^Naročnina:
Poštnina piaCana v gotovini.
St. 59
V LJubljani, dne 5. decembra 1923.
bhaiaWakVsred^
.Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo".
...............Din 20*-
r. ■............Din 10—
. .	Din 5—
. .	Din f-
• . t • • •• • •• • > • • • • Številka ••••j-•'»•••••
Kmet pomagal si sam, ^ in svoje stališče v državi uravnaj si sam I
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst . večji Inserati od 10 petit vrst naprej notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta
Uredništvo in npravniStvo lista je y Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiži ..Ekonoma".
Leto.V.
i Din 1-50 * Din 2--a Din 3'—
Našim zvestim in vztrajnim idejnim borcem.
Se nikdar tako, kakor v zadnjem času ni butalo ob vas razburkano va-lovje, ni jurišalo na vas besno kr-delce nahajajoče se na potapljajoči barki. — Za vsako ceno bi vas hoteli imeti na prevrtani ladji.
čast in ponos vam, ki v železni disciplin* dosledno odbijate naskoke vseh sovražnikov kmetske misli. Sramota in zaničevanje onim, ki bi v tem boju omahovali ali celo podlegli! Naša čila armada ni velika, šteje le 11.000 mož, toda dovolj je močna, da odbije vse napade in ohrani svoj zeleni prapor neomadeževan. Gre vendar za našo sveto idejo, za naš pošten program!
Dežela je glavni vir naše fizične, gospodarske in moralne sile in zato je naša prva dolžnost, da povzdignemo deželo na višjo kulturno stopnjo. Skrbeti hočemo, da se deželi čimprej in v čim popolnejši meri nudijo sredstva in se stvorijo vse potrebne ustanove za krepak gospodarski in kulturni razvoj. Zaradi tega hočemo, da bodo interesirane široke kmetske mase na politični vladi in da bodo v vladi sodelovale, ker le potem bo vlada oprta na gospodarsko vlado naroda in le taka politična vlada se zamore vzdržati trajno. S tem bo padla iskra prave odkritosrčne ljubezni do domovine med široke plasti naroda, se bo razgorela v plamen, ki bo trajno plamtel. Taka domovinska ljubezen je možna le tedaj, ako bo naša država urejena tako, da bo v njej svobodno in neovirano odločevala ljudska volja v vseh ljudskih zadevah bodisi političnega ali gospodarskega značaja. To je istinita demokracija, vse drugo pa je »lažidemokracija«.
Ta naš program pa naziva »Slovenski Narod« in demokratski agitatorji kmečki separatizem. To ni separatizem nego v resnici le prava demokracija. Ono pa, kar megleno sanjari »Slovenski Narod«, pa ni nič drugega ko meščanski absolutizem zakrknjenih, ozkosrčnih reakcijonar-cev. Ta list napenja, odkar so ga kupili velebankirji posebnega kova, vse svoje mladinske sile, da bi vam, v borbi preizkušenim čuvarjem demokracije, to je napredne kmečke misli zamazal na debelo oči, da bi vas prevaril z reakcij onarno takozvano napredno »lažidemokracijo«.
Dragi tovariši, bodite globoko uverjeni, da bi izginil zadnji sled naprednosti in demokracije, ako bi propadla naša misel. Kmet, obrtnik in delavec, vsi trije bi postali v istem hipu zopet uboga zaničevana para, vredna le toliko, da sme meščanski reakcijonarni gospodi pokloniti ob času volitev svoje krogljice, sicer pa bodo v očeh te napredne gospode neumna, podla, manjvredna masa.
Zato vas pravočasno opozarjamo, omahljivci, ki bi morda nasedli sladkim, omamljivim besedam plačanih agitatorjev pod krinko naprednega bloka, da prej vse to dobro in globoko premislite!
Narod kmečki, le ti zamoreš združen, složen rešiti zavoženo državo brezvestne korupcije in prepoditi iz nje meglo in zmedo. Le v zvezi s pravimi, iskrenimi brati srbskimi in hrvatskimi kmeti zamoreš doseči pravo, resnično, edinstveno državo, kjer bo vladalo blagostanje in zado-voljnost. To je naš odkritosrčen odgovor »Jutru«, »Slovenskem Narodu« in njihovim številnim mastno plačanim priganjačem, katerega jim ob vsaki priliki, ko vas nadlegujejo, odločno zalučajte v obraz!
Kaj ie z 20 odstotnimi odtegljaji?
Ko so se žigosali bankovci, se je vsakomur odtegnilo 20 odstotkov kot nekakšno posojilo državi. Dasi je bil za marsikoga ta odtegljaj težak udarec, vendar so ljudje radi dali, vsaj so znali, da mlada država rabi denar in da odtegnjen denar ni izgubljen in da bo povrnen.
Minili so meseci in meseci, pa o odtegljajih ni bilo ne duha ne sluha. Bili so sicer na vladi v tem času tudi naši ljudje, ki so dobro znali, da se ljudstvo ne more odreči izplačilu odtegljajev, toda gospodje se vseeno niso zganili in stvar je zaspala. Zgodilo se je to tedaj, ko so bili v Beogradu naši klerikalci še vsegamo-gočni in to bodi tu ugotovljeno.
Prišle so volitve leta 1920 in te volitve so vnovič dvignile vprašanje 20 odstotnih odtegljajev. Kot prava ljudska stranka se je naša stranka za to vprašanje seveda takoj resno pobrigala in dosegla tudi važne uspehe. Pričeli so se izdelovati po finančnih delegacijah konsignacije o odtegnjenem denarju in doseženo je bilo celo to, da se je stavila v proračun za 1. 1922-23 potrebna vsota za izplačilo vseh odtegljajev do zneskov v višini 1000 kron. Slovenija bi na ta način dobila kakih 80 milijonov kron. Kar je moglo 8 poslancev glede 20 odstotnih odtegljajev doseči, to je bilo doseženo in vlada je na izplačilo pristala in s proračunom je skupščina dovolila potreben kredit.
Toda koncem leta 1922. je koalicijska vlada padla in ker ni demokratski finančni minister dr. Kuma-nudi skrbel za izplačilo v proračunu določenih vsot, ni bil proračun izvršen, je bil gažen zakon. Kumanudi-jev naslednik bi seveda vseeno moral izplačilo odtegljajev izvršiti. Radikalna vlada pa je imela seveda vse druge skrbi ko pa izplačilo 20 odstotnih odtegljajev. In čeprav je za volitve in druge neupravičene namene potrošila 1200 milijonov dinarjev, vendar ni imela denarja, da bi izvršila izplačilo odtegljajev, v kar je bila zavezana.
Po volitvah se je mogla radikalna stranka vzdržati na vladi le, če ji priskočijo druge stranke na pomoč. Kot glavna podpornica radikalne stranke se je tedaj izkazala naša klerikalna stranka. Ker je bila radikalna stranka v veliki zadregi, je morala dovoliti razne koncesije, samo da se je mogla vzdržati. Naši klerikalci so to nepriliko radikalne stranke tudi izrabili in v Zagrebu sklenili dne 15. aprila z radikali pakt, po katerem so se obe stranki zavezali, da si pomagate in si zato izgovorile razne ugodnosti.
Znano je, da je tedaj klerikalna stranka ljudske interese popolnoma zatajila in da je zahtevala samo strankarske in koritarske stvari, da pa ni niti z besedico omenila gospodarskih potreb ljudstva. Tako je tudi popolnoma prezrla ljudsko zahtevo po izplačilu 20 odstotnih odtegljajev, pa čeprav je bil tedaj za to zahtevo najbolj ugoden čas.
Če je mogla naša klerikalna stranka glasovati za 1200 milijonov dinarjev naknadnih kreditov, potem mislimo da bi tudi radikalna stranka mogla glasovati za 20 milijonov dinarjev, kolikor bi znašala izplačila 20 odstotnih odtegljajev za Slovenijo.
Toda klerikalni poslanci niso ganili niti s prstom in posledica tega je, da tudi v letošnjem proračunu ni niti ficka za izplačilo 20 odstotnih odtegljajev.
Slovesno je vlada obljubila, da bo odtegljaje povrnila, prav neslovesno je to svojo obljubo snedla.
Slovesno je obljubila SLS., da se bo borila za koristi ljudstva, prav neslovesno je SLS to svojo obljubo snedla.
Toda vlada in SLS se motita, če mislita, da je ljudstvo pozabilo na obljube.
Ljudstvo hoče, da je red v deželi, da vlada pravica, da beseda dana, vez velja in zato zahteva izplačilo 20 odstotnih odtegljajev. Ne zahteva tega ljudstvo samo zaradi sebe, temveč v prvi vrsti zaradi države same.
Kakor je brez kredita trgovec, ki ne plačuje svojih obveznosti, tako je brez kredita država, ki ne plačuje svojih posojil. Naša valuta ni padala in padala na zadnjem mestu tudi zato, ker ni vlada držala svoje besede.
Današnji vladni mogotci pravijo, da teh 20 odstotnih odtegljajev ni treba plačati, ker je ljudstvo to že prebolelo, ker so se ljudje že privadili misli, da tega denarja nikoli videli ne bodo.
Naravnost škandal je, da je tak nazor sploh mogoč. Ali je mar država bankerotna, da ne bi mogla izplačati svojih obveznosti? Ali se mar ne zapravljajo na drugi strani milijoni in milijoni? Ne, 20 odstotni odtegljaji se morajo plačati!
Slovenija je posodila državi pri žigosanju bankovcev 20 odstotkov. Ta denar mora dobiti Slovenija nazaj in od te zahteve slovenski narod ne more in ne bo odnehal.
Hočemo, da je red v državi in zato se naj dolgovi vračajo, zlasti pa dolgovi najbednejšim, kajti tudi tem je bilo odtrgano.
Dobroto vlad bomo sodili tudi po izplačilu 20 odstotnih odtegljajev.
Na delo za 99
Ob zatonu leta je naša dolžnost, da izpregovorimo tudi par iskrenih besed za naš list. Ne zato, da bi hvalili sebe in da bi poveličevali svoje delo, temveč da opomnimo vse, ki so dovolj ponosni, da ne trpe nad seboj nobenega drugega ko lastnega gospodstva, da zahtevamo od vseh, ki so borci za zmago kmetske misli da izvrše svojo dolžnost.
Glasilo kmetske misli, njen bojni prapor je »Kmetijski list« in zato je dolžnost vsakogar, ki je pristaš kmetske misli, da je naročnik »Kmetijskega lista«, da je njegov odločen in neomejen prijatelj.
Ob novem letu se obnavljajo naročnine. Tovariši, Vaša dolžnost je, Vaša naloga je, da zraste ob novem letu število naročnikov na »Kmetijski list« tako zelo, da ne bo kmetske hiše in ne obrtniške delavnice, kjer ne bi bilo »Kmetijskega lista«.

