Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 11 Izvcn Ljubljane 8 vin. \ LluDIjODi, y poalellek, 19. januarja M,
Leto M
~ Velja po pošUt s
2n ušlo ieto naprej . . K 28-— za en meseo „ • • » »'J) za Nemčijo celoletno . ,, 2« — na ostalo inozemstvo . 351—
V	Ljubljani na dom:
Za celo let« uaprsj . . K 24'— za en niese- „ • ,, 2' —
V	oprav' jielema mesnino „ 1'70
== Sobota izdaja =
za celo le! ...... 7-—
sa Nemčijo celoletno . „ 9-— za ostalo inosemgtvo „ 12'—
Insérât! :
Its* Uredništvo je s Kopitarjevi ollol été» 6 Ul. Rokopisi se na vračalo; netracklrsna pisma sa oe <= sprejemalo. — Uredniškega teletona štev 74 =
Enostolpaa peiltvrata (72 mri): za enkrat . ... po 15 V za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 n za večkrat primeren popnit.
Poro&ni mi zi!w!t, ensrisiee iti:
enos olpca pciitvrstn po 18 vti.
S Poslano: *--1
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Uvsemil nedelje In praznik«, ob 5. url pop
Bedna letna priloga Vozni rad.
Današnja številka obsega 4 strani.
Bdi med poslansko i« snsposKo zliornlco.
Dunaj, 18. jan. 1914.
Večina poslanske zbornice je v petek /ečer sklenila, da ne sprejme nespremenjenega predloga skupne komisije, temuč da vloži spreminjevalni predlog. I o se je zgodilo v sobotni seji. Hrvatsko-slovenski klub se je v tej točki pridružil večini.
Bistvo spora med gosposko in poslansko zbornico obstoji v sledečem:
Novi zakon o osebni dohodnini naj močneje obremeni bogatejše sloje. Zato je predlagala poslanska zbornica, naj se čisti dohodki od 10.000 K dalje močneje obdavčijo kakor doslej.
Gosposka zbornica pa zahteva, da se novo višje obdavčenje začne že pri dohodkih od 1800 K dalje, češ, to je zanjo načelo, od katerega ne odneha.
Po tem načelu bi pa prišli že srednji, deloma tudi mali kmetje, mali obrtniki, mali nastavljenci itd. v višji davek.
Zato je sklenila večina poslanske zbornice, da tega načela nikakor ne sprejme, temuč da ima ostati v bistvu pri prvotnem sklepu poslanske zbornico — da imajo tedaj novo breme, ki bo služilo zgolj za zboljšanje uradniških plač, nositi izključno le tisti, ki imajo nad 10.000 K letnega čistega dohodka.
Tej večini pripadajo vse stranke, iz-vzemši socialnodemokrate, češke agrarce, češke radikalce in češke svobodomislece.
Označeni predlog večine se je, kakor rečeno, vložil v soboto. Predlagatelji so vsi načelniki omenjene večine, na prvem mestu načelnik Hrvatsko-slovenskega kluba dr. Šusleršič.
Čudno vlogo igrajo v tej stvari soci-alnidemokrati. Ti ljudski zastopniki kar besnijo za zvišanje davka na dohodke od 1800 K dalje! In zakaj? Iz edinega vzroka, ker bi se na ta način pomaknilo kakih 15 tisoč socialnodemokratičnih volilcev na Dunaju iz četrtega v tretii volilni razred in bi potem po mnenju socialnih demokratov bilo lažje mogoče, omajati krščansko večino v dunajskem mestnem občinskem svetu. To je tudi vzrok, zakaj da židovsko časopisje po večini drži zoper poslansko zbornico in vleče z gosposko zbornico in socialisti. Poleg tega se boje bogati židje za svojo mošnjo.
Slika je sedaj sledeča:
Na eni strani kapitalisti, bogati židje, socialni demokrati in — gosposka zbornica; na drugi strani nesocialistična večina poslanske zbornice.
Tretji laktor pa tvorijo češki agrarci, ki celo reč obstruirajo — pa ne radi stvari, temuč iz čisto političnih vzrokov. Mislijo namreč, da s to obstrukcijo vržejo sedanjo vlado.
Kako se stvar razvije naprej? Če pride do glasovanja, bo v poslanski zbornici z veliko večino sprejet predlog poslancev dr. Štusteršiča in tovarišev. Nato ima besedo zopet gosposka zbornica.
Če bi pa češki agrarci vztrajali pri obstrukciji, se državni zbor ta teden zaključi in novi zakon o osebni dohodnini izvede po § 14.
Da bi pa vlada odstopila vsled ob-strukcije čeških agrarcev, se v krogih poslanske zbornice ne smatra kol zelo verjetno.
Čudno je pa na vsak način, v kakšno družbo je zašla gosposka zbornica. Delajo se dovtipi o zvezi članov gosposke zbornice s socialnimi demokrati in obstrukcijo-nisti.
Vse napeto pričakuje odločitve, ki pade znabiti že jutri, vsaj pa še ta teden.
Ljudska izobrazba na jugu.
Ljudsko štetje leta 1010 je zlasti glede na število onih, ki znajo brali in pisati, oziroma ne znajo, jako zanimivo. Če se omejimo nn dežele, ki nos najbolj zanimljejo, to je na Kranjsko, Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo, dobimo sledečo sliko:
Brati in pisati je znalo leta 1910 v teh deželah med:
Nemci .... 94'43'. vseh,
Lahi.....81-74' vseh,
Slovenci . . . 7913' vseh, Hrvati (Srbi) . . 35-48 ;, vseh. Ne brati ne pisati ne zna v teh deželah med:
Hrvati (Srbi) , . 63'67'," vseh,
Lahi.....17 42% vseh,
Slovenci . . , 15-40', vseh, Nemci .... 4'15% vseh. Kar je vmes šc odstotkov, so oni, ki znajo brati, teda ne pisati in sicer je teh največ med Slovenci, to je 5'47/V . Te številke povedo čisto jasno, da bi, ako bi leh 5'/'„T, Slovencev znalo še pisati, stali Slovenci na avstrijskem jugu glede števila o-nih, ki znajo pisali in brati, takoj za Nemci, ker imajo Slovenci že tako rnenj analfabetov nego Lahi! Dalje sledi iz teh tabel, da stoje na najnižji stopnji Hrvati.
Napredek v tem oziru kaže primerjanje s prejšnjim desetletjem. V teh kronovi-nah je znalo brati in pisati leta. 1900 med: Nemci .... 88 61% vseh, Italijani .... 7106% vseh, Slovenci .... 65 67% vseh, Hrvati (Srbi) . . 2400% vseh. Analfabetov pa je leta 1900 bilo med: Hrvati .... 75 00% vseh, Italijani .... 27-27% vseh, Slovenci. . . , . 24'79% vseh, Nemci .... 9-05% vseh. Napredovali so torej v zadnjem desetletju najbolj Slovenci, to je za 14%; Nemci so za 6%, Lahi in Hrvati vsak za 11%.
