoče raznih oporečnikov režima Največ je zaprtih ljudi, ki so skušali brez dovoljenja na skrivaj preko meje na Zahod. LONDON, Vel. Brit. — Amnesty International, mednarodna organizacija za obrambo pravic političnih oporečnikov, ki ima svoj sedež v glavnem mestu Velike Britanije, je objavila poročilo, v katerem razkriva, da ima Vzhodna Nemčija v svojih zaporih tisoče oporečnikov, političnih, kulturnih in verskih. Pcročilo, ki obsega 12 strani, trdi, da oporečnike še vedno zapirajo, jih drže dolgo v zaporih pred sodnimi razpravami ter zapirajo državljane, ki kritizirajo uradno politiko ali skušajo izvajati človekove pravice. Poleg tega je Vzhodna Nemčija začela jemati prošnje za izselitev same po sebi za kaznivo dejanje. Od 100,000 do 200,000 osebam, ki so zaprosile za izselitev, so dovoljenje za to večinoma odklonili, prav posebno vsem s strokovno izobrazbo in skušnjo. “Trenutno je v Vzhodni Nemčiji zaprtih več tisoč oseb, pretežno za kratko dobo od 1 do 3 let, ker so bili prijeti, ko so brez dovoljenja skušali oditi iz države,” pravi poročilo. F16 v polni produkciji WASHINGTON, D.C. - Obrambno tajništvo je odobrilo polno produkcijo novega F16 jet lovskega letala, ki bo postalo jedro lovskega letalstva ZDA v Narodni dan ! prihodnjem desetletju. Za en-Vv ASHINGTON, D.C. — Glav-jkrat je naročenih 105 teh letal ni zdravnik ZDA Julius Rich- jod skupnega predvidenega šte-mond je predložil v kampanji vila 1,388. proti kajenju “Narodni dan ne- j Zaveznice NATO so se spora-kajenja”, ko bi naj bila vsa po- j umele o nakupu 348 teh letal zornost posvečena razlagi ne- za svoje letalske sile, Iran pa bi jvarnosti in škodljivosti kajenja, jih rad kupil 160. flMEKlS&A POMOVIHIA 8117 St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINAl Združene države: 528.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto g^^^XPriONRASt United States: $28.00 per year; $14 00 for 6 months; $8.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 month« Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAH) AT CLEVELAND, OHIO No. 155 Tuesday, Oct. 18, 1977 SS K obnavljanju detente II. Ko je prišel pretekli mesec rta zasedanje glavne skupščini Združenih narodov sovjetski zunanji minister Andrej Gronnko je imel daljši razgovor s predsednikom Carterjem v Wnshingtonu. Dosežen je bil sporazum o končanju zastoja pri pogajanjih o omejitvi jedrskega strateškega orožja in po nekaj dneh potrjen tudi v Moskvi. C^omiko se je vrnil iz New Yorka v Washington in o tem obvestil predsednika Carterja osebno. Ta sporazum je omilil in zmanjšal trenja tudi na drugih področjih, četudi še ni niti dopolnjen in gotov v podrobnosti n. O tem se še pogajajo v švicarski Ženevi, pa tud* v Washingtonu in Moskvi. ZDA m ZSSR so sc dogovorile za skupni nastop na Srednjem vzhodu1 in v skupni izjavi pozvale Izrael ter arabske države k obnovi konference o Srednjem vzhodu na temelju priznanja Izraela in “palestinskih pravic”. Moskva naj bi pripravila Palestinsko osvobodilno organizacijo k priznanju Izraela, k njegovemu mirnemu in varnemu ol stoju, Washington pa j na bi privil Izrael, da