To je prva dolžnost vseh pristašev kmetske misli, to je častna naloga vseh borcev za zmago Stare pravde!
Glasilo kmetske hiše mora in hoče postati »Kmetijski list«. To pa se more zgoditi le, če ga bodo vsi podpirali z dopisi, če boste tovariši na deželi vedno in vselej poročali o vseh važnejših dogodkih v svojem kraju. Ne samo število naročnikov, temveč tudi število dopisnikov se mora z novim letom podvojiti!
Tovariši! Trdno smo prepričani, da Vam ne bo težko pridobivati novih prijateljev »Kmetijskemu listu« in utrditi stare naročnike v zvestobi do »Kmetijskega lista«. Naj se očita »Kmetijskemu listu« karkoli, naj ima »Kmetijski list« v očeh svojih nasprotnikov še toliko napak, ene zasluge mu vendar nihče ne more odrekati, te namreč, da je bila vsaka
številka »Kmetijskega tista« posvečena edinole kmetski misli in blagostanju podeželskega ljudstva in da ni »Kmetijski list« nikdar poznal nad seboj drugega gospodarja ko ljudske in Božje volje.
Na to zaslugo »Kmetijskega lista« smo ponosni mi in je ponosen vsak pravi pristaš kmetske misli in zato je njegova dolžnost tem večja, da stori vse, kar je v njegovi moči za razširjenje in za napredek »Kmetijskega lista«.
Tovariši! Naše glavno in najvažnejše orožje je »Kmetijski list«, pa tudi eno najbolj učinkovitih. Koliko zmagovitih bojev je že prestal »Kmetijski list« in kdor se je spuščal z njim v boj, je moral pred silo njegovih argumentov utihniti.
Toda naj je »Kmetijski list« še tako izpolnjeval svojo nalogo, — proti številnim časopisom nasprotnih strank ni mogel vedno nastopati ta-
ko, kakor bi bilo treba. Stvarno nemogoče je, da bi mogel »Kmetijski list kot tednik zavrniti vse izmišljotine in vse klevete nasprotnih d n e v n i k o v, da se na tednike aijti ne oziramo.
Interes kmetske misli zahtejsa zato, da posvetimo vso jjažnjo našemu listu, da delamo za naš tiskovni sklad!
Geslo vseh pravih borcev zmago kmetske misli mora biti, ,4a moramo prihodnje leto »Kmetijski list« razširiti, da more biti kos vsem svojim nasprotnikom.
Delajte zato za naš tisk in tot čebele marljivo nabirajte za naš .tiskovni sklad!
Mi s svoje strani pa se bomo flp-trudili, da bomo z zboljšano vsebino upravičili Vaš trud, da bo nam vsem »Kmetijski list« v zabavo, ponos jp bodrilo.	t*
Na delo za »Kmetijski list«!
1 —r
Protestni shod v Mariboru.
Po Ljubljani je govoril tudi Maribor. Niso bile ulice tako napolnjene, ko v Ljubljani, ker se je protestni shod vršil na delavnik, a oni, ki so napolnili Gaim-brinovo dvorano, so bili možje korenitega značaja, skušeni po letih in delih, možje, katerim še ni zamrl ponos, kateri so s svojo udeležbo pokazali, da še niso zamrli kmetski gospodarji, ki znajo in hočejo nastopiti za svoje pravice in ki se znajo za nje tudi boriti.
S prvim javnim nastopom v trdnjavi »Straže« in »Slov. gospodarja« moramo biti prav zadovoljni. Prebit je led! Tudi štajerski kmet se ie zopet vzdramil ter izpregledai! Videl in spoznal je, da je njegovo mesto samo v stanovski Samostojni Kmetijski Stranki. Najboljši možje Slovenskih goric, Dravskega polja, Savinjske doline, zelenega Pohorja, hribovite Koroške ter Prekmurske ravani so se zbrali da dajo duška svojim čustvom, da v zadnji uri opomnijo beograjsko porodico in njih hlapce — Korošca in drugove — pred nesrečno gospodarsko politiko^ ki tira našega kmeta in obrtnika v prepad.
Na dan narodnega praznika ujedi-njenja so se zbrali sivolasi možje — kmetje in obrtniki, da ta dan proslavijo najsvečaneje s tem, da, kakor je tov. Džamonja omenil, protestirajo proti onim, ki rušijo temelje ujedinjenja, ki pretvarjajo naš jugoslovenski raj v pekel. Dobro uspeli shod so vsi udeleženci zapustili s trdno voljo, širiti od soseda do soseda, od hiše do hiše spoznanje, da ie moč in rešitev edino le v nas samih!
Ob pol 11. uri je otvoril predsednik SKS za mariborsko oblast tov. Lipov-šček protestni shod s pozdravom in željo, da bi si vsi udeleženci zapisali v srce besede tov. govornikov. Nato je podal besedo
tov. Puclju.
ki je po frenetičnem aplavzu v kratkem a jedrnatem govoru razkril najhujše rane na našem narodnem telesu. Imamo napako, da ne znamo ločiti gospodarstva od upravitelja, države od vlade. Velika rak rana je nadalje dejstvo, da stranke nikoli nimajo pred očmi koristi javnosti, temveč samo koristi strank, oziroma korita poedinih voditeljev. Zabavlja se vsepoprek čez Srbe, ne da bi poznali vir sedanjih težkih bremen, ki nam jih nalaga sedanja vlada beograjskih por cd i c s pomočjo Turkov, Nemcev in v prvi vrsti s Koroščevo pomočjo.
Pravi vzrok sedanjim bremenom nam je iskati pri nas samih. Leta 1918 so šli iz Slovenije v Beograd zastopniki treh strank. SKS še takrat ni bilo. Ni jih izbral narod, izvolili so se sami. Pred svojim odhodom niti vprašali niso ljudstva, kako naj izgleda hiša, v kateri hočemo živeti. To jim je bila postranska stvar. Glavno je bilo, da se je dr. Korošec vsedel na podpredsedniški stolec, sprem-
Občni zbor
bo v soboto, 22. decembra v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelništva o svojem delovanju in o delovanju obeh okrožnih odborov.
2.	Poročilo tajništva.
3.	Poročilo odsekov.
4.	Obračun za pretečeno in proračun za prihodnje poslovno leto.
5.	Volitev načelnika in podnačolni-kov stranke.
6.	Volitev članov v glavni izVfcče-valni odbor.
7.	Volitev članov v okrožna odl*Q£a.
8.	Volitev blagajnika in dveh računskih preglednikov.
9.	Slučajnosti.
Poverilnice za delegate prej nje j o vse krajevne organizacije pravočasno.
Ivan Pipan, načelnik.
Jjevalci njegovi pa na ministrske stolčke.
In takrat je podpisal dr. Korošec pooblastilni zakon, s katerim ie dal beograjski porodici pooblastilo, da ostanejo v Sloveniji vsi davki po starih avstrij-kih zakonih, da sme Beograd še nove davke skleniti. Tu je* iskati začetka zadovoljnosti in centralizma! Najtežji davek plačujemo z dohodnino in ravno z dohodnino smo Slovencii in Dalmatin-ci najbolj krivično pritisni eni. ker jo plačujemo samo mi. Pooblastilni zakon JdI smel g. Korošec podpisati le s pridržkom^ da veljaj isti le za par let, potem pa se morajo davčna bremena izjedna-vsej državi. Dalje bi moral tedaj zahtevati g. Korošec, da ostane ves denar, ki ga plačujemo v obliki dohodnine, doma v Sloveniji.
Toda ničesar od tega ni storil g. Korošec, temveč je izTOČil Beogradu celo avtonomno premoženje bivše Kranjske in Štajerske. Na mehkem podpredsedniškem stolcu je bil dr. Korošec dv« l§tl hujši centralist kakor Srbi sami.
Dve leti se je bil boj v privremenem predstavništvu pod vodstvom Korošče-vim samo za volilni zakon, katerega so skušali tako prikrojiti, da bi za-mogle le gotove stranke obdržati moč v rokah. Gospodarskih vprašanj se ni reševalo, denar je padal, rastla je draginja in s tem nezadovoljstvo ljudstva.
G. Korošec, oče centralizma in odiranja, je po dveh letih spoznal, da ,.ne more iti tako dalje, da je V nevarnosti njegov podpredsedniški stolec, da $<tu-bi on in njegova stranka. Potreboval je slepila za priprosto ljudstvo, ki bi napolnjevalo njegovo skrinjico s krogljica-mi. Iz tega vzroka se je nato nakrat pri Korošcu rodila misel o avtonomiji, ka-
k, :
leno je sam na podpredsedniškem mesta zapravil!
i
S slsparekimi in demagoškimi obljubami so pridobili klerikalci ljudstvo, ki mu je 18. marca t. 1. izročilo vodstvo in zastopstvo Slovenije. In tedaj ga je g. Korošec polomil v drugič.
Ljudstvo je žalibože pozno spregledalo, in sedaj, ko je prepozno, se sliši povsodi klic: nove volitve ali pa vse razbijemo. In ta klic gre kulukarjem na živce. Poprej ponosni Korošec, ki je še dne 18. marca prepovedal vsakemu dru-gemu nastopiti v Beogradu v imenu Sloveniji je postal ponižen. Da bi rešil, kar se še rešiti da, je začel paktirati z vlado in Radičem. Medtem, ko so bile zahteve kluba samostojnih poslancev za vstop v vlado, široko zasnovane gospodarske zahteve, ki bi koristile nam in vsej državi, se je dr. Korošec udinjal vladi z žalostno pogodbo — z Markovim protokolom, kojega zahteve so: Brejcu glavno korito, drugim tovarišem manjša korita in razpust Orjune. Gospodarske zahteve pa nobene. In vzlic temu, da je stari Pašič ogoljufal SLS, so ostali Korošec in drugovi verni hlapci beograjske porodice.
S Koroščevo pomočjo sestavljena homogena radikalna vlada je naložila sedaj težka davčna bremena, ki bi jih lah. ko Korošec z Radičem preprečil. To je bila tretja Koroščeva polomija, ki pa Ima vsaj to dobro posledico, da je začel slovenski kmet in obrtnik spoznavati, da je moč in rešitev v nas samih! To spoznanje je treba širiti od soseda do soseda, od hiše do hiše! Končati mora vlada, ki ne zna gospodariti v državi po principu kmetijskega gospodarstva, ki ne zna varčevati! Vstala bosta kmet in obrtnik ter pomela ž njimi. Takrat se bo začelo redno gospodarstvo v državi, ž njim pa zadovoljstvo celega naroda!