Če se primerjajo starostne dobe, se vidi, da tako Slovenci kakor Hrvai ki so sicer v tem oziru najbolj na slabem, Lahe vednobolj dohitevajo in utegneio Slovenci Lahe v prihodnjih desetih letih skozi in skozi prehiteti, ne le dohiteti! Od ljudi, starih od 10 do 20 let, zna med Slovenci v jugoavstrijskih deželah pisati in brati 95-91% moških in 95'94% žensk- med Lahi pa v isti dobi le 93'4% moških in 92 7% žensk. Od ljudi, starih od 21 do 30 let, zna med Slovenci pisati in brati 93'4% moških in 92'8% žensk, med Lahi le 92'2% moških in 87'8% žensk. Šele pri ljudeh v starosti od 31 do 40 let dohitevajo Lahi Slovence, pa še tu le med moškimi in sicer je Slovencev tu za spoznanje še vedno več veščih pisanja in branja nego Lahov namreč 88'7% proti 88'5%; med ženskami v tej dobi pa zna Slovenk pisati in brati 86%, Lahinj pa le 82%. Šele pozneje prehitevajo Lahi Slovence za spoznanje.
Kakor vidimo, moremo Slovenci, če na nič drugega, biti ponosni na to, da se Lahi z vso svojo tisočletno kulturo, kljub temu, da stoji za njimi kraljestvo in da jih avstrijska vlada pred nami favorizira, navzlic svojim neprimerno večjim narodnim bogatstvom, ne morejo pred nami ponašati z večjo splošno ljudsko izobrazbo. V teh številkah se brezdvoma izraža energija, naprednost in brihtnost našega ljudstva, ki je kljub preganjanju in zapostavljanju od vseh strani v tem oziru dohitelo italijanski narod in bi tudi dohitelo Nemce, če bi vlada nasproti nam tako pravično izvajala temeljni državni zakon kakor ga ne.
Pri tej statistiki bi bilo še omeniti, kako vlada južne dežele tudi v šolskem oziru zanemarja. Če pustimo severne dežele, ki vladnih dobrot uživajo na mernike, na strani in primerjamo Dalmacijo, Goriško, Istro in I ržaško z alpskimi, vidimo, da jc v alpskih deželah le 3'87% analfabetov, v omenjenih južnih pa skoraj 32%-. Na zadnjem mestu stoji seveda Dalmacija (6282 odst.), dasi bi državniška modrost zahtevala, da se ravno tej deželi posveča največja pažnja, ker je za velevlastno stališče monarhije najbolj važna.
Državni zbor.
Immunitetna reč poslanca dr. Kreka.
V sobotni seji državne zbornice jc naznanil predsednik, da je tožba proti dr. Kreku, ki je vsled nje ljubljansko sodišče zahtevalo njegovo izročitev, ustavljena, in da sc torej immunitetni odsek nima s to
rečjo nič več pečati. Gre za tožbo, ki jo je vložil advokat dr. Kokalj, češ, da se je neke osebe čast žalila v članku, ki ga jc dr. Krek s vojim podpisom priobčil v »Slovencu« meseca septembra 1, 1. in v njem objavil cd dotične osebe podpisan preklic glede na umazane obdolžitve njegove osebe. — Op. ur. Imenovana tožba bi bila -,-.osta-rala šele krog 20. marca.
Finančni načrt.
Glede na naš parlament ne sme hiti človek neDočakan, sicer dela neumnosti. Pravz nprav se pa tudi ni čuditi, da se taka reč dolgo vleče. Saj gre vendar skoraj za sto milijonov kron novih državnih bremen in ob takih prilikah delajo tudi drugod državni zbori počasi in z velikimi težavami. Če se poleg tega pomisli, da igrajo pri raznih strankah ob takih prilikah tudi veliko vlogo strankarski oziri, je počasnost tem bolj umljiva.
Pa časopisje! Vsako stvarco, ki se zgodi, razblinijo na vse strani, vsak po svoje ali vsaj s hlastnim hrepenenjem vzbujati senzacijo med bralci. Tako tudi sedaj, in tembolj, ker ima pri nas veliki zvonec v rokah še. vedno kapitalistično časopisje, ki je od prvih začetkov nasprotovalo novim davkom, kateri imajo zadeti bogate sloje. Socialni demokrat je pobijal davek na žganje, kapitalist pa osebnodo-hodninski davek sploh in njegove določbe o vpogledu v knjige posebej.
Zdaj si pa stoje nasproti krščanski so-cialci in socialni demokratje. Češki agrarci in radikalci le vporabljajo to priliko za svoje namene. Če bi obveljalo, kar jc sklenila mešana komisija, bi se na Dunaju sedanje razmerje ori volitvah za več tisoč glasov Spremenilo večinoma v korist socialni demokraciji, ker bi prišli davkoplačevalci z dohodki nad 1800 K vsled zvišane-ga davka v višje razrede.
Stališče hrvaško-slovenskega kluba je v tem vprašanju to, da se na noben način klub ne sme blamirati. Finančni načrt hoče; zato pa gre in mora iti s strankami, ki imajo večino. Krščanski socialci, Poljaki, nemški nacionalci, Lahi, Mladočehi, češki katol. narodnjaki, Romani in del Rusinov so se zedinili za skupno postopanje in temu smo se pridružili tudi mi. Samo če se velike stranke ne prevržejo zadnji treno-tek. Nobene dvojbe ni, da sc bo z gosposko zbornico prišlo do sporazuma. Samo počakati je treba.
Novim in storim ooroCniKoni Jem in Sveir.
Radi tiskarskega štrajka ne moremo pravočasno natisniti 1. in 2. sešitka »Dom in. Sveta«. Prosimo Vas pa, da vkljub temu ostanete zvest, naročnik našemu listu, ki dobi letos novo skrbno uredništvo, pa tudi med sotrudniki mnogo svežih izbranih moči. Istotako bo pokazal list tudi v svoji zunanji opremi novo lice in ostane na višku novodobne tehnike.
Ker se mora pa naš list boriti z ogromnimi stroški, nant jc na tem, da vkljub zakasnelosti 1. številke pridobimo šc več novih naročnikov, zato hoče založništvo naročnike, ki so naročnino za leto 1914 že cloposlali in ki jo v kratkem dopošljejo, odškodovati na ta na-čin, da jim da priliko, omisliti si za izredno nizko ceno sledeča lepa dela naše književnosti:
Finžgar, »Fod svobodnim solncem«
2	zvezka, mesto f> K SO v., samo 3 K 40 v.
Sheehan, »Dolina krvi«, mesto 4 K 20 vin., samo 2 K 40 vin.
Dickens, »Povest o dveh mestih«,
mesto 5 K 50 v., samo 2 K 80 vin.
Grafenauer, »Zgodovina novejšega slov. slovstva«, 1. in II. del, mesto 8 K 20 v., samo 5 K 10 vin.
Alešovec, »Kako sem so jaz likal«.
3	zvezki, po 1 Iv 20 v., mesto 3 lv dO vin., samo 1 K 80 vin.
Haggard, »Dekle t biseri*, oissto 2 K ¿0 v., fcamo 1 K 20 vin
Alešovec, »Ljubljanske slike«, mtv
sto 1 K 80 v., samo 00 vin.
Colona, »Juan Mlseria«, mesto 1 K samo 50 vin.
Alešovec, »Ne v Ameriko«, mesto 1 K 50 vin., samo 80 vin.
Sienkievvicz, »Skozi pustinje In pu« ščavo«, mesto 2 K. 80 v., samo l Iv 50 v,
Ilaggard, »Roža sveta«, mesto 2 K 80 vin., samo 1 Iv 60 vin.
Sardenko, »Roma«, mesto 2 K sa-. tno l K 10 vin.
»Dom in Svet« letniki 1899, 1900, 1902, 1904, 1905 mesto 9 K samo 6 K.
»Dom in Svet« letnika 1908 in 1912 mesto po 10 K, samo 5 Iv.