bi pristal na udeležbo “Palestincev” na obnovljeni konferenci v Ženevi. V koliko je Moskva izpolnila to svojo sprejeto nalogo, za enkrat še ni jasno, Washington jo je izpolnil, kot je dejal izraelski zunanji minister Dayan, “s kruto” silo, ko je dosegel odobritev Carter-Da-yanovega načrta za konferenco v Ženevi v Jeruzalemu. Sodelovanje ZDA in ZSSR na Srednjem vzhodu je kočljivo in negi tovo kljub skupnemu nastopu, kajti to področje je važno za obe državi in za po njih vodena bloka. Rusi so ponovno v zadnjih dveh stoletjih poskusili tam doseči svoj vpliv, ga utrditi in seči dalje do Indijskega oceana/, do “toplega morja”. ZDA in ves ostali Zahod so vezani na to področje ne le zaradi bogatih ležišč olja, katerega potrebujejo za svoj promet, ogrev in industrijo, ampak tudi zaradi njegove strateške lege. To področje je igralo pomembno vlogo v vseh, dobah znane človekove preteklosti. Kjer se koristi križajo, kjer hoče vsakdo svo je, je težko doseči, še težje pa o-hraniti mir in sodelovanje. Washington in Moskva se ppgiajata o omejitvi svojih obciožcnih sil v Indijskem oče&nu, ki naj bi postal nevtralen, v kolikor to ni več. Do pred nekaj leti je bilo področje Indijskega oceana brez vsake sovjetske vojaške prisotnosti. V zadnjih letih je ta večja od skupne Zahoda, ZSSR i.na oporišča v-Južnem Jemenu, v Iraku in Somaliji, v dobrih stikih z njo so tudi otoške države vzdolž afriške kale in Mozambik. ZDA s6 uradno izgubile oporišče na otočju Bahrein v Perzijskem zalivu, so pa v prijateljskih stikih s Savdsko Arabijo in Iranom, izboljšale so odnose tudi z Indijo,, ki je bila v času vlade Indire Gandhi odkrita sovjetska zaveznica. ZDA gradijo pomotsko-letalsko oporišče na otoku Diego Garcia, ki bn «lužilo tudi Veliki Britaniji, katere last je. Zahod ’ma v Indijskem oceanu veliko večje intere-sc kot Sovjetska zveza, ki se je tam začela stvarno vojsko uveljavljati šele v zadnjih letih, med tem ko je Zahod tam. prisoten že nad 4f)0 let. Zahodm vpliv m koristi se križajo s sovjetskimi v Afriki, v Latinski Ameriki. Zahod je s obema povezan gospodarsko, politično in kulturno že več stoletij, Sovjetska zveza se skuša tam uveljaviti šele v zadnjih desetletjih. Njen temeljni cilj je širjenje komunizma m Komunistične revolucije, ki naj vodita do slabitve Za-noda m pospešujeta končno prevlado komunizma nad vsem svetom. . Sovjetsko podpiranje osvobod^nih gibanj in komu-istienega i°d‘athcga delovanja po'vsem svetu je vztrajno in dos.edno. v Kremlju izjavljajo, da bodo to nada- hi to tudi delajo. Napetost je mo-/ f’°CS nekdanje železne zavese sredi Evro- posebno nagnjenem južnem koncu, kjer si Kremelj ne •'°lC capurtit., da je pustil v času Stalina Jugoslavijo iz svojin MečA Mns£fdrt>dnif N“ion in Brežiiiev sta v sporazumu v ffTli oluhnoS?! vr^o.fklebpv in vodil, ki bi naj porna-irn La L,, '' 1 ^htoto, toda Brežnjev je šel mimo njih, U Zdel° koristno, kot ne primer med pri-piavlpnjem .vojne na Srednjem vzhodu jesenj .1973 VU a j Washingtoriu vse to ve, pozna sov-faV' h zaveda SB nevarnosti, ki jo predstavljajo hod D h v 3&X pd tem dovol3 trdna. Misli, da