Vihamo odobravanje je sledilo besedam tov. Puclja, nakar je dal tov. predsednik besedo tov. Džamonji, ki je v lepem govoru obrazložil pomen današnjega dneva, 1. decembra, katerega najslavnejše obhajamo s tem, da protestiramo proti rušilcem ujedinjenja. Ostro žigosa vlado, ki noče skrbeti za šolanje obrtnega naraščaja. S par vzgledi je predočil kvarno uradovanje cari-nc, orisal pogrešeno železniško politiko ministra Jankoviča, ki ni hotel dati udeležencem kongresa Saveza jugoslovenskih vinogradara v Mariboru znižanih vozovnic, medtem ko se razni radikalni agitatorji vozarijo popolnoma zastonj. Protestiral je proti načinu političnega boja SLS, ki vlači politiko v cerkev, na prižnico, v spovednico. Na ta način bodo duhovniki sami pokopali sveto vero v našem narodu. Mesto ljubezni do bližnjega pridigujejo sovraštvo ter stvar-jajo prepire.
Proč s temi farizeji!
Po viharnem odobravanju tega govora povzame besedo

tov. Urek.
Natančno obrazloži pomen Zakona d kuluku, ki ne odgovarja sedanjim so-
cijairrirn in gospodarskim razmeram.
Kuluk je ustvarila sicer šibka vlada beograjske porodice, ki pa je V sporazumu z Z. Korošcem in Radičem. Čeprav bi ravno ti dve stranki lahko zrušile sedanji nesrečni režim! S studom omenja blatenje poštenih ljudi po klerikalnih listih, katerim ni pod plaščem imunitete ničesar svetega. Laž in obrekovanje napolnjuje »Stražo«, »Gospodarja«, »Domoljuba« in »Slovenca«. Zahteva, da se izdela in izda tiskovni zakon, ki bo onemogočil lopovščino klerikalnega tiska. Da pa se zamoremo ubraniti kuluka in težkih davčnih bremen, moramo strmoglaviti sedanje grobokope! Zavest skupnosti mora strniti kmeta in obrtnika v močno stanovsko stranko. Zato na delo in današnje krivice bodo padle!
Temu govoru sledi navdušeno odobravanje. Po sklepnih besedah tov. preds. Lipovščeka, ki stavi na zborovalce vprašanje kaj je bolje: milijonska podpora frančiškanom s strani vlade ali pa novi davki, prebere tov. Škrabar resolucije, ki so bile soglasno in viharno sprejete. Resolucije so iste. kakor na protestnem shodu v Ljubljani. Dodale so se še sledeče:
1.	Protestiramo proti zanemarjanju obrtno nadaljevalne šole s strani vlade ter zahtevamo, da ista prevzame celo kritje in organizacijo teh šol.
2.	Zavračamo naziranje ministra trgovine, da ne morejo pri sklepanju trgovinske pogodbe 2 Avstrijo sodelovati njeni bivši podaniki; marveč so ravno nasprotno vsled poznavanja razmer in gospodarskih prilik in potreb v to poklicani. Pogajanja je odložiti za čas, da bo mogoče pritegniti dovoljno število delegatov in ekspertov iz pokrajin, katere so imele največ gospodarskih in trgovskih zvez z Avstrijo.
3.	Protestiramo proti temu, ker ni železniški minister dovolil polovične vožnje za zborovanje Pokrajinskega Saveza Vinogradara, dočim dobivajo strankarske organizacije to ugodnost.
4.	Zahtevamo izvedbo samouprave mariborske oblasti v smislu ustave, da veliki župan dr. Ploj takoj nastopi svoje mesto in da se izvedejo volitve v mariborsko oblastno skupščino!
5.	Zahtevamo, da se v zmislu ustave in svoječasno našim poslancem danih olbljub obrazujejo gospodarski sveti.
6.	Zahtevamo, da se odredi že dolgo časa zavlačevano, že na zahtevo naših poslancev v budgetu predvideno izplačilo 20 odstotnega odtegljaja pri kolko-vanju kronskih bankovcev.
Popoldne se je vršila polnoštevilno obiskana seja okrožnega odbora, kjer se je razpravljalo o podrobnem delu po smernicah dopoldanskega protestnega shoda. Udeleženci shoda in seje so se vrnili na svoje domove z veseljem in z zavestjo, da tudi na Štajerskem začenja svitati. Ni več daleč čas. ko bosta kmet in obrtnik v združeni fronti šla zmagovito v boj za staro pravdo!
L
klerikalna
VOf Poslanca
p&l&mifa v Plfesafs. — G©«
Mb cegavš
2e star pregovor pravi, da se le tedaj resnica prav spozna, če sliši oba zvona. Zato smo mi vedno dejali svojim pristašem: »Citajte vse liste, naš »Kmetijski list« ravnotako ko »Domoljuba« in »Slov. Gospodarja« in potem primerjajte in sodite po, lastni pameti in resnico boste spoznali.
Niso pa bili nikdar tega mnenja naši kulukarji, zakaj oni se resnice vedno boje. Zato so govorili po svojih listih in po prižnicah: Ne čitajte »Kmetijskega lista«, temveč čitajte samo liste, ki jih priporočamo mi.
Kakor »Kmetijskega lista«, tako pa so se bali in se boje naših shodov. Zato govore svojim pristašem: Ne hodite na shode samostojnih, razven v tako velikem številu, da jih razbijete. Ne poslušajte nasprotnega govornika, temveč razbite mu shod. Za časa volivnega boja so njihovi zapeljanci zlasti pridno izpolnjevali to povelje in marsikdo od njih je zato dobil na sodišču težko, toda zasluženo kazen.
Lastne shode pa so prirejali ali za zaprtimi vratmi ali pa tako, dia njihovi nasprotniki niso mogli govoriti. Skratka: Njihovo geslo je bilo in je, da je treba glas resnice ubiti in da smejo njihovi pristaši slišati samo eno plat zvona.
Toda včasih jim njihova namera vendarle spodleti in pripeti se, da slišijo njihovi pristaši tudi naše govornike. Tedaj je seveda njihova polomija popolna.
Tako se je zgodilo dne 8. novembra v Pišecah. Klerikalni poslanec je tedaj imel shod. Na shod pa je prišlo tudi zelo mnogo naših tovarišev pod vodstvom tovariša Ureka. Naši bi z lahkoto mogli klerikalni shod preprečiti. Ker pa niso naši pristaši nobeni razgrajači in ker se jim ni treba bati resnice so pustili posl. Kranjcu govoriti, toda pod pogojem, da bo mogel tudi tov. Urek nemoteno govoriti. Klerikalci so morali ta pogoj sprejeti in tako je čulo ljudstvo tako klerikalnega ko našega govornika in moglo je primerjati ter spoznati resnico. In ljudstvo je resnico spoznalo in zato klerikalno kulukarsko politiko tudi obsodilo.
Kakor v Pišecah, tako bi moralo biti povsodi. Na javnem shodu bi morali obenem nastopiti govorniki vseh strank, da bi moglo ljudstvo takoj dobiti vsako pojasnilo in potem pravilno soditi, na kateri strani da je pravica. Le tako bi se pojmi razčistili, le tako bi se dognalo, na kateri strani je resnica. Slabo izpričevalo za klerikalno stranko je, da se takih shodov boji.
Govor poslanca Kranjca.
Ker je tov. Urek posl. Kranjcu zagotovil od naše strani popolen mir, je mogel posl. Kranjc svoj tričetrturni govor mirno končati.
Posl. Kranjc je pričel svoj govor z opisom dogodkov od začetka vojne. Po-
Ureka.
s p©sta! naš shod. — le ressika?
tem je prešel na Anglijo, Francijo^ Rusijo, Italijo in našo državo. Pri tem se je skrbno ognil vsem nevarnim vprašanjem ter povedal, da nas »beograjska porodica« nesramno guli, da žre naše denarje, nam pa da ničesar ne da. Po-vdarjal je nato, da je 21 klerikalnih »tigrov« preslabotnih, da bi mogli kaj doseči. Potem je tožil, ker ni že prejšnja vlada zvišala davkov; vsled česar je morala to storiti sedanja. Svoj govor je končal z običajno kulukarsko frazo: smrt centralizmu, zakaj mi hočemo biti svoji lastni gospodarji in si sami rezati svoj kruh.
Ko je posl. Kranjc končal svoj govor, je pričel vpiti klerikalni predsednik shoda Podvinski: »živijo«. Toda odmeva ni bilo in besedo je povzel , , ,
tovariš Urek. ''
V dveurnem, vseskozi stvarnem govoru je dokazal tov. Urek, kdo da je kriv sedanjemu neznosnemu stanju.
Z Markovim protokolom so postavili naši kulukarji samoradikalno vlado in dr. Korošec je šel celo tako daleč, da je v imenu Slovencev zahteval od kralja, da poveri kralj sestavo vlade radikalom. Toda dr. Korošcu to še ni bilo zadosti in zavezal se je, da bo to vlado podpiral in da ji bo omogočil sprejeti najnujnejše zakone.
Zakaj ne vržejo centralistične vlade?
Klerikalci, radičevci in Spahovci tvorijo blok, takozvani revizijonistični blok, ki ima več poslancev ko radikalni klub. Zato bi mogel revizijonistični blok že davno vreči vladoi, samo če bi hotel. Nič drugega ni treba, ko da pride 20 ra-dičevcev v Beograd v skupščino in vlada je na tleh. Toda ti poslanci ne pridejo, ker nočejo vlade vreči Nočejo pa vlade vreči samo radičevci, temveč tudi klerikalci. To se jasno vidi iz pisave »Slovenca«, ki je že neštetokrat priznal, da delajo radičevci, klerikalci in Spahovci v popolnem sporazumu. Torej klerikalci odobravajo to, da sede radičevci za pečjo, mesto da bi vrgli sedanjo vlado, ki daje ljudstvu samo bremena, pa nobenih pravic.
Kdo je torej kriv vsega tega, kar se sedaj godi. Ali mar samo tisti, ki žre, ali pa ne tudi tisti, ki pusti žretij ki pusti porodico k jaslim?	. ,
Vprašanje avtonomije.
■ — V'
Tov. Urek je nato temeljito pokazal vse slepomišenje, ki ga uganjajo naši kulukarji z avtonomijo. Tako slikajo avtonomijo, ko da bi ona prinesla ljudem nebesa na zemlji. In ne sramujejo se govoriti, kakor da bi bila avtonomija tisti »cukerček«, ki se daje otrokom, če so pridni.
Toda obstoj našega kmeta zahteva, da se mu takoj zboljša sedanje njegovo stanje, da se dela za njegov gospodar-
ski napredek, daNim 2manjšajo davki, ne pa da se mu nalagajo vedno novi in npvi. Avtonomija, federalizem, republika itd. to so samo prazne besede, če ne slone na dejanjih, na resničnem in intenzivnem delu za narod.
Za kmeta je čisto vseeno, če plačuje davke v Ljubljano ali v Beograd. Vse-! eno pa mu ni, koliko mora plačati.