Označene cene se razumejo za broširane izvode; kdor želi vezane knjige, naj blagovoli to pri naročilu naznaniti. Vezavo zaračunamo posebej po običajni ceni.
Cene veljajo samo za naročnike »Dom in Sveta« in ugasnejo najpozneje koncu februarja, po potrebi jih prekliče založništvo že. preje. Umevno je, da velja ta ugodnost tudi za nove naročnike.
Pri naročilu blagovolite pripomniti, da naročate kot pred plačnik »Dom in Sveta.«
Naročnikom, ki so plačali naročnino za leto 1914. oskrbi označene knjige vsaka knjigarna, ki pa mora naznaniti založništvu naslov dotiCnega naroč« nika.
Ljubljana, 15. jan. 1914.
Katoliška bukvama.
Boj za iroovsko visoKo šolo.
Javnosti je še gotovo v živem spo* minu lanski dvsmesečni strajk slušateljev eksportne akademije, ki so hoteli na ta način izsiliti od vlade oficiel-no priznanje iste za visoko šolo. Ministrstvo je takoj poseglo po najradikal-« nejših sredstvih, ki jih je pa pozneje, uvidevši svojo napako, skušalo na primeren način omiliti. Slušateljstvo in dunajski industrijski krogi, ki so se po velki večini toplo zavzeli za upravičeno zahtevo po trgovski visoki šoli, so se dali končno potolažati z obljubami, katerih je imela za vsako kulturno in gospodarsko zahtevo visoka vlada vedno mnogo na razpolago. Ostalo je vse — kakor je bilo pričakovati — le pri besedi; pozitivnega se ni ukrenilo ničesar. Nasprotno: kompetontni faktorji so se vendar odločili za korak, toda to pot za korak — nazaj. Opirajoč se na izjave nekaterih trgovskih in obrtniških zbornic je vlada odločno izjavila, da goji proti priznanju eksp. akademije za visoko šolo resne pomisleke, pač, pa bo skušala v »doglednem - času ustanoviti posebno trgov, visoko šolo.
Vpričo tega dejstva slušateljem ni preostajala druga pot kakor pot samopomoči. Na zborovanju dne 16. i. m. so sklenili z velikansko večino napovedati štrajk do irikluzivno 28. februarja s pripombo, da so pripravljeni v času od 15. do 25. februarja polagati predpisane kolokvije. Vsa javnost, trgovska, obrtniška in industrijska društva, katerih odkrite simpatije so bile sluša-teljstvu v največjo moralno zaslombo, so se tudi sedaj brez pomisleka postavila na stran, stavku jočib.
Slovanska društva, osobito pa strokovno društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved »Jugoslavija« imajo zaznamovati še poseben uspeh v tem, da so jim bile od strani nemškega strokovnega društva v polni meri pod častno izjavo garantirana vsa akademska prava na bodoči trgov, visoki šoli. Lansko podobno izjavo, v kateri so so vsa obstoječa društva obvezala z vso silo udušiti pojavljeno narodno hujskanje in sulidarno pobijati vsakpšno predpraviec pojedine narodnosti, so Nemci hoteli sebi v prid modificirati, čemer se Jo predvsem uprla »Jugo<-slavjja,«
Dpravn'.itva |e v Kopitarjevi ollol fe», 8. — Kačun poštne branilnloe avstrijske »t. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. fit. 7363. — Upravnlškega teletona it 188.
Vsled njenega energičnega nastopa, ki se je kazal posebno v tem, da je društvo zagrozilo onemogočiti stavko, jc zmagalo docela stališče »Jugoslavijo , ki si je po teh dogodkih vkljub svojemu skromnemu številu (60 : tiOO) pridobila odločilni vpliv pred vsemi društvi.
Tudi slovenska javnost bo gotovo veclela ceniti vztrajni boj, ki ga bije slušateljstvo eks. akademije zaman in zaman skozi dolgo vrsto let, in to se reni bolj, ker so v tej borbi v veliki meri intoresirani naši lastni sinovi. Bog daj, da bi velike žrtve, ki jih prinaša kakor posameznik tako tudi celota za dobro in pošteno stvar, no ostale brez trajnega uspeha.
-¡- Kranjski deželni zbor. Vsled položaja v državnem zboru se jc moralo zasedanje našega kakor tudi drugih deželnih zborov znova preložili. Pričakovati je pa, da se snidejo deželni zbori na vsak način prih. teden.
Dopolnilna volitev po pokojnem dr. Žitniku za deželni zbor se bo vršila na podlagi novih imenikov. Dan volitve se bo šele določil.
-J- Občni zbor Kmečke Zveze za ljubljansko okolico se je glede na sedanje slabo vreme preložil za nedoločen čas.
4- Smrtna kosa. Umrl je 17. t. m. č. g. Josip Gregorio, duhovnik v pokoju v Št. Vidu pri Brdu. Rojen je bil dne 30. aprila 1864, v mašnika posvečen dne 22. julija 1888. Služboval jo kot kaplan v Višnjigori, na Trebelnem, pri Sv. Trojici pri Tržiču in kot župni upravitelj na Vrhu (Sv. Trije Kralji) in slednjič kot eksposit v št. Vidu pri Brdu. Leta 1912. je stopil v stalni pokoj. Duhovnim sobratom se priporoča v molitev.
—	Umrl je v Spod. Šiški sekunda-rij deželne bolnice dr. Rado Pesjak. Služboval jo zadnji čas v deželni umobolnici na Studencu. Vsled svojega odkritega in dobrosrčnega značaja je bil zelo priljubljen pri kolegih in bolnikih. Iz Spod. Šiško ga prepeljejo jutri popoldne ob pol 3. uri v Ivamno gorico, kjer ga polože v rodbinsko grobišče v sredo ob pol 11. uri dopoldne. Njegovi rodbini našo sožalje.
—	Umrl je v Roču tamošnji župnik
i. g. Riliarcl Ružička.
—	Umrla je v Zagorju na Krasu Neža Fatu'-. mati gosp. kaplana Jakoba Faturja. Ravno pred enim mesecom je umrl njen soprog, s katerim sta še pred dobrim letom veselo praznovala svojo zlato poroko. N. v m. p.!
—	Prestavljen je sodnik dr. Ivan Tert-aik iz Celja za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Šoštanj.
—	Lega Nazionale, ki jc bila po razpustu društva ^Pro Patria* leta 1801 ustanovljena, dobi novo himno. Besede jc sestavil preds. društva znani pesnik Rikardo Pitteri; komponiral jo je Rugero Leonca-vallo, V Trstu se bo prvič proizvajala v Politeana Rosetti dne 20. t. m.
—	Zavarovanje prtljage vozečega se občinstva se vpelje po vseh večjih postajah državnih železnic.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Kranjski gori je deželna vlada razpustila.
—	Poročil sc je danes v Št. Vidu nad Ljubljano cerkvenik ondotne župne cerkve g. Anton Jovan z gdčno Ivanko Slapničar. Poročal je ženinov brat č. g. Janko Jovan. Na mnoga leta!
—	Parsiial v Trstu. V sredo dne 21. t. m, se bo igral v gledališču Verdi v Trstu Rihard Wagnerjev Parsiial. Morda ni bilo v Trstu še nikdar za nobeno predstavo takega zanimanja kakor za to. Za omenjeni dan so bili vsi prostori že v soboto razprodani. Začetek bo ob pol 8. uri zvečer.