Za-' istocvno icr >e^ ol>n?vo detente, toda mora pri tem mhii ujtn i svpLe 0 ho rožene sile ter biti moralno ?em - Vo ^°b-fmb0 svojih temeljnih koristi z Orož- jem ue to nastopila za to potreba. / ; d n f-C delonta ne sme nikogar na Zaho- u Kremelj je ponovno pokazal, da je pri- piavijv-n i..koristiti ,v«aKo priložnost, čim se nudi. IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Ce pridete tom Virantom, na 2114 W. 21 kdaj k deseti maši k Sv. Štefanu, boste gotovo opazili staro ženico, že nekoliko sklonjeno, kako hiti v cerkev. Res hiti, marsikaterega poseka v hitri hoji. Tudi mene, čeprav sem še bolj pri “tamladih” in še palico imam povrhu. To je naša gdč. Ančka Ahačič, ki ,bo 29. oktobra, prav' na slovenski narodni praznik, obhajala svojo 90-letni-co. V vsej slovenski naselbini je poznana in spoštovana. Naj o njej za njeno 90. pomlad nekaj več napišem. Gdč. Ančka Ahačič je bila rojena 29. oktobra 1887 v Dupljah na Gorenjskem. Tam je tudi “doštudirala” ljudsko šolo. Kljub temu je menda bolj razgledana kot marsikateri, ki je leta presedel v gimnaziji. V mladih letih je bila kuharica pri svojem stricu, župniku Janezu Teranu v Radomljah. V j Ljubljani ima nečaka duhovni- Pl. Kdo se je ne spominja? Vsk-ko nedeljo jo je Jože Virant pripeljal k slovenski maši. Težko je hodila, pa jo je skrbna hčerka Mara podpirala in je redno pristopila k mizi božji. Še na Baragov dan je bila v Lemontu. Kakih 14 dni pozneje je zbolela, v nedeljo, 25. oktobra, jo je zadela kap, kateri je podlegla. Doma je bila iz Podrage v Slovenskem Primorju. Njeno življenje ni bilo lahko. V zgodnji mladosti je zgubila starše, poročila se je z mizarskim mojstrom Albinom Žgavcem. Ko je ovdovela in izgubila še dva otroka, je leta 1962 prišla v Ameriko. Bila je nam vsem v lep vzgled vernosti in narodne zavednosti. Gregorčičeve pesmi je znala napamet. V postnem času pa, če je bilo še tako grdo vreme, je prišla vedno k slovenskem križevem potu. “Le pojdimo” je rekla, “da nas bo več Slovencev.” Sedaj je- lka dr. Cmobka, ki zavzema vi- končana njena življenjska pot soko mesto v ljubljanski nad- in je odšla po plačilo k Njemu, | škofiji. Eden od njenih bratov še tudi živi v Ameriki, je bogat lastnik pralnice. Naša Ančka je pa silno skromna in povsod delavna. V Ameriko je prišla leta 1922. Do svoje upokojitve je šivala slamnike. Poleg moških tudi za gospe in gospodične, ki so bili zelo lični, saj so imeli na sebi tudi lep botanični vrt. I Kaj dela sedaj naša 90-letna mladenka? Ni ji dolgčas. Pomaga povsod kljub letom. Za Cvetno nedeljo je pomagala izdelovati slovenske butarice. Pri Fi-schingerjeVih je vsako leto majhna tovarna butaric. Ko je ,bila na Navy Pier mednarodna : razstava, je rada pomagala pri j slovenski kuhinji. In še in še. .Povsod je bila zraven. Sedaj pa skrbno streže ge; Heleni Rem- kateremu je zvesto služila. Bila je članica Oltarnega društva. Poslovili smo se od nje v Žefra-novem pogrebnem zavodu. Pogrebna maša je bila ob prav lepi udeležbi slovenskih rojakov v torek, 4. oktobra, Sv. daritev je opravil p. Klavdij ob somaševanju p. Fortunata, ki je tudi