Zato vpraša tov. Urek poslanca | Kranjca, če bo tedaj, ko nastopi avtono- j mija, ko se bo stvorilo nešteto novih | mest, boljše rečeno korit za razne gospode, če bo tedaj tudi naš kmet plače-\ val manj davkov, če bo gospodarsko boljše stal, če bo lažje izhajal in če bo sploh imelo podeželsko ljudstvo kak do. biček od avtonomije ali pa bode njenega blagoslova deležno samo par plača-] nih avtoriomistov?
S številkami in odlomki iz »Sloven-; ca« je nato dokazal tovariš Urek klerikalen humbug z avtonomijo.
Že leta 1918. smo imeli popolno avtonomijo, nad katero ni bilo nobene beograjske porodice, temveč sami smo bili njeni gospodarji, bili smo suvereni in si zato kruh rezali sami.
Toda ravno tisti, ki kriče danes ko cigani o avtonomiji, so avtonomijo izdali. Brezpogojno so odstopili vse naše pravice Beogradu in podpisali pakt o edinstvenem centralističnem parlamentu, o edinstveni centralistični vladi in izročili vse deželno imetje centralističnemu Beogradu. Gospodje so tedaj sedeli s tremi ministri na toplem sredi beograjske porodice in mislili so, da bodo iz Beograda vladali tudi Slovenijo, zato se za avtonomijo niso menili.
Ko pa so bili L 1920. zasluženo tepe-ni, pa so videli, da je treba njihovo politiko preokreniti, ker drugače bodo izgubili vse. In tako so iznašli vabo avtonomije, ki so jo slikali kot nekaj nebeško lepega.
Klerikalci proti avtonomističnemu bloku.
Kako so klerikalci z avtonomijo samo sleparili, zato je Podal tov. Urek zanimiv, sedaj že skoro pozabljen dokaz. V zimi 1. 1921, je snoval tov. Urek »av-tonomističen blok« vseh slovenskih poslancev, ki bi mogel združen marsikaj doseči. O tej stvari je ponovno konfe-riral s posl. Kranjcem in Pušenjakom. Dogovorjen je bil tudi tozadeven sestanek poslancev vseh slovenskih strank in tega sestanka so se tudi odposlanci vseh strank v resnici udeležili, samo klerikalnih ni bilo.
Zakaj jih ni bilo? Zato ker so znali, da bi združeni avtonomijo tudi dosegli, potem pa bi odpadlo njh glavno agita-cijsko sredstvo.
Ljudska sodba.
Tov. Urek je nato obširno razložil, zakaj so naši poslanci glasovali za ustavo, kakšna je ta ustava in kakšna! razlika je med v ustavi uzakonjenimi samoupravami ter klerikalno avtonomijo. Temeljito je očrtal dobrote sedanjega od klerikalcev ustvarjenega in vzdrževanega režima v podobi krivičnih davkov, taks, kuluka, vojnega zakona itd.
Vsa izvajanja tov. Ureka so bila strahovita obsodba klerikalne kulukarske
P, Merimče:
Matteo Fafcozie.
(Konec.)
»Toda ko se vrne moj sorodnik, tedaj mu bom vse povedal; in za kazen, ker si me nalagal, te bom do mrtvega pretepel!«
—	Kaj ne poveš?
»Boš že videl. Toda bodi dober otrok, pa ti bom nekaj dal.«
—	Jaz vam dam, naredniče dober svet: če boste še Izgubljali čas, bo Gia-netto že v makiju, potem bo treba več takih patrulj, da ga najdejo.
Narednik Izvleče lz svojega žepa srebrno uro, ki je bila vredna gotovo deset »rebrnih tolarjev in opazivšl, kako so stf zasvetile oči malemu Fortunatu, ko je zagledal uro, mu reče:
»Ah, poblč! Hotel bi, kajneda, da bi imel takšno uro in da bi se sprehajajoč se po ulici šopiril kakor pav. Ljudje bi te iz-praševall: »Koliko je ura?«, ti pa bi jim odgovarjal: »Poglejte na mojo uro!«
—	Ko zrastem, mi bo dal mol ujec tako uro.
»Da, toda sin tvojega ujca jo že ima... ne Sicer tako lepe, kakoršna je ta... Pa on }e mlajši od tebe.«
Otrok je vzdihnil.
»Daj, red, hočeš li. da je ta ura tvoja?«
Fortunato, pogledajoč na uro izpod oči, je bil podoben mački, kateri bi kdo ponujal celo pišče. Kakor da bi čutila, da zbijajo ž njo šalo. ne sme Iztegniti šape in samo sem pa tam pogleda v stran, da je ne bi premagala izkušnjava; toda neprestano se oblizuje, kakor da W hotela reči gospodarju: »Ampak je vaša šala grozna!«
Toda izgledalo je, ko da misli narednik resno. Fortunato ne Iztegne roke, samo z grenkim nasmehom reče:
—	Zakai se Šalite z meno]?
»Bob ml le priča, da se ne šalim. Povej mi samo, kje Je Gianetto In ura je tvoja.«
' Fortunato se nasmeje nejeveren In Opre svole oči v narednika, da bi iz nje-fovlh oči prečital resnico.
»Naj me takoj strela zadene, če ti ne dam ure pod tem pogojem. Vsi moji tovariši so priče, Jaz pa ne morem pojesti besede.«
Tako govoreč je vedno bolj bližal uro ■ malčku, dokler se ni z njo skoraj dotikal njegovega obraza. Na njegovem licu se Je Jamo Videla borba, ki se je bila v njegovi med lakomnostjo in gostoljubnostjo.
Gole prsi so se mu burno dvigale. Ura pa je plesala pred njegovimi očmi. Končno se njegova desna roka počasi vzdiguie k uri. Konci njegovih orstov se jo dotaknejo in Jo nakrat zagrabijo, dočim narednik ni izpustil verižice. Cifrnca Je bila zapeljivo lepa, zakiopci so se svetili v solncu. Izkušnjava Je bila prevelika.
Fortunato dvigne tudi svojo levo roko in pokaže s palcem preko rame na kup sena, na katerega se je naslonil. Narednik ga je takoj razumel. Spusti verižico in Fortunato se Je začutil kot edini gospodar ure. Kakor jelen odskočl od kopice, katero prično vojaki takoj preiskovati.
Skorai se vidi, kako se giblje seno in Iz njega se prikaže krvav človek. Ko pa hoče vstati, mu rann brani, da bi stal. Pade. Narednik skoči nanj in mu vzame nož. Takoj ga čvrsto zvežejo, pa čeprav se je obupno branil.
Gianetto ležeč na zemlji in povezan ko snop, obrne glavo proti Fortunatu, ki se je približal:
»Pasji sin!« reče mu bolj s prezirom ko z gnevom.
Otrok mu vrže srebrn denar, ki ga je dobil od nJega, čuteč, da ga ni zaslužil. Toda razbojnik ni hotel tega niti opaziti. Hladnokrvno reče naredniku:
—	Dragi moj Gamba. Ne morem iti, morate me odnesti.
»Malo preje si še tekel ko srna. Pa bodi miren,« mu odvrne zmagovalec: »Tako sem zadovoljen, da te imam v roki, da bi te noSil kilometre daleč brez oddiha. Napravimo ti nosilnico, dokler ne dobimo konja.«
—	Dobro, reče ujetnik; dajte na nosilnico tudi malo slame, da ml bo mehkeje.
Dočim so vojaki delali nosilnico. drugi pa previjali Glanettovo rano. se prika-žeta na stezi, ki je vodila v maki Falcone s svojo ženo. Žena je naravnost omahovala od ogromnega žaklja s kostanji, dočim je imel mož samo eno puško v roki, drugo pa na ramah, kajti sramotno Je za moža, če bi nosil kaj drugega ko puško in orožje.
Ko zagleda vojake, je pomislil Matteo najprej, da so priši po nJega. Toda zakai? Ali je imel morebiti kakšne stvari s sod-nljo? Ne. Užival je dobro ime Bi! je, kakor se reče. ugleden domačin. Toda bil je Korzikanec in planinec in le redki so planinski Korzikanci. ki ne bi našli, če dobro premislijo, kakšnega greha, da so šli na koga s puško ali nožem. Toda Matteo je Imel čisto vest, ker že deset let n1 naperil puške na človeka. Vseeno pa je bil pre-
viden in pripravil se je. da se brani, če bi bilo treba.
—	Zena, reče Jožefi, spusti svoj žakelj in bodi pripravljena.
Ona takoj uboga. Da jej puško, ki jo je nosil na ramah. Hitro nabaše ono, ki jo ie imel v roki, potem pa se previdno bliža hiši, pripravljen da takoj skoči za drevo in da strelja, če bi kdo poizkusil kako neprijaznost. Žena je šla za njim, noseča rezervno puško in strelni pribor. Dolžnost dobre gospodinje Je, da baše v slučaju borbe, možu puške.
Na drugi strani je bil narednik v živi zadregi, ko je zagledal Mattea, kako se počasi, v odmerjenih korakih z nabito puško bliža svoji hiši.
»Če Je slučajno Matteo sorodnik ali prijatelj Gianettu,« si misli narednik, »pa da mu pade v glavo, da ga brani, padeta dva vojaka od njegove puške ko nič...«
V tej nesigurnosti se odloči k zelo smelem koraku. Gre Matteju nasproti, da mu pojasni stvar kot staremu znancu. Majhna razdalja, ki ga je delila od Matteja, se mu je zdela celo večnost dolga.
»Ej, stari prijatelj! Kako ti gre. Jaz sem Gamba, tvoj stari znanec.«
Matteo ne reče besede in se ustavi. Dokler je govoril Gamba je polagoma dvigal puško, da je biia cev obrnjena naravnost v nebo, ko je narednik prišel do njega.
Zdravo, brat!«1 reče narednik, prožeč mu roko. »2e davno te nisem videl.«
—	Zdravo, brat!
»Vrnil sem se, da se pozdravim s teboj In mojo rojakinjo Jožefo. Danes smo se mnogo mučili. Pa nam ni treba biti žal, ker se nam Je izplačalo. Baš sedaj smo ujeli Gianetta Sanplera.«
—	Hvala Bogu! zakliče Jožefa. Prošli teden nam je ukral eno kozo.
Te besede so razveselile Gambo.
—	Kukavica, reče Matteo; lačen je bil.
»Lopov se je branil ko lev,« nadaljuje
narednik malo nejevoljen. »Ubil mi je enega voiaka, pa ne zadovoljen s tem, je še zlomil roko korporalu Šardonu. Toda to ne stori dosti, ker je Francoz. Potem se je tako dobro skril, da ga tudi vrag ne bi našel. Če ne bi bilo mojega malega rojaka Fortunata, ga ne bi mogel nikdar najti.«
—	Fortunata! zakliče Matteo,
—	Fortunata! ponovi Jožefa.