—	Nesreča pri spuščanju Szent Tstva-na« v morje. O tej stvari se poroča; Ko se je »Szent Istvana« prednji de! dotaknil morja, je naddelavec na tem delu ladje u-kazal spustiti sidro v vodo. Sidrova verig.? pa jc bila preslaba (lepo spričevalo za ogrsko ladjedelnico!) in je počila. Zadnji del je s sidrom padel v morje» drugi pa je švignil po delavcih. Enega je vrglo v morje; bil je to Hermenegild Picot iz Labin-i, oče več
otrok. Pobra'
a «a
je barkasa tako težko
poškovanega, da nc bo ostal pri življenju. Bil je pa še en delavec težko ranjen: Jožef Plikovac iz Lošinja, tudi oženjen. Več je bilo lahko ranjenih. Take nesreče so se pri takih prilikah v naši mornarici zelo redko zgodile.
—	Poročil se je danes v Šmartnem pod Šmarno goro g. Franc Grcgorš, cerkvenik šmarnogorske božjcpolne cerkve, z gos. Ivano Sever, gostilničarko istotam. Obilo
• sreče jima žele šmarnogorski romarji!
—	Pojasnilo. Županstvo v Zagorju na Krasu nas prosi objaviti z ozirom na izjavo Marije Medved v U. štev. ¿Slovenca*', da oridi ue biva oseba z imenom manja Medved, ter da priimka Medved sploh ni v tej občini.
—	Zopet dva velika vloma v Trstu.
Dne 17. t. m. so imeli neznani vlomilci v Trstu zopet zlat dan. Vlomili so v manu-fakturno trgovino Weiss na Korsu, blagajno prerezali in jo izpraznili. Odnesli so lepo vsoto 3.000 K. Ob istem času menda so vdrli v manufnkturo Gregoris v ulici Nuova, kjer so svoje delo še bolj temeljito opravili. V blagajni niso sicer našli več kot 42 K, zato pa vse potrebne ključe, da so oropali zalogo. Odnesli so za celih 5.000 K kožuhovin, svile in finega perila in sicer nemoteno, kar je pač nekoliko čudno.
—	Imenovanja na Hrvaškem. Naslov in značaj sokenih svetnikov jo podeljen tajnikom hrvaško dež. vlade: Matiji Tičariču, Ernstu pl. Grabariču in Petru Knollu; pristojbina so jim od-
i pusti. —- Za dož. ljudsko šolskega nad-I zornika je menovan županijski šolski i nadzornik A. Vukovič.
Cvetlični dan na južni železni i : jo prinesel čistega dohodka 101.029 K.
—	Zima v Istri. Iz Kringe v Istri poro-! čajo: V noči od 14, na 15. t. m. smo dobili j precej snega. Celo noč je svirala burja. To-I bko snega v srednji Istriji ne pomnijo sta-I ri ljudje. Zima je zelo občutna
—	Žrtev burje. V soboto dop. okolu 10. ure je 46letn! delavec Valentin Dane-
i Ion iz Gorice v družbi svojih tovarišev v j prvem nadstropju Lloydovega hangarja v ! tržaški prosti Inki premetaval zavoje. Kar ■ naenkrat potegne huda burja, Id je začela v soboto zopet razsajati, revež ie zgubi! i ravnotežje in sc zvrnil na trda tla, 8 m ; globoko. Obležal je na mestu mrtev.
—	Burja ga je vrgla v morje. Gospodu Pelegrin Calcina, ki je star 59 let in zaposlen v Lloydovem arzenalu v Trstu, se je v soboto eine 17. t. m. slabo godilo. Ko je prišel pri vratih ven na prosto, ga zagrabi i. vso silo burja in ga vrže v morje. Mornar Zafferovich je hitro zapazi! nesrečneža broditi po morju, nakar mu je pomolil majhen drog, katerega se je revež krčevito oprijel in tako rešil.
- Iz Tojslic. V sredo 21. t. m. čakajo udeležence z dopoldanskim vlakom posebni vozovi, t!a jih popeljejo na Toplice.
—	Tatvina v župni?ču. V župnišče sv. Ignacija v Gorici so minoli četrtek ponoči vlomili tatovi, ki so že preje zastonj poizkušali svojo srečo v bližnji trgovini, kjer so v blagajni našli le 30 vin. V župnišču so našli v m izniči 20 K in jih odnesli. Tatvin? se je izvršila v času, ko je bil župnik poklican k .nekemu bolniku.
—	Pes izdal tatove, Josipa Ferluga, stanujočega v vili v Scala Santa v Trstu je v peiek zjutraj okolu tretje ure zbudilo lajanje domačega psa. Radi varnosti se je je hotel prepričati, kdo moti nočni mir. Ko jc zapazil Štiri postave dobro obložene z žaklii, ki so se bližr-Ii vili, je ustrelil v zrak z revolverjem, nakar so črne postave pustile žaklje in pokazale pete. Vso zadevo jc javil Ferluga policiji, katera je žaklje preiskala in našla notri polno žametastega blaga, katerega so lopovi gotovo ukradli na kakem parniku.
—	Potopljen parnik. Dne 14. t. m. je laški parnik »Lina«, ki je peljai z Reke 720 ton lesa proti .Siciliji, ponoči v megli zadel na rt »dei Ladri« na otoku Cresu in obtičal. Priplul je parnik »Novi«, ki je vzel del moštva s seboj, ostali so ostali na krovu »Line«. Medtem ie plul proti kraju nezgode tržaški rešilni parnik »Belrorie«, ko pa je 17. t. m. dosoc! tja, ni o ,?dji ne duha ne sluha. Ponoči so jo namreč viharni valovi s celine iztrgali in vrgli na visoko morje, kjer se je vsled zadobljenih poškodb potopila. Moštvo se je, kakor se misli, Se preje na suho noclolo.
—	Radj roparskega napada na lesnega trgovca Vogrinca iz Slavine pri Ptuju, izvršenega 9. nov. m. 1., so zaprli te dni za-goriškega župana Al. Holz in tam. kočar-skega sina Jakoba Braček, infanterista 87. pešpolka v Pulju, ki se ie nahajal na bolniškem dopustu,
—	Avstrijski trtorejski kongres se vrši od 7. do 12. septembra t. 1. v Gorici in bo združen s strokovno razstavo.
Poneverba pri zagrebški vodovodni uprav?. Večletni inkasant pri zagrebškem vodovodu Josip Rebernišak, oče treh otrok, je tekom lanskega leta poneveril nekaj nad 4000 K. Te dni jc bil za to obsojen na dve leti težke ječe.
—	Gorski topničarji v Gorici. Goriški listi poročajo, da pride v Gorico en bataljon gorskih topničarjev, ki se nastavijo deloma v stari vojaški bolnici nad Placuto, deloma pa v poslopju, kjer se je nahajalo prej deško semenišče.
—	Ženo priklenil na verigo. V soboto je polgruntar Pcčnik v Dravljah svojo ženo Ivano priklenil- na verigo z drugim koncem verige jo pa tako neusmiljeno pretepel, da so ženo danes vso krvavo in polno ran pripeljali v deželno bolnico. Baie je žena nepoboljšljiva pijanka.
—	Učiteljske izpremembe na Sp, štajerskem. V začasni pokoj je prestavljen nadučitelj v Rogaški slatini Fran Janisch. Trajno so vpokojene učiteljice Marija Fur-lan, 01t?a Gregorič in Emiliia Kren.
ZA DEDŠČINO PO NADVOJVODU ERNSTU.