pridigal. Njene zemske ostanke so prepeljali z letalom v Vipavo na Slovenskem Primorskem, kjer bo počivala poleg svojega moža. Ohranimo jo v lepem spominu. * Društvo Naše "Gospe (Our Lady’s Guild) je v nedeljo, 2. oktobra, obhajalo 40-letnico obstoja. V soboto, 1. oktobra, je imelo v ta namen večerno mašo, v torek, 4. okt., pa sejo in slav- čevi, katera si je lani pri padcu nostno večerjo, zlomila ključnico. Pomaga ji še ga. Stražiševa. • Povedal sem že, da je zelo razgledana. Rada bere. Poleg A-meriške Domovine ima še vrsto listov in revij, katoliških seveda. Pazno sledi svetovnim dogodkom. Rada je pomagala novim naseljencem. Razumela je njihov položaj bolj kot oni, ki so jih blatili v “Prosveti”. Pomagala je v Ameriko Remče-vim in Fischingerjevim. Ko je pred več leti prodala hišo na 1935 W. 22nd Place, si je izgovorila del hiše do smrti. Gdč. Ančka je globokoverna ženska. Vsak dan pri slovenski sv. maši in pri obhajilu, pa naj bo lepo ali grdo vreme. V nedeljo pride še k deseti sv. maši, ki je tudi slovenska. Je silno dobrega srca. Sama živi izredno skromno, vse, kar si pritrga od ust, gre v ve, kolikim je pomagala. Dela najraje tako, da ne ve levica, kar da desnica. Včasih pa le zasledim njeno ime kot daroval- ,, , , , T — , , , T v „ , v , Mrzlo postaja. Kmalu bo tre- ko. In se začudim. Bogataš ko- , , ... . • . , , f , v |ba kuriti in računati, koliko bo maj spravi od sebe kakšnega'. , ,, . , , . ... , (izdatkov za piin. dolarskega zelenca, Ančka pa da mnogo. Kljub letom je še vedno živahna. Včasih jo srečam, ko z vozičkom hiti v trgovino. Takrat malo pokramljava. Ko Ančka sliši, da se je kdo od Slovencev poslovil iz te solzne doline, ima navado reči: “Jemenčka, kaj pa CLEVELAND, O. — V nede-jaz delam še tu na'svetu.” Ja, Ijo, 23. oktobra, ob pol enajstih gospodična Ančka, bo že prišel [ (10.30) dopoldne bo pri Mariji čas, ko boste tudi Vi klicani —jVnebovzeti slovenska sv. maša ne po odgovor, ampak po plači- s sodelovanjem otrok Sloven-lo. Zaenkrat- pa Vam slovenski ske šole. Lepo Vas prosimo, Čika/ani želimo še dokaj zdra-jdragi starši, da pridete z otroci vib let. Saj ste nam v tako lep k tej slovenski sv. maši. Zase-vzgled. Bog Vas živi! [dite prve klopi z otroci skupaj * i in z njimi molite in pojte. Grob za grobom se vrsti. To- | Popoldne ob petih bomo imeli krat je bila na vrsti ga. Marija sestanek staršev v prostorih pod Žgavec, ki hi 28. oktobra obha- staro cerkvijo. Prosimo Vas, od-jala #24etnico rojstva. Živela je zovite se vabilu in na svidenje! pri svoji hčeri, poročeni z Jože- Odbor staršev Ne pozabite na Mednarodno razstavo, ki bo na Navy Pier v soboto, 29. oktobra, in v nedeljo, 30. oktobra. Tudi Slovenci bomo zastopani. Geslo slovenske razstave bo; Ljubo doma, kdor ga ima. Tudi slovenska kuhinja bo na razpolago. * Slovenski dan, združen z 27. obletnico obstanka Slovenske radijske ure, bo v soboto, 22. oktobra. Naši slovenski mladinci v okvirju ŠARC bodo podali o-pereto “Vasovalci”. Se marljivo vadijo pod vodstvom ge. Corin-ne Leskovar. Gospodična dneva bo Magda Simrayh; slovensko nagrado bo dobil urednik