»Da, Gianetto se je skril v ono kopico sena, tamle. Toda moj mali rojak je odkril skriva'.išče. Zato bom dejal njegovemu
1 Navaden pozdrav Korzlkancev.
ujcu, da mu pošlje lepo darilo. Njegovo in tvoje ime bo pa v poročilu, ki ga pošljem državnemu pravdniku.«
—	Oh, nesreča! reče tiho Mattea
Prišli so do četice. Gianetto je že ležal
na nosilnici. Ko zagleda Matteja v družbi Gambe, se je čudno nasmehnil, obrnil se proti vratom hiše, pljunil ta dejal: Izdajalska hiša!
Samo človek pripravljen na smrt Je smel reči Falconu besedo izdajalec. Silovit udarec z mečem, ki ga ne bi bilo treba ponoviti, bi takoj poplačal razžalitev. Toda Matteo ne stori ničesar drugega, ko samo z roko se dotakne čela, ko človek, ki ga je zadela težka nesreča.
Fortunato' Je odšel v hišo, ko je videl prihajati očeta. Skoraj se vrne s skodelico mleka, ki jo s povešenimi očmi ponudi Gianettu.
—	Odlazi od mene! zakriči nanj hajduk.
Potem se obrne k enemu od vojakov
in mu reče:
—	Tovariš, daj mi piti vode.
Vojak mu ustreže in razbojnik prične piti vodo, ki mu jo je dal človek, s katerim se je še pred kratkim streljal na življenje in smrt. Nato zahteva, da mu zvežejo roke čez prsa, ker hoče ležati udobno. Vojaki mu takoj izpolnijo željo, na kar da narednik znak za odhod. Gamba pozdravi še Matteja, ki mu pa na pozdrav ne odgovori. 'Vojaki odhite nato s pospešenimi koraki navzdol po stezi.
Prešlo je skorai deset minut, predno Je Matteo otvoril usta. Dete je nemirno gledalo sedaj mater, sedaj očeta, ki se je naslonjen na puško, komaj vzdrževal, da ni planil na otroka.
»Lepo si začel!« reče končno Matteo z mirnim glasom, toda strašnim za vsakogar, ki ga Je poznal.
»Oče!« jekne otrok, približajoč se očetu s solzami v očeh, ko da bi hotel pred njim poklekniti.
»Proč od mene!«
In otrok obstane in zajoče, nepremičen nekoliko korakov od očeta.
Jožefa pride. Zapazila je verižico od ure, katere konec je visel iz Fortunatove srajce.
»Kdo ti je dal to uro?« vpraša ostro.
—	Narednik!
Falcone zgrabi uro in jo vrže ob skalo, da se je razletela na drobne kosce.
»Zena, ali je ta otrok moj?«
Mrki obraz Jožefe pordeči ko opeka.
—	Kaj praviš, Matteo? Veš li dobro, komu to govoriš?
»Potem je to dete prvo iz rodu, ki je zagrešilo izdajo.«
Fortunato prične še silneje jokati in vekati. Falcone pa je neprestano streljal vanj s pogledi risa. Končno udari ob tla s kopitom puške, jo vrže na ramo in gre proti makiju, zaukazujoč Fortunatu, da mu sledi. Dete uboga.
Jožefa steče za Mattejem, ga ujaHle za roko in reče z drhtečim glasom:
—	To je tvoj sin! in upre vanj svoje oči. ko da bi hotela pročitati v njegovi duši.
»Pusti me!« odvrne Matteo. »Jaz sem niegov oče!«
Jožefa objame sina in odide jokajoča v hišo. Poklekne pred sliko Matere Božje in prične prisrčno moliti. Falcone pa odide kakih dvesto korakov od steze 5n s puško preizkusi tla in vidi, da Je zemlja mehka In lahka za kopanje. Kraj se mu zdi pripraven za njegovo namero.
»Fortunato! Postavi se ob onem velikem kamnu.
Otrok stori, kakor mu Je ukazano, nato poklekne.
»Moli molitve.«
—	Oče, oče, ne me ubiti!
»Moli molitve!« ponovi Matteo s strašnim glasom.
Dete moli jokajoče in z od joka prese-kanim glasom oče naš in vero. Oče odgovarja s krepkim glasom Amen po vsaki molitvi.
»So to vse molitve, ki Jih znaš?«
—	Oče, znam še Češčeno Marijo ln molitvico, ki me jo Je naučila teta.
»Malo dolga je, pa naj bo!«
Dete dokonča molitev z udušenlm glasom.
»Ali si gotov?«
—	Oh, oče, milost! oprosti mi! Nikdar več ne bom! Tako bom prosil mojega ujca, da oprosti Gianetta!
Še Je govoril; Matteo pa Je nabil puško, nameril Jo nanj in dejal:
»Naj ti Bog oprosti!«
Otrok se obupno napne, da ustane in da objame kolena očeta. Toda ni utegnil več. Matteo je sprožil in Fortunato se zgrudi mrtev.
Ne pogleda Matteo trupla, odide domov po lopato, da zakoplje svojega sina. Ni še storil deset korakov, ko ga dohiti Jožefa, vsa vznemirjena od strela.
»Kaj si storil?«
—	Sodil sem po pravici.
»Kje Je on?«
—	Ravno sedaj ga bom zakopal. Umrl je ko kristjan. Zaukazal bom, da se bo zanj brala maša. Naročil bom svojemu zetu, da stanuje z nama.

politike in zborovaici so opetovano z pgorčeoimi medklici proti klerikalcem prekinili tov. Ureka. Burno so zahtev?li od posl. Kranjca, da pokaže sad svojih obljub.
Klerikalni izgovori.
Posl. Kranjc ni mogel-na to odgovoriti, temveč se je samo izgovarjal, da jih je Radii potegnil. Izgovarjal se je dalje, da so stavili velike in številne zahteve, da pa jih v Beogradu nihče ne vpošteva, da jih je premalo, vsled česar niso mogli doseči ničesar.
Obračun tov. Ureka. . '
Tedaj je povzel zopet besedo tov. Urek in predočil posl. Kranjcu, kako Šteje njihov klub 24 poslancev, njihovi Jisti pa venomer pišejo, kako da je vsega kriv edin in samcat Pucelj. (Viharna veselost med zborovaici.)
V zadregi je nato dejal posl. Kranjc, da je odšel tov. Pucelj pri glasovanju o vojaškem zakonu iz skupščine in da se tako ni vedelo, ali je Pucelj za ali prosti zakonu.
Tov. Urek: »Ali je Pucelj v skupščini kaj govoril o vojaškem zakonu?«
Kranjc: »Da«.
Urek: »Kolikokrat?« ; Kranjc: »Menda trikrat.« i Urek: »Ali je govoril za ali proti?«
Kranjc: »Seveda proti.« Velikanski smeh je nato poučil posl. Kranjca, kako da ga je polomil.
Urek vpraša dalje: Ali je tudi od vaših poslancev govoril vsak trikrat proti vojaškemu zakonu?«
Kranjc: »Ne, ker tega ne dovoli poslovnik.«
Urek: »Tako torej. Ali za Puclja poslovnik ne velja?«
Splošen smeh je dvignil blamažo posl. Kranjca.
Tov. Urek je nato naštel posl. Kranjcu klerikalne grehe ter zlasti povdarjal laži in klevete, ki so jih dan na dan :prinašaJi klerikalni listi o samostojnih .poslancih.
Kako nesramne laži so razširjali, danes pa morajo sami priznati, da so lagali. Vsega so bili krivi naši poslanci, danes pa vidi ljudstvo, da ne dosežete Vi niti desetine tega, kar smo dosegli mi. Izgovor, da vas je samo 24 ne drži.
Nas je bilo 8 proti 411 poslancem, na vsakega našega poslanca je prišlo 51 drugih. In vendar smo bili po vašem vsega krivi. Toda kljub svojemu majhnemu številu smo vendarle dosegli, da se skozi dve leti ni povišal kmetu noben davek.
Vas pa je z Bunjevci 24 proti 288 in ;na vsakega od vas pride samo 12 nasprotnih poslancev in pri tem štejemo vaše zaveznike Radiča in Spahovce kot '•vaše nasprotnike. S svojimi zaveznik* ■ pa imate za seiboj več ko tretjino skupščine, več ko radikalni klub.
Kljub temu pa niste odvrnili od ljudstva niti enega bremena ter dosegli samo to, da bodo duhovniki vstopili v vojsko kot oficirji, dočim vsi drugi kot re-dovi in pa to, da so bile draginjske doklade izplačane duhovnikom tudi za nazaj.
Posl. Kranjc se je hotel izgovarjati s tem, češ da ni on ničesar obljubil, temveč da so obljubljali samo njegovi io-varišL
Toda tudi ta izgovor ni držal in tov. Urek je v zaključnem govoru pozval ljudstvo, da povsodi zahteva take stvarne debate med nasprotniki, kakor je bila današnja.
Z glasnim pritrjevanjem se je ljudstvo pridružilo Urekovim besedam in shod je bil končan.
Ubogi predsednik Podvinski pa je debelo gledal, ko se je shod tako slabo kkončal za klerikalce in v svoji zmede-nnosti ga je pozabil celo zaključiti, da se slshod torej še vedno vrši na njegovem ddomu v jeremijadi o polomu shoda.
Končno pa naj priznamo še, da je pposl. Kranjc v splošnem dostojno go-v.yoril in da je zagrešil samo par netoč-r-posti.
Tovariši! Resnico je treba dognati, zato poslušajte obe plati zvona in obsodite tistega, ki se boji besede nasprotnika. Kdor pravi, samo mene poslušaj, samo moje liste čitaj, ta se resnice boji, ta laže, ta je kulukar!
Pred kratkim je bila obveščena javnost, da pripravlja vlada nov zakon o naših občinah ter da je že izdelan načft zakona za avtonomne občine, to je za Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje itd. Načrt tega zakona je izdelalo ministrstvo za izenačenje zakonov. Ta načrt je prišel slučajno v roke zastopnikov avtonomnih občin, kar pomeni veliko srečo za naše občine.
Dostikrat smo že imeli priliko, da smo se prepričali, da kujejo v Beogradu v ministrstvih zakone, ki so tako nesmiselno sestavljeni, da ne odgovarjajo niti našim najprimitivnejšim razmeram ter pobijajo vse ostale obstoječe zakone, s katerimi so v ostrem nasprotstvu. Ta način pripravljanja novih zakonov nam jasno priča, da se vrši reorganizacija naše uprave brez vsakega načrta, da se navadno začne tam, kjer bi se moralo končati. Razven tega se vrši vse tako tajinstveno v pisarnah posameznih referentov, da se nikdar ne povpraša mero-dajne faktorje kako oni sodijo o tej ali oni stvari. Najbolj žalostno dejstvo pri celi stvari pa je to, da referenti, ki sestavljajo nove zakone, niti ne poznajo razmer v vseli pokrajinah, kar povzroča največje neprilike in gospodarsko škodo.