Hči rajnega nadvojvode Ernsta Klo-tilda pl. Simicz je tožila pri dunajskem o-krajnem sodišču komornika grofa pl. Strachwitza, da naj pod prisego izpove kot nadvojvodov najboljši prijatelj, kakšne so bile nadvojvodove premoženjske razmere. Pl, Simicz trdi, da je hči nadvojvode Ernsta iz zakona z baronico Wallburg, a da ri mogla dobiti jasnosti o premoženju svojega očeta, ki je leta 1899 umrl. Oče ji je pisal šest tednov pred svojo smrtjo pismo, v katerem ji je poročal, da poskrbi v svoji oporoki za njo. Ko je pl. Simicz potovala leta 1899 k smrtni postelji svojega očeta v Arco, so ji zabranili vhod k umirajočemu očetu in so jo k njemu izpustili šele pet minut po njegovi smrti. Simiczeva se je prijavila kot dedinja pri najvišjem dvornem maršalnem uradu, ki jo je pa obvestil, da ne obstoji nobena Ernstova oporoka. Zaprosila je za avdijenco pri cesarju in pri nadvojvodu Rajnerju, a jo niso sprejeli. Grof Strachvvitz mora znati, v kakšnih razmerah se je premoženje njenega očeta nahajalo. Grof Sfraclvvvitz, 82 let star, izpove, da je služil kot častnik v Ljubljani in da je vedel, da se je tu nadvojvoda Ernst poročil in da je bila tisti dan ljubljanska garnizija konsignirana. (Najvojvoda Ernst je stanoval takrat kot; zborni poveljnik v Ljubljani pri Maliču in se ga stari Ljubljančani še spominjajo,) Pozneje mu je nadvojvoda Ernst zaupal, da se je res v Ljubljani tajno z baronico Wallburg poročil. Brani se pa izpovedati o Ernstovih premoženjskih razmerah, ker je rajniku slovesno prisegel, da bo molčal in prosi za rok, da premisli, če izpove ali ne; pač je pa takoj izpovedni, da je imel nadvojvoda pravico do zelo znatnih vsot (več milijonov) iz tako-zvanega Leopoldovega fonda. Sodnik razpravo odgodi, cla rekvirira od najvišjega dvornega maršalskega urada zapuščinski akt nadvojvode Ernsta.
LjuUljnnsKo novice.
lj Nepravilno sklepanje v zadnji seji obč. sveta. Sedaj je tudi župan uvide!, da je bilo v zadnji seji obč. sveta glasovanje nepravilno, ker ni bilo kvalificirane večine. Zato sklicuje župan izredno sejo, ki bo v redo, dne 21. jan. 1914 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Ponovno posvetovanje o županovih poročilih o posojilih mestne občine ljubljanske in njih uporabi ter o dolgovih mestne občine v razne občinske zaklade. Župan pristavlja: Ker je za nekatere točke tozadevnih nasvetov v zmislu § 57. obč. reda potrebna kvalificirana večina, vabijo se vsi p. n, gg. obč. svetovalci, da se seje zanesljivo udeleže ter sc opozarjajo na določila § 58. občinskega reda, — Župan bi si to blamažo lahko prihranil, če bi se zadnjič da! poučiti od naših obč. svetnikov. Strast bi pri županu ne smela biti nikdar večja kot znanje obč. reda.
lj Klub občinskih svetnikov S. L. S. ima jutri v torek ob 8. uri zvečer sejo.
lj Konferenca Sodalitatis SS. C, J. za mesto Ljubljana se vrši v Alojzije-višču dne 21. jan. (v sreelo) ob 5. uri popoldne.
ti Umrl je po daljši bolezni, previden s svetimi zakramoti, včeraj zvečer brat P. Pija Vakslja, minorita v Ptuju, c. kr. gimnazijski sluga I. drž. gimn. g. Ignacij Vakselj, ki jo opravljal na tem zavodu blizu 20 let, zvesto svoj posel. Zapušča sedem nepreskrbljenih otrok. Pogreb bo jutri 20. t. m. ob 2. uri popoldne iz I. drž. gimn. N. v m. p!
lj Hrvatska opera v Ljubljani. Kakor smo že poročali, se uprizori dne 27. t. m. prvič nova Nedbalova opereta »Poljska kri« z gdč. Polako, gdč. Ž ličarjev o, gg. Strmcem, Biničkim in Grundom v glavnih ulogah. Glasbena kritika zatrjuje, tla je Ncdbal nad kri lil vso operetne skladatelje in ustvaril res izvrstno moderno opereto slovanskega značaja. Vsebina jo zajeta iz poljskega kmečkega in plemiškega življenja; dejanje kaže, kako dobro, rodoljubno in energično poljsko deklo ukroti gizdalina zapravljivca, tor ga navadi recla in dela. - Dne 28. t. m. se poje velika Verdijeva opereta »Rigoletto«. Naslovno ulogo poje bariton g. Vuškovič, Gildo-ga do Strozzijova, vojvodo pa g. Lowc-zynslti.
Zlat zaslužni križec je dobil ob priliki svojega umirovljenja deželnobram-bni evid. nadoficijai Ivan Zupančič v Ljubljani.
lj Kaj je z delavskimi hišami? S pravo gledališko pozo in z največjo baharijo so pod Hribarjem liberalci v ljubljanskem občinskem svetu sklenili, da naj se z 200,000 kronami zgrade delavske hiše. Zgradile se pa, kakor znano, niso, ker je bilo nujnejše, da so vrgli na cesto za hotel Tivoli velikansko vsoto 244.637 K U vin. in ker se liberalci od ieta 1897 sem, kakor je pisat dne 24. m. m. dr. Tavčar dr. Trillerju, niso držali svojih proračunov in nopravljali
brez vsakega pokritja nove reči. Kdaj li sc bodo delavske hiše gradile? Po dosedanjih izkušnjah ob prazniku »Nikoli«, a opozicija poskrbi, da se na nje ne pozabi. Denar so zanje liberalci že imeli, pa so ga zapravili, ker jc šlo za delavce.
lj Most od Opekarske cest« na Kar-lovsko cesto. Pod Hribarjem se je osobito pred kakimi volitvami vedno v ljubljanskem občinskem svetu napovedovalo, da se ta prepotreben most zgradi, ne stoji pa še danes ne, dasi je bil denar zanj pripravljen, a Hribar je rajši ta denar, ker je šlo za upravičeno zahtevo revnejših slojev, izda!, da je zidal pri hotelu Tivoli ledenico za 9600 K, da je ob Sokolovi 40-letnici plačal Sokolom 8571 K 3 v, in podobne stvari. Mostu pa še danes ni!