Ave Maria p. Fortunat Zorman. * i Poslopje SŽZ je s 1. oktobrom prišlo v last Mr. in Mrs. Frank , , , , , „ in Judy Žaba. V poslopju je se- ^------noit daJ urad Neighborhood Housing Service Inc. “Toti Staj etc” ostane še naprej na svojem mestu. Goriško Alojzijevišče WICKLIFFE, O. — Čeprav se v zadnjem času nismo oglašali, se naša akcija za nabiranje prispevkov za slovensko Alojzijevišče v Gorici nadaljuje in darovi prihajajo s spodbudnimi vrsticami in željami za dober uspeh. Oglasili so se darovalci, katerih predniki ali sorodniki so bili tesno povezani s slovenskim A-lojzijeviščem ali pa so bili celo člani odbora te ustanove. Pred nekaj dnevi se je osebno ogasil starejši gospod in prinesel svoj dar ter omenil, da so ga vzdramili naši članki in mu priklicali v spomin čase izpred prve svetovne vojne in neposredno po njej. Spominja se, kako so v jeseni hodili po podeželju zastopniki Alojzijevišča in prosili dobre kmete'za hrano, da so lahko prej življ ali revne gojence. To delo se še vedno nadaljuje. Tiho in skromno je tudi še vedno delovanje naših primorskih duhovnikov in laikov. Oni vršijo za naš narod zelo hvaležno delo. Bog ve, če se vsi tega dovolj zavedamo. Veseli smo, da se nam je pridružil v Euclidu g. Jakob Gustinčič, ki stanuje na 18800 Ab-by Ave., in nam je obljubil svojo pomoč pri nabiranju darov. Hvaležni smo prav vsem, ki so se nas spomnili in prispevali k tretji nabirki. $100: ■ Neimenovani, Abbotsford, Wis. Po 50: Neimenovani, Stock-ton, CaL; dr. Louis in ga. Viktoria Vogrič, Hayward, CaL; dr. Alex in ga. Susan Ravnik, Hayward, Cal. Po $25: dr. Anthony in ga. Stephanie Ravnik, El Cerrito, Cal.; Stanley Kamenšček, Oakland, CaL Po $20: dr. Stephen in ga. Olga Erlach, San Francisco, CaL; Janez in Pavla Makuc, Oakland, CaL; Berta Lobe, Cleveland. Po $15: Joseph Sežun, Euclid, Ohio; v tretje Stefan in Josephine Zorc, Rye, Colo. (skupno 35 dol.); Balincarski klub Slovenske pristave; St. Vitus Society #25 KSKJ. $13: Katherine Rak, Girard. Po $10: Jakob Gustinčič, Euclid; Matija Hutar, Euclid; Ivanka Pretnar in Fani Strancar iz Clevelanda; Jožica in Janez Varšek v drugič (skupno $13); ; Albi n Deržan in Lojze Gregorin, San Francisco, CaL; ga. Louis Kosem. Po $5: Ana Regina, San Francisco, CaL; Anton Florjančič', Valetnin Rolan, Stane Selak, Frank Slabič, Joe Šenk, Frank Kalan, Karl Rogel, vsi iz Girav-da, Ohio; Mirko Klamič, Rev. Francis Frankovich, Coachella, CaL Po $2: Frank Kregar, Girard, ter $1 Neimenovani, Cleveland. Vsem prav iskreni Bog plačaj! Kati Burjes 29478 Vinewood Dr. Wickliffe, Ohio 44092 “Slovenska” kri TRST, It. — Prof. Bogdan C. Novak z univerze v Toledu, Ohio, ki je dosegel svetovni uspeh s svojo knjigo o Trstu, piše v letošnji številki mesečnika “Slovenska država” med drugim naslednje: Nas predvsem zanima, ali je bil kateri teh “domačinov” (karantanskih in oglejskih škofov in karantanskih knezov) slovenske krvi. Reči moram, da mi ni poznan noben vir, ki bi pritrdilno odgovoril na to vprašanje. Možnost, da se je pretakalo nekaj slovenske prvi po žilah domačih cerkvenih dostoj an-stvenikov, pg zavisi od