Kako brezmiselno se ustvarjajo novi zakoni nam najbolj priča najnovejši načrt zakona o samoupravnih občinah, ki je klasičen dokaz, kako reakcionarne nazore ima vlada. Obstoja velika nevarnost, da bo kljub temu, ta zakon čeprav v malo bolj omiljeni obliki, tudi sprejet. S tem pa je dana resna nevarnost, da bo sličen zakon sprejet tudi za vse ostale občine, kar bi pomenilo politično smrt naših občin, ki bi prišle popolnoma v odvisnost slučajno vladajoče stranke.
Načrt zakona o samoupravnih občinah je razdeljen v 10 poglavij. Posamezna poglavja se ponavljajo večkrat, toda samo v dragi obliki. V zakonu je tudi vmešan volilni red za občine. Ves zakon je sestavljen iz vseh mogočih starih zakonov, iz katerih so ukradeni posamezni oddelki in dostikrat celo posamezni paragrafi. Pogrešamo v zakonu enotnosti in gotovih načel, ki jih mora imeti vsak zakon. Iz celfega načrta se vidi, da je šlo sestavljalcu zakona samo zato, da je nekaj napisal in da je dosti paragrafov.
V nekaterih poglavjih je n. pr. postavil načelo popolnoma svobodne občine, takoj v drugem poglavju je pa to vse skupaj podrl ter stavil občino pod najhujšo policijsko državno kontrolo. Take nesmiselnosti se pojavljajo v celem zakonu. V drugem poglavju govori zakon o prebivalstvu občine. To poglavje je tako zmešano, da se človek ne more iz njega spoznati. Zakonodajalec bi rad postavil neka načela o pripadnosti k občini, meša pa ene z dragim, d- se slednjič že sam ne spozna iz te kolobo-cije. Volilni red ostaja isti kakor je bil dosedaj. Uveljavlja se pa tudi v tem načrtu skrajen reakcijonaren nazor, da državni uradniki ne smejo biti člani mestne uprave. Značilna je tudi določitev § 18., da ne smejo biti člani obč. sveta isti čas mestni dobavitelji, kar bi se sicer dalo deloma razumeti. Značilen je § 63. ki pravi, da določa delokrog občine kot državnega organa posebni državni zakon. Samostojen delokrog občine je v § 62. taksativno naštet. Ministrstvo notranjih del ima pravico razpustiti občin, svet in v teku treh mesecev razpisati nove volitve. Nikjer ni nobene določbe, kdaj se to zgodi itd. 2u-l pana voli občinski svet ter ,se mora
predložiti zapisnik o izvolitvi župana ministrstvu za notranja dela. Ako je potrebna potrditev, ni nikjer omenjeno. Za poslovanje magistrata je odgovoren župan in kakor je razvidno iz poznejših paragrafov tudi vsak uradnik za svoj referat.
Na čelu mestne uprave stoji veliki župan. Tega imenuje kralj na predlog ministrstva notranjih del. Veliki župan je politični predstavnik vlade ter je odgovoren direktno in edino ministrstvom. Veliki župan izvršuje nadzorstvo nad občino ter ima nalogo, da vsako leto najmanj dvakrat pregleda delo magistrata. Župan se mora pokoravati njegovim odredbam ter ima celo pravico, da sme sam. sklicati sejo občinskega sve_ ta in ji predsedovati. To so vse naloge, ki jih daje zakon temu velikemu županu. Značilno je, da je veliki župan v celem zakonu omenjen samo v šestem poglavju v osmih paragrafih, medtem, ko je za vse drago delo odgovoren župan ministru za notranja dela, ki je pravi rabelj teh občin ter mu daje zakon celo nalogo, da mora sestavljati obrazce za inventar posameznih občin, ki mu morajo predlagati te sezname v pregled.
Ta nečuvena institucija velikega župana pri občinah se je zamogla roditi samo v glavi največjega reakcionarnega policijskega uradnika. Veliki župan bi bil po načrtu zakona samo nekaka strankarska kontrola nad občino ter bi bilo to mesto čisto partijska sinekura (korito).
Proti temu načrtu in proti temu napadu na avtonomijo občin moramo kar naodločneje protestirati. Ako je to mogoče izvršiti pri velikih avtonomnih občinah, potem bodo postavili za podeželske občine posebne pandurje, ^ki bodo nadzirali delo županov.*) Zato morajo vse občine brez razlike odločno protestirati proti temu načrtu, in to dokler je še čas, kajti imamo že žalostne izkušnje, da se pri nas sprejemajo zakoni preko noči.
Zelo značilno je v načrtu poglavje o mestnih financah. Načrt določa taksativno, katere postavke sme sprejeti obč. odbor v prgračim. Odobreni proračun se mora predložiti v potrdilo ministru financ. Ta sme po zakonu brez vsakega dovoljenja občinskega sveta črtati v proračunu dovoljene postavke in vstaviti nove, kakor se pač njemu zdi. Na ta način je vsako delo občinskega odbora brezmiselno ter je izročeno občinsko premoženje v roke one partije, kateri pripada finančni minister.
Podobnih policijskih ustanov mrgoli v načrtu. Vsled česar je nujno potrebna največja pazljivost, da se nam ne vtihotapi zakon v narodni skupščini.
* To moramo storiti tem bolj, ker ie znano, da radikali silno radi pobirajo iz italijanske zakonodaje stvari, ki jim diše. V Italiji imajo n, pr. uvedene za občine posebne okrajne komisarje. Ti imaio vrhovno nadzorstvo v petih do šestih občinah. Te komisarje morajo vzdrževati občine same in sicer morajo plačati mesečno občina po 200 do 300 lir, tako da dobi tak komisar, ki je itak samo za korupcijo, po 4000 do 7200 dinarjev mesečno.
V poslednjem času je zavzel agrarni pokret med akademsko omladino na vseh naših visokih šolah jak. razmah. Agrarni klubi na univerzah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, kakor tudi na pravni fakulteti v Subotici so spoznali naloge, ki jih naša inteligenca ne vrši, — da rabim način izražanja kol. Oniča v zadnji številki »Kmetijskega lista« — intse zato iztrgali iz objema degeneriranih. Lansko leto strnili so se v enotno falango, združili se v Savez jugoslovenskih študentskih zemljoradničkih klubov^, svesti si težke naloge, ki jim jo agrarni pokret nalaga kot narodovi inteligenci.
Da svoje delo uspešno nadaljuje, sklical je Savez J. S. Z. K. kongres vseh
akademskih agrarnih klubov Jugoslavije v Ljubljano. Udeležili so se ga glavni trije člani Saveza, to so akademski agrarni. klubi iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, ki so poslali na kongres svoje delegate.
Od tega kongresa naše akademske omladine se je mnogo pričakovalo, kajti dane so mu bile tudi težke programati-čne naloge v rešitev. Prepričani smo, da je marsikdo bil med njimi samimi, ki ni veroval v popolen uspeh kongresa, ker si ni bil gotov one ogromne idejne sile, ld se je tako sijajno izkazala in manifestirala brez izjeme pri vseh delegatih na kongresu. Kdor se je udeležil tega kongresa, ta bo mirnim srcem zrl na nadaljni razvoj razmer v naši državi vedoč, da ima naš narod še vedno ljudi, ki zanj še niso zgubljeni.
17. november bi je dan končnove-ljavnih odločilnih potez v agrarnem po-kretu naše omladine, ki bodo prav gotovo v kratkem odločale tudi v našem javnem življenju.
Po poročilu Saveznega glavnega odbora o celokupnem delovanju jugoslovanske agrarne omladine v preteklem letu, konstatirati smo morali samo eno dejstvo: da si je naš pokret postavil trdno in zdravo bazo, da je premagal začetne težkoče in da se nahaja danes v polnem delu, ki mu že vidno nudi uspehe.
Sledili so referati vseh treh klubov, v katerih je bil podan tudi ves materijal za večurno nad vse stvarno debato. Na prvem mestu je bila »ideologija agrariz-ma«, tej je sledila razprava »o notranji ureditvi Jugoslavije«, in »o socijalnem pravu«, referati ljubljanskega kluba »Njiva«. Zagreb je izčrpno pedal »Našo taktiko« in Beograd je dopolnil ta referat z »dolžnostmi zemljoradničke omladine v našem pokretu«. Temeljita je bila debata, mestoma zelo ostra, prepre-žena s potrebno kritiko, ki se ne ozira niti na levo niti na desno, s kritiko, ki ne pozna ne Petra ne Pavla. Uspeh debate pa je bil — kakor skoro pri vseh ukrepih — soglasno naziranje. soglasen sklep.
Ob četrt na 14. uro prekinil je predsednik zborovanje, da so zamogli delegati vsaj v naglici zavžiti kosilo, kajti cb 14. se je zborovanje že nadaljevalo.
Na podlagi dosedanjega programa Saveza razvila se je nato debata o našem programu, debata, o kateri lahko trdim, da je dosegel v njej kongres svoj višek. Udeležili so se je vsi delegati, podanih je bilo toliko misli, toliko za- in protigovorečih razlogov, da je bilo to vprašanje po tri in pol urni razpravi tako temeljito predelano in razjasnjeno, da so se delegati z lahkoto odločili za končno izjavoi, ki je našla tozadevnega izraza v resoluciji, katera povdarja: da stoji kongres Saveza J. S. Z. K. na stališču, da se naša zadružna država mora urediti na federativni osnovi.
S tem je bila glavna naloga kongresa rešena. Sledila je še debata o stvori-tvi Glavnega Saveza celokupne jugoslovanske agrarne omladine in debata o Saveznih pravilih, na kar se je kongres odločil, da preloži sedež Saveza J. S. Z. K. za tekoče leto v Ljubljano, smatrajoč tukajšnji Akademski agrarni klub »Njiva« za najsposobnejšega, da prevzame vodstvo Saveza v svoje roke.
Končno je kongres sklenil, da se vrši prihodnje leto kongres Saveza v Beogradu in odposlal brzojavne pozdrave bivšemu bolgarskemu ministru Obovu in češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku Švehli kot reprezentantoma bolgarskega oziroma češkega agrarnega pokreta.
Ob 20. uri je priredil Agrarni klub »Njiva« na čast udeležencem kongresa družaben večer, ki so se ga poleg akademikov udeležili tudi starejši borci agrarne ideje in njeni prijatelji. Z zadoščenjem, katerega so jim nudili doseženi uspehi, vrnili so se delegati iz Beograda* in Zagreba domov, da se z novimi močmi poprimejo velikega dela, svesti si končne velike zmage agrarnega pokreta.