!j Umrl je c. kr. profesor v pok. in šolski svetnik g. Vilibald Zupančič, star 72 let.
ij Nesreči. Ko je v soboto zvečer sprevodnik drž. železnice Ivan Grilc na južnem kolodvoru pri vlaku vrhu voza popravljal luč, mu je spodrsnilo, da je padel na tla in sc z glavo tako udaril, da je kar tam obležal. Takoj ga je žel. osobje pobralo in preneslo v čakalnico potem pa so poklicali rešilni voz ter ga prepeljali v dež. bolnico. Grilc si je pri padcu menda pretresel možgane. — Pred kratkem je pa žena soproga hišnega posestnika g. Andreja Taškarja na Stari poti št. 15 Lucija Tarškarjeva doma tako nesrečno padla, da si ie zlomila nogo. Ostala je v domači oskrbi.
ij Mestno drsališče se spomladi obsa. di okolu in okolu z dva metra visokimi smrekami. Razsvetljava se izboljša z žarnicami močnimi za 600 sveč. Za nadzorstvo na drsališču pa se že sedaj ob nedeljah postavita dva mestna stražnika. Nekateri imajo grdo navado, da se pode po drsališču, da mečejo cigarete in ostanke sadja, po drsališču. Proti takim brezobzirnežem je treba v interesu reda in varnosti drugih drsalcev najstrožje nastopiti! — Na drsališču se uvedejo redni koncerti.
lj Samo v Ljubljani mogoče. V Ljubljani imamo mestno »Ljudsko kopelj«. V tej kopeli pa obiskovalci šest tednov niso mogli dobiti mila. Ubogi oskrbnik je letal od gospoda do gospoda na magistratu, pa ni mogel izposlovati, da bi dobil za kopelj potrebno milo. Še-le po šestih lednih se je nekdo spomnil in poslal milo. Ali milo na magistratu tako silno potrebujejo, da ga redno ne preskrbe za mestno ljudsko kopelj?
lj Umrli so v Ljubljani: Helena Žirov-nik, gostja, 72 let. — Angela Gorše, cer-kvenikova hči, 2 dni. — Ivan Abulnar, posestnikov sin, 3 leta.
OJAČEVANJE AVSTROOGRSKE ARMADE.
»Fremdenblatt« poroča, da se bo mor-narično moštvo do leta 1920/21 pomnožilo tako, da bo takrat štelo 27.000 v miru pre-zentnih mož. Letos bo štelo moštvo 16.000, Število ladjam prideljenih častnikov se že s 1. januarjem t. 1. pomnoži za 101, onih v lokalni službi pa za 11. Pomnoži se nadalje domobranska artilerija, ki šteje zdaj osem poliskotopniških in osem havbičnih divizij. Jeseni tega leta se pretvori vsaka divizija v polk. To bo 1. 1917 dovršeno. »Reichs-post« poroča, da se je lansko leto ustanovilo 100 novih slrojnopuškinih oddelkov.
HRVATSKI SABOR.
Sabor je v svoji seji v soboto izbral re-gnikolarno deputacijo v svrho obnovitve finančne nagodbe z Ogrsko. Od opozicije je izvoljen Stjepan Zagorac.
ODKRIT ATENTAT NA GRŠKEGA KRALJA.
Vsled prijave neke bulgarske gospe je , policija v So'unu prišla na sled bulgarski zaroti proti kralju Konstantinu. Eden najetih morilcev Angelov se nahaja še v mestu, drugi, Mičev, je bil izgnan, ostala, Ma-vrodijev in Giovanov se nahajata v Bul-gariji.
RUSKI ŠPIONI.
V Krakovu so zaprli osem ruskih vo-! hunov.
! STAVKA V JUŽNI AFRIKI SE PRIBLI-
ŽUJE KONCU.
I
Pietermaritzburg. Zaradi obsednega stanja se bliža stavka koncu.
RUSIJA SE PRIPRAVLJA.
Pariz, Izpopolnitev železniškega omrežja v zapadni Rusiji bo tako obsežno, da bo Rusija od Francije v kratkem zahteval* zopet 600 milijonov.
SRBIJA SE PRIPRAVLJA.
Belgrad. Ministrski svet je sklenil najeti novo posojilo v znesku 300 milijonov, da se reorganizira armada in zgradi železnica od rumunske meje do Požarevca.
BULGARSKA KRALJICA NA DUNAJU.
Bulgarska kraljica Eleonora je dospela strogo ineognito na Dunaj.
EGEJSKO VPRAŠANJE.
»Tribuna«, ki je gotovo dobro poučena, piše, da bodo velesile ¿rško in turško
.»«Jh.

vlado v kratkem obvestile, da otoke Kijos, Mitilene, Lemnos in Samotracija priznavajo Grčiji in bodo obenem slednji naznanile rok, do kdaj imajo njene čete zapustiti južno Albanijo. Dvanajstero otočje bo Italija izpraznila, ker je videti, da Anglija v tem oziru ne odneha, pač pa bodo Lahi zahtevali odškodnino, kar pa ni istovetno s političnimi kompenzacijami. Zakaj Lahi upajo morebiti, da od Turčije razen denarja dobijo tudi te. Glede egejskih otokov bo Turčija seveda protestirala, da Grčija dobi Kijos in Mitilene, toda ni izključno, da velesile Turčijo na ta ali oni način prisilijo, da n]ihov sklep rešpektira. To bi bil v prvi vrsti uspeh političnega potovanja spretnega Venizelosa po Evropi.
nova senzacija v redlovi aferi.
»Bohemia* poroča sledeče: Ko se je zapuščina polkovnika Redla dražila, je nek praški gimnazijalec kupil tri zavoje filmov. Nesel jih je v šolo v laboratorii, kjer mu jih je profesor pomagal razviti. Pri tej priliki se je pokazalo, da en film predstavlja važen vojaški dokument, podpisan od prestolonaslednika. Bilo je v njem, da ima stvar hiti znana le prestolonasledniku, šefu generalnega štaba in pruskemu zbornemu poveljniku. Film je imel Redi brezdvoma shranjen zato, da ga ob priliki ponese, oz. pošlje v Rusijo. Če je stvar taka, potem je pač dokazano, da je Redi vede! za ze'o važne vo:aške stvari, kar je vojna uprava zmi-raj tajila.
nesreča v angleški mornarici.
Podmorski čoln št. 7, ki se je s posadko potopil, se še dosedaj ni mogel najti.
nov srbski vojni minister.
Kralj Peter je imenoval za vojnega ministra polkovnika Dušana Stefanovičn.
grčija in turčija.
Grški poslanik za Carigrad Panas se je podal včeraj na svoje novo službero mesto,
panamski prekop.
Panamski prekop se slovesno olvori 1. jen. 1915.
SNEG.
Sneg je tudi v Madridu gosto zapadel. Ker pogrebni zavod vled tega ni hotel na-preči konjev, so morali mrliče z avtomobili na pokopališče prepeljati.
— Soc. demokrat poneveril denar bol n.lke blagajne. Dunajska polic, korespondenca poroča, da je soc. demokratični tajnik pri bolniški blagajni za pomožne delavce gremija dunajskih trgovcev poneveril 10.000 K.
KatoliSki duhovnik podpredsednik francoske zbornice. Kakor znano, je francoski parlamentarni jakobinski blok z 267 glasovi izvolil za zborničnega podpredsednika Abbeja Lemire, katoliškega duhovnika, ki že 20 let zastopa neki severnofran-coski département. To je po vsej priliki past, ki so jo jakobinci nastavili možu zato, da bi ga enkrat za vselej odtrgali od cerkve. Lilski škof je namreč Lemiru pri zadnjih volitvah prepovedal kandidirati, to pa zato, ker je Lemire po prepričanju goreč republikanec. Lemire pa ni ubogal in sedaj se je celo dal voliti za zborničnega podpredsednika. Cerkvena oblast je sedaj vernikom prepovedala Lemirejev časopis >Crie de Flandre« in mu zagrozila s suspensio a divinis, ako se v 14 dneh ne ukloni. A kakor vse kaže, se Lemire ne bo uklonil in bo šel ono pot, po kateri sta pred njim krenila n. pr. Lamenais, Romolo Murri in mnogi drugi. Rim se je že preje enkrat pečal z Lemirejem in je tedaj razsodil njemu v prilog; tudi sedaj piše Os-servatore Romanov, da cerkev gotovo ni protirepublikanska, toda v sedanjem slučaju ne gre več za to, marveč za vprašanje pokoričine, katero je vsak duhovnik dolžan nasproti svojemu škofu. Lemire se pa ne misli ukloniti, ker je izjavil, da bo v slučaju, da se mu prepove maševanje, vsak dan kot navaden vernik prisostoval sv. maši. Francoskim katoličanom je tembolj hudo za njim, ker jc kot duhovnik neoma-deževanega glasu in je mnogo let uspešno delal na krščanskem socialnem polju.