naslednjega vprašanja, ali je še bilo kaj domače krvi med domačim visokim plemstvom ... Ne da bi človek kakorkoli hotel prizadeti ustvarjalno d6lo prof. Novaka in pomen tega dela za slovensko uveljavitev v svetu, je treba vendarle ugovarjati tej njegovi tezi, ki je napačno postavljena. Zgodovina se namreč res deloma vprašuje, kakšne krvi je bila kaka visoka in vplivna osebnost v zgodovini, toda le tedaj, če očitni znaki kažejo na to, da je ta kri imela kakšen vpliv na ravnanje te o-sebnosti in s tem na potek zgodovinskih dogodkov. Drugače ,pa spadajo taka vprašanja v an-jtropologijo in deloma etnologijo. j Ponavlja se znova stara nem-škutarska teza, češ mi, Bavarci-! Nemci, smo vam gospodovali, vi pa ste bili naši sužnji. Ta teza se ponavlja po slovenskih o-snovnih šolah, po šolskih učbenikih, zakaj, tisti, ki so jih pisali, niso bili zgodovinarji ali pa so bili to premalo, pač v glavnem literati. In literatom prija opevanje tlačenega naroda, prav na jezik, kot delajo to jezikoslovci in iz družin podobnih jezikov, že izvajajo pranarode, npr. stare Slovane, o katerih zgodovinopisje in arheologij® niso odkrile še ničesar, ali Pa skrčiti na krvno, rodovno skupnost (torej na našo kri), je naivno. Zgodovino imajo za učiteljic0 življenja, seveda pa ni vse zg°' dovina, kar se zanjo izdaja. Avstrijci in Nemci, ki se vse d° danes niso rešili šovinistične navlake iz preteklega stoletja, s° obravnavali tudi slovensko zg°' dovino, seveda v prid njihovim osvajalnim interesom: Slovence je bilo treba ponižati, nad njimi naj triumfira nemški duh (zato naj se dajo ponemčiti in Nemec bo imel svoj dostop do Jadrana). Njih “znanstvenim” tezam je nasedla slovenska liberalne inteligenca, v katero so bili zasejali nemčurji kompleks Pre^ lastno narodnostjo. Po njih s° povzemali teze naši pisatelji m pesniki in ,objokovali slovensko usodo. Ti liberalci so od nemških liberalcev nenehno preP'‘ sovah od zgodovine do religij6; skupaj z mladočehi, ustvaril* “antiklerikalizem”, čeprav klerikalizma na Slovenskem tedaj ni bilo. Bila je narobe, zdrava haza slovenskega naroda z duhovnik* in drugimi voditelji, ki je lih6 ralcem potegnila politično vo0 stvo iz rok in ga popeljala končno tudi proč od zavožene Avstrije. Ni pa bilo mogoče vse d° danes očistiti slovenske ^e}e vseh liberalnih in panslavist*0' nih in vseh mogočih internacio' nalističnih zmešnjav, liberalni1 in masonskih fraz, nemčurski omaloževanj — vsedlme, ki .1* žvečimo še danes, zavite v kri** ko znanosti, kulture ipd. Kadar pišemo zgodovino. ie tako socialistom in vsem njiho-i^reda kritičen do tuji vim odtenkom ter komunistom, !cev> ostati nevtralen Pre bojazen, da se Slovenci ne Lepo pozdravljeni! “Toti Štajerc’ ------o------ Staršem otrok Siovenske šole pri Mariji Vnebovzeii Azijske ceste V minulih osmih letih je Indija vložila 300 milijonov dolarjev v graditev svojega dela azijske avtomobilske ceste, ki naj zbliža azijske, afriške in evropske dežele. Azijska avtomobilska cesta, za 'katero so pripravili načrte leta 1959, naj" poveže vse večje ceste Azije v skupni dolžini 64,363 kilometrov. Indijski