»Slovenec« poroča v svojem poročilu iz Beograda o kmetijskem proračunu za Slovenijo, da je gosp. poslanec dr. Kulovec protestiral proti redukciji uradniških mest pri oddelku za kmetijstvo, češ, če se bo gornja redukcija izvedla da bodo vsi uradniki in nameščenci s svojimi rodbinami postavljeni na cesto in naj se za to zahvalijo načelnika oddelka za kmetijstvo gosp. Sancinu, ki da je predlagal redukcijo in njegovemu šefu, gosp. PuClju.
Kaj je na tem resnice? ? -
Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da je moral kmetijski oddelek vsled striktnega naloga ministrstva za poljoprivredo in vode predlagati 1C odstotkov od celokupnega uradništva za redukcijo. Do 25 uradnikov bi moralo priti v poštev. Faktično je pa bilo brisanih samo 11 nezasedenih mest ter 10 uradnikov reduciranih oziroma penzijoniranih. Izmed 10 reduciranih uradnikov je šest ne-oženjenih (žalibog izmed teh 5 odličnih naših pristašev) mladih živi-nozdravnikov, ki so šele pred kratkim nastopili službo in ki bodo najbolj lahko kot strokovnjaki in samci začasno prenesli redukcijo. Izmed oženjenih je eden penzijoniran z 20 leti službe in brez otrok (bivši nem-čur), eden z enim otrokom, ki je sam pred redukcijo iskal in našel privatno službo in eden s tremi otroci, o katerem je boljše, da ne govorimo.
Res je pa baje, da je bil nek praktični čebelar reduciran, in to mož, ki živi kot jako dober posestnik na lastnem domu in ki je dobival plačo kot vsak drug uradnik za to, da je doma boljše izhajal in imel letno par predavanj o čebelarstvu. Ce bo potrebno bomo pa o tem še več govorili. Cujemo, da je še en tak čebelarski strokovnjak, — ki vživa lepo plačo, ki ga ni skoraj nikdar v uradu in ki nabira klerikalni med za se in za druge.
Res je, da je bil tudi 1 sluga pri oddelku reduciran « ali samo pri oddelku, kep ta sluga je bil drugod sprejet v službo. Klerikalni poverjeniki so imeli pač preveč slug na razpolago.
In tudi 3 strokovni poljedelski učitelji so bili reducirani pravi laž-njivi dr. Kulovec! Tri prazna učiteljska mesta so bila reducirana in sicer namenjena za ustanovitev kmetijskih šol v Prekmurju in na Gorenjskem, katerih ustanovitvi delajo klerikalci največje zapreke (vidi Klekl—Prekmurje).
Znajte pa, da se bodo gornje kmetijske šole vzlic Vašemu nasprotovanju ustanovile in tudi potrebna učiteljska mesta zasedla, ko bo čas za to.
Tudi lažnivi »Domoljub« brusi svoj umazan jezik, češ, namesto, da bi samostojneži vse storili, da bi se razvoj kmetijstva v Sloveniji čim bolj pospešil in dvignil, kar pa je brez strokovnjakov nemogoče, delajo baš nasprotno; še tisto nekaj denarja, kar nam bi ga sicer pripadlo, samostojneži odklanjajo.
Lažnjivci znajte, da je bilo od kar jc na čelu oddelka za kmetijstvo strokovnjak Sancin ustanovljenih nič manj nego 42 novih mest, oziroma na novo sprejetih v državno službo 35 strokovnjakov. To so številke, ki nekaj povedo.
Srednja kmetijska šola v- Mariboru je ustanovljena in že deluje, kmetijske šole na Gorenjskem in v Prekmurju so odobrene. Sirarska in mlekarska šola v Bohinju in čebelarska šola so odobreni.
fRANC RAVOLI:
M je som suoje sreče ioni
ali
sako povečani svoje dohodke, se osamosvojim in pridobim premoženje.
(Ponatis prepovedan.) IV. Varčevanje, skoparenje.
Za gospodarski uspeh ne zadostuje samo, da neumorno delaš, ampak moraš biti tudi varčen. *š<£er že neki naravni nagon sili človeka k trošenju, .le seveda za varčevanje treba trdne volje in precej jamozatajevanja, pa tudi več ali manj izobrazbe flora imeti, kdor hoče pametno varčevati. Varčen njlovek si že ob majhnem zaslužku dela prihranke oa ta način, da zmanjša izdatke ali pa poveča do->- aodke tako, da lahko del dohodkov dene na stran (2un).
Varčevati je treba v vsem vedno in povsod. : £ačni varčevati že pri žveplenkah! pravi narod. i-Pazi na obleko, da jo lahko dalje časa nosiš, ne knej po nepotrebnem prevelikega stanovanja in
varčuj posebno pri izdatkih za alkoholne pijače in za tobak.1
Troši od dohodkov samo toliko, da si poleg prihrankov v kritje izrednih izdatkov (na pr. za bolezen) še kaj prihraniš.
1 Dasi je dokazano, da tobak in alkohol, če ju ne uživaš zelo zmerno, močno škodujeta, dasi je dognano, da iniajo stariši pijanci največ napol ali popolnoma bebastih otrok, dasi vemo, da si pijanec nakoplje razne
bolezni in da stori v pijanosti dejanja, ki jih potem ob-
žaluje, ko se strežne, gre pri nas vendar vedno več denarja za alkoholne pijače in za tobak. Koliko bi se
dalo prihraniti od tega denarja in koliko lepega, dobrega in koristnega napraviti s temi prihranki!
V Zedinjenih državah, v Finski in v Norveški je točenje alkoholnih pijač celo prepovedano. Zato si ljudje tam veliko prihranijo in njih blagostanje raste od dne do dne.
Marsikdo mi utegne ugovarjati, češ, piti in kaditi je užitek in življenje brez užitka nima nobene vrednosti. Res je, toda ti užitki, zlasti če so pretirani, škodujejo duhu in telesu in potemtakem tudi človeški pridobitnosti. Saj je vse polno drugih užitkov, ki koristijo človeku, ker ga izobražujejo, povečavajo njegovo odločnost in pospešujejo pridobitnost. Francoski pisatelj Gide pravi: »Dobre knjige, izprehodi, potovanja in nekatere zabave
1.
3.
Preden izdaš denar, preudari:
ali je.izdatek res potreben, t. j. kupi samo to, brez česar ne moreš prebiti;
ali je izdatek gospodarski, t. j. ali dobiš protivrednost za izdani denar;
ali ustreza izdatek tvojim gospodarskim razmeram, t. j. ali je kupljeni predmet primeren tvojemu stanu in tvojim dohodkom.
Prihranjeni denar ti donaša obresti in množi glavnico. S prihranki dobiš izpodbudo k delu, odpraviš slepo služnost, povečaš čut samostojnosti in ojačiš svoj značaj, kar je pogoj za gospodarski napredek. S prihranki si povečaš tudi svpj ugled in
niso samo dovoljeni, ampak celo priporočljivi izdatki. To je pravzaprav plodonosno nalaganje, in sicer najboljše nalaganje dobrin, ker zvišuje vrednost človeka in njegovo pridobitnost.« Sploh je uživanje relativen pojem; nekateri uživa, če popiva in prepeva, drugi, če igra karte, tretji, če varčuje, četrti, če čita itd. Res pa je, da človek tem bolj hrani in da zna tem pametneje uživati življenje, čim bolj je izobražen in čim starejši je.
Dokler ne iztrebiš s korenino predsodka, da spadajo alkoholne pijače k užitku in k življenskim potrebščinam, toliko časa ne moreš postaviti trdnega temelja svojemu gospodarskemu napredku.
veljavo, ker ljudstvo rado sodi človeka po premoženju, saj »človek toliko velja, kar plača«, pravi Prešeren.
Čim več si si prihranil, tolikanj laže se posvetiš izobrazbi in tolikanj bolj si neodvisen, zakaj »varčnost je hči razumnosti, sestra zmernosti in mati svobode«.
Pazi pri tem, da ne postaneš skopuh. Varčevanje naj ne bo pretirano, ampak sorazmerno in preudarno. Če je pretirano, je škodljivo. Zato ne skopari pri hrani, pri stanovanju in pri obleki tako, da bi trpelo zdravje. Skrb za zdravje in za druge kulturne potrebe (dobre knjige in časopise) niso torej samo dovoljeni, ampak celo priporočljivi izdatki (2un).
Kaj ti pomaga priskoparjeni denar, če pa oboliš, ker si nisi privoščil zadosti hrane ali pa zdravega stanovanja? Bolezen ti potem požre vse prihranke in velikokrat še več.
Ni dober gospodar, kdor malo izda, a živi bedno življenje v zanemarjenem stanovanju brez kulturnih pripomočkov. Gospodar, ki hoče biti varčen in napreden, se trudi, da krije z razpoložljivimi sredstvi čim največ življenskih potreb in da si poveča dohodke tako, da lahko gospodarsko in kulturno napreduje.
*	(Nadaljevanje sledi.)
»Slovenčevo« vzdihovanje je torej samo ogabna laž fn 5e grla hi« navščina.
Naj povemo našim kulukarjem še eno.
Ko je bil tov. Pucelj minister, je prejela Kmetijska družba milijone kron podpore. Odkar pa je s lculu-karsko pomočjo postavljena radikalna vlada, pa ni prejela Kmetijska družba niti desetine te vsote.
Taka je resnica!_
Klerikalci o naprednem bloku.
Na dan narodnega ujedinjenja je priobčil »Slovenec« uvodnik o koncentraciji naprednih sil. V tem članku trdi »Slovenec«, da je glavna naloga sedanje dobe, da odpravi upravne napake, da je vprašanje centralizma, avtonomije iu federalizma stranskega pomena in da je napredni blok, sloneč samo na bo ju proti klerikalizmu negativen in napačen, ker ni v današnji dobi čas za kulturni boj. — Najprej naj ugotovimo, da je s tem člankom »Slovenec« celotno zatajil vso svojo dosedanjo politiko. Mi smo bili tisti, ki smo kot prvi trdili, da je za ljudstvo najvažnejše gospodarsko delo in potem šele razne državnoprav-ne teorije, zlasti še, ko je naš upravni aparat tako slab, da ni zmožen uveljaviti dobro niti ene državnopravne teorije. Končno je torej tudi »Slovenec« pricapljal za nami.
Splošno smo mnenja, da je vsaka stvar slaba, ki jo hvali »Slovenec« in da je nasprotno na vsaki stvari, ki jo napada »Slovenec«, nekaj dobrega. Vsled te izkušnje bi morali pravzaprav biti za napredni blok, ker ga »Slovenec« napada. Toda zdi se nam, da moramo v tem vprašanju narediti izjemo, zakaj »Slovenec« piše natančno to, kar smo mi svoječasno že pisali. Prehajamo vedno bolj in bolj iz dobe državnoprav-nih teorij v dobo gospodarskega dela, s tem pa tudi v dobo stanovske politike. Napredni blok pa s tem dejstvom noče računati in zato je v svojem temelju zgrešen.