TelelonsKa iïi ira» peron.
ZADNJI ROK. VLADE.
Dunaj. Ministrski predsednik grof Stûrgkh je danes nasproti dr. Sylve-stru izjavil, da vlada lahko do 1. febr. čaka, da s<> mali finančni načrt in bud-getni provizorij rešita. Vlada bo storila vse, da se težave, ki so proti malemu finančnemu načrtu odstranijo.
NEMŠKI CENTRUM IN NEMŠKA AGRARNA STRANKA ZDRUŽENE.
Gradec. V St. Mihaelu se je v nedeljo 18. jan, vršil drugi strankarski zbor nem-
škega centruma, na katerem sta govorila poslanca Neunteufel in Pantz. Drž, poslanec Brandl je izjavil, da se nemška agrarna stranka razpusti in s združi z nemškim centrumom. V vodstvo so izvoljeni poslanci Neunteufel, Keinmeter in Brandl. Neunteufel je izjavil, da nemški centrum s kršč. socialno stranko nima nič skupnega,
PRELOŽENA ČEŠKONEMŠKA POGA JANJA.
Dunaj. Ker bo moral grof Sturgkh prisostvovati jutrišnji seji poslanske zbornice, ki je zelo važna, se je češkonemška sporna konferenca preložila na dan 24. t. m.
TISKARSKO GIBANJE.
Dunaj. Trgovski minister je začel novo posredovalno akcijo glede tiskarskega gibanja in poveril posredovalno nalogo dvornemu svetniku N. Otonu Gasteigerju.
TISZA V ZAGREBU.
Zagreb. V soboto jc bila na čast Tisri
v	gledališču slavnostna predstava, ki jc imela popolnoma oliciclen značaj. Včeraj od pol 10. dopoldne je bi! shod socialno demokratične stranke v dvorani Sokola« . Udeležba pa je bila tako velika, da je bil ves dom poin. Bilo je do 7000 ljudi. Predsedoval je sodrug Bukšek. V imenu koalicije je govoril dr. Dušan Popovič, Med njegovim govorom so hoteli frankovci uprizoriti krava!, tako da so morali biti pometani iz dvorane. Posl. Popovič ie slovesno izjavi!, da ostane koalicija v saboru zvesta demokratičnim načelom in jc obljubil s častno besedo, da se bo bojevala za spiošno in enako volilno pravico. V imenu stranke sta govorila sodruga Korač in Juraj Demetro-
vi	*:, ki sla splošno kritizirala razmere v deželi in v saboru. Ponoči se je Tisza odpeljal v Budimpešto.
ZARADI ŽALITVE VELIČANSTVA.
Budimpešta. 17. jan. je bila pred tu-kašjšnjim kazenskim sodiščem urednik Pesti Hirlapa« Mazay zaradi žalitve cesarja obsojen na mesec državnega zapora.
NAPREDOVANJE ESSAD PAŠE.
Ohrida. Po krvavih bitkah so čete Essad paše osvojile vse ozemlje med Elbassanom in Podgradcem. Čete Iz-mail Kemala so se udale. Med Essad pašinimi četami je veliko bulgarskih častnikov. Srbija je razmestila za vsak slučaj na meji močne oddelke.
Solun. Tuka kroži vest, da so čete Essad paše zavzele Elbasan in vdrle v mesto, kjer so se odigrali krvavi pri zori.
Belgrad. Po poročilih iz Albanije jt Essad paša po dolgem, krvavem boju zavzel Elbasan. Zupan je bil umorjen, mnogo oseb je bilo ubitih.
TURKI HOČEJO ALBANIJO NA VSAK NAČIN ZASESTI.
Pariz. Tukajšnji časopisi poročajo, da se pripravlja v Turčiji nova akcija za Albanijo. Iz anatolskih čet sta baje organizirana dva okupacijska oddelka, ki naj bi zasedla več strategičnih točk v Albaniji in odstavila sedanjo vlado, če je tudi ta načrt v zvezi z Izzet pašo, ni znano.
Atene. Tudi tu so obveščeni, da nameravajo mladoturki nov udarec v Albaniji. Dva ekspedicijska zbora imata v Albanijo od morske strani vdreti. V vseh albanskih krajih ščuvajo prebivalstvo turški agenti.
DIKTATURA V BULGARIJ1.
Soiia. Več listov trdi, da namerava bulgarska vlada uvesti diktaturo.
BULGARSKE VSTAŠKE ČETE PRED SOLUNOM.
Solun. V mestni okolici so se pojavili mnogoštevilni bolgarski četaši, ki očividno nameravajo udreti v mesto in izvrševati bombne napade. Grške straže so znatno ojačene.
SRBSKI DUNAJSKI POSLANIK V BELGRADU.
Belgrad. M inule dni se je tu mudil dunajski poslanik Jovan Jovanič. Šlo je za nova navodila k pogajanjem med Avstrijo in Srbijo, ki so se začela in se bodo pu rešitvi ministrske krize pospešila.
BUI.GARSKI KANDIDAT ZA ALBAN-SKI PRESTOL.
Soiia. Balkanska Tribuna resno predlaga za albanskega kneza bolgarskega poslanika v Parizu Stančeva, češ, da je rojen Albanec, dolgoleten dober diplomat, ima izvrstne zveze s francoskimi vodilnimi krogi in je ljubljenec kralja Ferdinanda.
DEMENTI IZ SOFIJE.
Soiia. Makedonski odbor složno zanikuje, da bi bil nameraval atentat na kralja Konstantina.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da je noš preljubljeni brat, svak in stric, gospod
sekundarij deželne bolnice v Ljubljani
včeraj, dne 18. januarja, ob pol 6. uri popoldne, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 30. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal
rp, FrWilifi^	dne 2°- 1 m- 0b i301 3- uri popoldne V poslopju
ces FrJoz. I. ljudske sole v Spodnji Siski in nato prepelje v Kamno gorico, kjer se iz domače hiše prenese v rodbinsko grobišče k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Spodnja Šiška-Ljubljana-Kamna gorica, dne 19. januarja 1914.
Pranja Lavtižarjeva, Slavka dr. Pogačnikova, Pavla in Minka Pesjakova,
sestre.
Fran Lavtižar, dr. Lovro Pogačnik,
svaka.
Marica, Marijan, Božena, Boris Pogačnik,
nečaka, oz. nečakinji.
Pogrebni zavod Ivon Rojina v Sp. Šiški.

BOSANSKI PRORAČUN.
Sarajevo. V saboru je bil predložen proračun za prvo polletje 1914. Redni izdatki znašajo 48,845.426 K, izredni izdatki 3,680.983 K; za redno pokritje je proraču-njeno 52,514.632 K, za izredne dohodke pa 30.000 K.
SMRTNA OBSODBA ZASTRUPLJE-VALCA.