odsek, ki je dolg' 15,689 kilometrov, se začenja v Vagahu na pakistanski meji ter pelje skozi Delhi, Akro, Kalkuto in Barasat, končuje pa se na meji z. Baghadešem. Prejšnje ceste so razširili, namesto starih mostov so zgradili nove in širše, nove ceste pa so trasirali tako, da se tovorni pro-rhet izogiba velikih mest. Ko bo azijska cesta zgrajena, se bo povezovala z evropskim o-mrežjem na turško-iranski, s •Srednjim vzhodom pa na iran-sko-iraškl meji. zakaj njihova ideologija je osvobodilna: vso zgodovino da je bil narod namreč suženj, šele oni so mu prinesli osvoboditev. Tako ta nemškutarska teza odlično prija tej “osvobodilni” ideologiji. j Zgodovina ne more biti mo-; ralištična, še manj šovinistična. In se zato, ne vprašuje, čigave krvi je kdo bil, ampak v prvi (vrsti, kako je ravnal in če je :mogoče njegovo ravnanje tudi odvisno od njegovega porekla. Če virov za' to ni in nobenih zna-ko#, beleži pač dejstva. Če je kdo študiral nekaj sociologije, potem se bo glede stare Karantanije vprašal, do kdaj je trajala njena državnopravna zgradba? in to ne glede na kakršnokoli kri. Potem, koliko časa traja njena socialna osnova? Njena kmečko-kulturna in duhovna nadstavba ip. Edino to so merila, ne pa “kri” in vsa pe-snikovanja v zvezi s tem. Pa poglejmo kak evropski primer! V Angliji vladajo po bitki pri Hastingsu (1066) Normani, njihovi kralji. Saši izgubijo ne samo svojo samostojnost, ampak tudi svojo narodnost. Skupaj s prišleki se zlijejo vfC(;v’, ^jih v se pri njih vprašuje sedaj o kakšni “krvi”, tlačenosti in drugem? Francozi so mešanica FranJmv, Galcev, Burgundov in drugih. Nemci mešanica narodnosti s podobnim jezikom, toda različno krvjo. Kar opazujte, še najmanj je med Nemci onih s plavimi očmi in-lasmi! Madžari mešanica s Slovenci-Slovaki, Romuni prav tako. Bolgari so tatarskega porekla, pomešani s slovanskim narodom, Avstrijci So mešanica Bavarcev in Slovencev itd. Torej eno samo mešanje, tako dd je vprašljivo, kaj sploh je ta naša kri? In da ne govori moj o Južni Ameriki, Severni Ameriki, spet ena sama mešanica. Toda narodi se kljub temu nenehno oblikujejo, eni živijo, preživijo, drugi zatonejo. Odvisno od vztrajnosti, prilagodljivosti, zvestobe jeziku in ne vem še kaj vse drugega. Toda skrčiti neko narodnost samo in P vsem primerjati naše stanj6 drugimi narodi, zato da se d° kopljemo do pravega mod6 na katerega osnovi zgodovinsh6 dogodke razlagamo. Če j6 23 podlago komunistični, oz. d*a lektično materialistični mod6 ’ potem se vleče skozi vse m2*1* ganje eno samo zatrjevanj6* ko so bili vsi družbeni redi ki ^ vični šele socializem da j6 Pra vičen — vprašanje, ki ne spa° v zgodovino, ampak v moi’ai In spet, če je za podlago Pal1^ slavistični model, potem vse P sanje prepleta slavistična ah 1*‘ jugoslovanska zgodovina, daSl^ slednja začne šele leta I9d°- ^ potem vse pisanje prepih*. _ biiz' Spam strijci s knezom Eugenom voj e, ali Romuni, Bolgari s švabsko vladarsko hišo. Ogri, Čehi, Slovenci, Nizozemci s habsburško, ah ^ gl s bourbonsko, Švedi s franc sko itd.? T. B- N6' e- Občasni mrki WASHINGTON, D.C. _ nadzorovana raba