Frankobrod ob Mainu. Končana je glavna razprava proti zastrupljevalcu fiopfu. Porotniki so potrdili vprašanje, da je umoril prvo ženo, ter izkušal umoriti drugo in tretjo ženo in dva otroka. Hopfa je nato sodišče obsodilo na smrt, zaradi poizkušenih umorov pa na petnajst let težke ječe, ter na izgubo državljanskih pravic in na policijsko pažnjo. (To je mogoče vsled tozadevnih nezmiselnih določb nemškega kazenskega prava.)
ODLIKOVANO NASILJE. V*
Beroiin. Polkovnik Reuter je od cesarja odlikovan z redom Rdečega Oria III. razreda z vrbco.
ŠTRA.JKU-JOČI IZGREDI NA PORTUGALSKEM.
Lizbona. Štrajkovei so tri vlake s tira. vrgli. Več republičanskili gardistov je bilo ranjenih.
JAPONSKI VULKANI ZOPET BRU-HAJO.
Tokio. Na otoku Nagošimi so vulkani začeli zopet silno bruhati. Prebivalci mesta. Sakurašima so vnovič zbežali. V mesto žene veter ogromne množine prahu in pepela.
MORGAN A TIČEN ZAKON.
Kodauj. Princ Aage danski, bratranec kralja, so je poročil z laško dvorno damo konteso Calvi-Borgolo. kar vzbuja tu veliko pozornost.
NEUGODNO VREME.
Odessa. Na črnem morju divja vihar. V Odessi je vihar razrušil obrambni jez pred pristaniščem za žito.
Bruselj. V celi Belgiji vlada silen mraz. Tu so pobrali 26 zmrznjenih oseb. Promet v pristanišču je ustavljen
HUDA ZIMA V SRBIJI.
Beigrad. V Srbiji viada nenavadno huda zima; zadnje dni je zmrznilo 10 oseb. Od povsodi se poroča o snežnih zametih; na progi Paračin — Zaječar je sneg zasul dva vlaka. Potnike in uslužbence so rešili, vlaka sta pa še vedno zarita v snegu.
'SMRTNA KOSA.
Pariz, Tu je umrl general Picard, znan izza Dreyfusovega procesa. Pil je I. 1854. rojen v Stra?sburgu.
NESREČA PRI sankanju,
Brno. Pri sankanju so se trije poljski tehniki ponesrečili; eden med njimi vitez Jašinsky pa se jc ubil.
Mmk.
01) prebridki, nenadomesini izgubi naše predobre matere, oziroma stare matere, gospe
se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem dragim prijateljem in znancem, ki so nepozabno rainico spremili na poti k zadnjemu počitku. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so rajnici ves čas njenega težkega življenja izkazovali simpatije na vse možne, pre-srčne načine in ji s svetom in dejanjem stali ob strani.
Bog povrnil
208
V Kamnik«, 19. januarja 1014.
ŽauiGDg rodbina fiiaim.
z 2 sobami in pritiklino v bližini sv. Petra cerkve, v pritličju ali I. nadstropju iščeta za majev termin dva mirna zakonska brez otrok. Ponudbe sprejema uprava pod št.ISi MlM Mil.
Naročajte „Slovenca"!
Razpis
176
mesta učitelja glasbe v Solinu.
Razpisuje se natečaj do 31. t. m. za učitelja glasbe v Solinu blizu Spljeta za mesečno plačo K 160 (stoinšestdeset) in nabiralnim stanovanjem.
Prednost imajo oni, ki umevajo cerkveno petje in ni oženjen.
Za upravo „Narodne Solinske Glasbe"
Predsednik Marko Milišič
Tajnik Dr. Niko Petric
t
Društvo slovenskih profesorlev
naznanja žalostno vest, rla je preminul dolgoletni član, gospod
mmm ^nrt
c. kr. šol. svetnik in profesor v pok.
Pogreb nepozabnega tovariša bo v torek, dno 20. t. m., ob 3. uri pop. iz Dalmatinove ulice.


V globoki žalosti potiti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni preblagi soprog, oče, sin, brat, gospod
i (Ml j
c. kr. profesor v pokoju in šolski svetnik
v nedeljo ob 10. uri dopoldan v starosti 72 let previden s svetimi zakramenti, mirno v Bogu zaspal.
Truplo preblagega pokojnika se bode v iorek ob 3. uri popoldan slovesno blagoslovilo, ter iz hiše žalosti Dalmatinova ulica št. 1 prepeljalo k Sv. Križu k večnemu pokoju.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v četrtek dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj v cerkvi Alarijinega oznanenja.
Ljubljana, dne 19. prosinca 1914.	205
Margareta Zupančič roj. jamSek, soproga, Evgen Zupančič, c. kr.
okra ni komisar, Dr. čidrijaii Zupančič, odvetniški kandidat, Gilbert Zupančič, absolv. jurist, sinovi. — Koinald Zupančič, posestnik, brat.
A\esiu vsakega posebnega oznanila. - I. s!ov pogrebni zavod Josip Tu »Is.

Učiteljski zbor c. kr. učiteljišč v Ljubljani javlja tužno vest, da je njega bivši ljubi tovariš gospod
šolski svetnik VMfiafif Zsip
c. kr. profesor v pokojr. i a okrajni šolski nadzornik
v nedeljo, dne 18. januarja ob 10. uri dopoldne po mučni, dolgi bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 72. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v torek, dne 20. januarja oli 3. uri dopoldne iz hiše žalosti. Dalmatinova ulica št. I, na pokopališče k Sv. Križu.
Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 19. januarja 1914.
fe V poštev pmde;o Glavni trg, Stritarjeva, :: Prešernova in Šelenburgova ulica. ::
Ponudba pod »Merkur« na upravo lista, 177

m

. SANATORIUM • EMONA I
I ZA-NOTRANJ^U^I^CNE. BOLEZNI. /
j LTJUBLTJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 lw
SEK-ZDR^«-FRre*Rk]-DR-FR. DERGANČ I
Krepkega dečka
iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo in pridno
trgovsko pomočnico
sprejme tvrdka los. Errath v Mokronogu.
Društvo zdravnikov na Kranjskem
razpisuje s tem podpore iz
Pravico do podpor imajo vdove in sirote zdravnikov, ki so bili člani društva zdravnikov na Kranjskem.
Prošnje, opremljene z ubožnimi spričevali naj se pošljejo društvenemu odboru do 15. februarja.	206
I zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec \ steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga
Br- Hovakovič
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
Ljubljana» sest
iiiiniiiiniiiiiiiiiiHiniiiiitiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHuiitiiiiiiiii
rMKSJRii
dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-nje vrhne jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni v
Ljubljana,
M Škofijo §1.3
Mm ulica, zraven folije.
Priporoča se preča» stiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429
C. kr.
kmetijska tiražBa kranjska
VLIÜM («sl»n. 1767.1.|
je najstarejši kmetijski za.s to p v Avstriji, ki n udi svojim udom največjo ugodnosti, ne da bi udjo imeli kakSne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnlne. Cdje prejemajo družbono ulnsilo »Kmetovalca« zastonj.
kmetovalec4
s prilogami
.Konjerejec «•> .Peruininar*
(XXXI. letnik)
jc najstarejši, nji obširnejši in bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki nn sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer imi je kaj mar za gospodarski napredek, Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat 11» mesec. Naročnina je 4 k nit leto. Za ude kranjsko družbe zastonj. 1'osamezue številke zaalouj ua ogled.
Gospodarske
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje e. Ur. kmetijske družbo v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je vsaka prevara izključena.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: :>Katoliske Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Grotrimčar. državni uoslanec.