Proti izvajanjem »Slovenca« piše mladinski »Slov. Narod«, ki namenoma podčrtava postransko misel ter pravi, da se ne bori proti klerikalizmu iz kulturnih ozirov, temveč zato, ker so današnji klerikalci proti državi. Argument je tako slab, da bi od mladinov pričakovali boljšega. Po argumentaciji mladinov bi izgubil namreč napredni blok ves zmisel, če bi klerikalci vstopili v vlado. Očitati vladni stranki protidr-žavnost je pač težko, ko pa more spraviti ona z obznano vse oponente na ričet.
Izvajanja »Slovenskega Naroda« pa so sicer zelo dragoceno priznanje, ker potrjujejo to, kar smo mi vedno trdili in kar se je pri kancelparagrafu tudi lepo izkazalo, da ni namreč mladinom toliko za naprednost, ko pa za mandate. Vsa politika mladinov obstoji namreč v tem, kako bi si s slepomišenjem z naprednim blokom zasigurali par mandatov.
Klerikalci z avtonomijo, demokrati z naprednim blokom! Bratci bi si v resnici lahko podali roko, ker vredni so si eden drugega.
panjem. Proga ne bo tu še teden dni popravljena. Pri Kranju je prišla voda do železniške postaje. Kuraltu ter lesni družbi je odnesla tu voda ogromne množine lesa. Silno je tudi narasla Kokra in preplavila popolnoma elektrarno, da je bil Kranj brez luči. Novo grajena tovarna za sukno pri Kranju je bila vsa pod vodo. Škoda pa vseeno ni tu velika.
Pri izlivu močno narasle Sore pri Medvodah je nastalo velikansko jezero. Divje peneča se Sava nosi s seboj hlode, izruvana drevesa in druge predmete. Ravno vsled tega pa niso mogli kljubovati mostovi. Na Gorenjskem sta ostala cela menda samo dva neželez-niška mostova, oni pri Kranju in oni pri Radovljici.
Most pri Radovljici so rešili z življenjsko nevarnostjo tesarji, ki so na mostu prežagali hlode, ki so se nakopičili ob kozah.
Od Ljubljane dalje.
V Št. Vidu pri Ljubljani je bila preplavljena elektrarna. Vse občine so bile zato brez luči. Strašna slika razdejanja se nudi očem od Št. Jakoba ob Savi naprej. Tu so streljali od vode ogroženi prebivalci na pomoč. Človeških žrtev ni bilo. Zalog je bil silno ogrožen in le z največjim naporom orožnikov, vojakov in posameznikov je bilo mogoče preprečiti človeške žrtve. Ves Zalog je bil eno jezero, iz katerega so molele posamezne hiše. Neka kmetica je hotela rešiti prešiče, pa je pri tem sama utonila.
Od Zaloga dalje je narasla divja Sava ko veletok. Železniška proga je
F u r 1 a n i j o. Soča je silno narasla in predmestja Gorice so vsa pod vodo. Veliki most čez Sočo pri Zdfavščmi je porušen, vsa Furlanija je pod vodo. Škoda je velikanska.
Rim, 3. decembra. — Vedno nova poročila prihajajo o katastrofalni povodnji v Italiji. Človeške žrtve so številne. V Lacco so vsi prebivalci mesta utonili. Voda je prišla naenkrat in preplavila kraj tako hitro, da je bil prebivalstvu beg onemogočen. Mesto Brescia je pod vodo. Vas Corno je popolnoma porušena. V vodi je našlo smrt nad 1000 ljudi. V gorenjem Bergamascu je voda porušila vse jeze in nasipe. Velikanske vodne mase so podrle vse obrambne naprave in ko se je voda vlila čez jezove je. odnesla jezove in mostove. Nad 600 oseb je na tem mestu utonilo. Sedanja po vodenj v Italiji je ena največjih, kar jih pomnijo ljudje.
V Trstu in po vsej zapadni obali Jadrana je bila te dni silovito silna plima. Morje je prestopilo breg in mahoma so bile vse ulice pod vodo. V kavarni v tržaškem magistratu je stala voda pol metra visoko.
Tudi iz Dubrovnika javljajo o silnem viharju in plimi. Vse obrežje je bilo preplavljeno in veliko število čolnov in manjših ladij razbitih.
KAKŠNE KORISTI IMA BELOKRA-JINA OD LESNE INDUSTRIJE.
Naš svet je reven. Tisto malo vina, kar se pridela tod, je vse, kar daje kme-| tu življenje, ker drugih dohodkov ni. | Graščine so imele včasih velikanske šu-i me, ki jih bo kmalu konec. Kmetje so
_ ______ ____________i 'rae!i svo' čas Preceišnjo korist od teh
bila"že na več"krajft" ogrožena? ICako ! šum> ker so dobivali potrebno kurivo, velika je bila Sava, se vidi iz tega, da 1 pa tudl Sitavbeni les P'roti u2°dni od"
Vsled dolgotrajnega deževja in hitrega tajanja snega so vse reke in potoki tako silno narasli, da prihajajo iz vseh strani obuunožalostna poročila o velikanskih povodnjih. Zlasti hudo prizadeti so gorski kraji, kjer so razsajale silno narasle reke z vse uničujočo silo. Vesti o povodnjih prihajajo iz vseh delov države, toda najhujše sta prizadeti Slovenija in pa Hrvatska ob Savi. Povodnji so povsodi tako velike, da tudi stari ljudje ne pomnijo enakih. Obupne vesti o pogubonosni sili povodnji prihajajo tudi iz Italije,%
Katastrofalno so začele naraščati reke in potoki v četrtek, ko so pričeli izstopati iz svojih bregov. V petek in v soboto je voda povsodi silno naraščala in šele v soboto popoldne so pričele prihajati prve vesti o padanju vode.
Toda vso nedeljo je bil položaj še silno kritičen in v Podsusedu je bila še Sava 4 metre in 19 cm nad normalo. Bati se je bilo najhujšega, če bi voda samo nekoliko še narasla. Toda k sreči se je v petek zjasnilo in v nedeljo je prihajala že od povsodi vesela vest, da vode padajo.
Gorenjska.
V Sloveniji so bili od povodnji skoraj najbolj prizadeti gorenjski kraji ob Savi. Bohinj je bil ves preplavljen, vsi mostovi so podrti, vsa pota pod vodo, da je bil Bohinj popolnoma odrezan od sveta. Strašno pa je tudi divjala podko renska Sava. Pri Hrušici je odnesla Sava dva mosta ter so vsi kraji težko prizadeti. Pri Podnartu je Sava razdrla železniško progo in se je mogel vršiti osebni promet samo s presto-
je segala do litijskega železniškega mostu. Leseni most pri Litiji je bil skoraj ves v vodi, pa je zmagovito kljuboval vodu Vlaki so vozili z največjo previdnostjo.
Kamniška Bistrica
je enako silno narasla in prestopila bregove. Na mnogih krajih je voda vdrla v hiše. Silno so narastli vsi njeni pritoki. Tuhinjska dolina je pod vodo. Veliko škode povzroča tudi Radomlja. Promet na državni cesti je bil na več krajih nemogoč. Most pri Beričevem je Bistrica odnesla.
Od Zidanega mosta naprej.
Čim dalje proti vzhodu, tem bolj je narastla Sava. Železniški promet se je mogel vršiti samo do Brežic, od Brežic dalje vlaki sploh niso vozili, ker je bila proga pri Zaprešičih 140 metrov dolgo razrušena. Za popravo proge bo treba 200 vagonov gramoza in kamna im bo proga čisto popravljena v enem tednu. Leseni most med Krškem in Vidmom je roškodvan. Krška vas je pod vodo. Ljudje so rešili samo živino in golo življenje. Večinoma vsa živila so uničena.
Savinja
in njen glavni pritok Voglajna sta tako narastli, da ljudje take povodnji ne pomnijo. Del Celja in vsa okolica je pod vodo. Savinja je zlasti divjala v svojem gornjem teku, kjer je izruvala drevesa in hlode ter porušila več mostov. Poleg vojaštva delujejo z veliko vnemo tudi gasilci pri reševalnih delih.
Tudi Krka
je grozno narasla, zlasti pri Kostanjevici. ki je bila vsa pod vodo, kakor tudi novomeška okolica.
Na Hrvatskem.«
S iuo je divjala tudi povodenj na Hrvatskem, zlasti od Zaprešič do Zagreba. Okoli Zagreba je 'bilo celo jezero in hiše so bile mestoma v vodi do prvega nadstropja. Večinoma vsi poljski pridelki so nuičeni in poginilo je tudi dosti živine, zlasti prašičev, ker so večinoma vsi svinjaki pod vodo. Povodenj je
škodnimi. Ali so plačali nekaj t deliarju, ali pa so z delom odslužili.
Kako je danes? Kmet plačaj isto ceno kakor trgovec in ne glihaj! Nihče ne Pomisli na to, da je ravno kmet obdeloval zemljo in dajal življenje tudi gra-ščakom, ki so ga oropali s trdo silo vseh gozdov. Med vojno je avstrijski erar s silo napravil železnico preko najboljšega kmetskega sveta v Veliko Bukovje, ki je do malega že vse na tleh. Delo se plačuje tako sramotno nizko, da ni mogoče domačinom zaslužiti ničesar. Zato se kliče jadno bosansko rajo na delo, ki dela za par kil moke in zasluži jedva par grošev — samo da si ohrani golo življenje.
Kako izgledajo naše ceste ve prav dobro vsakdo, ki mora voziti po njih. Cestni odbor je proti velekapitalu skoraj brez moči. Kajti če zahteva upravičeno gotove vsote od podjetij, ki skoro izključno uporabljajo ceste, že je cel kup advokatov na mestu, da delajo prizive in pritožbe v korist tujih podjetij, a na veliko škodo našega izmozganega ljudstva. Škoda, ki jo bodo naredili ti izkoriščevalci na debelo, se bo poznala več let, a stroške za vse to bo plačeval zopet le kmet.
Če stopi kmetsko živinče po pest gozdne krme, že je tu državni uradnik, i ki priveže vola z debelo žico za drevo, | da ga najde posestnik komaj čez dva j dni. No, nič zato, gospodje, ki so prišli ; od jugovzhoda poznajo bakšiš. ki je od-j piral trdnjavska vrata v starih časih, j pa ne bi kakega privandranca malo pridobili za svoj »gešeft«?
Kaj se vse godi v Vel. Bukovju ne ve nihče, razen okoliške vasi, ki trpijo in v strahu prenašajo vse. Če stopi kmetsko dete po šopek jagod v ložo, ga nažene židovska svoja t s konji in mu ukrade pri tem klobuk in čevlje. Kmetski človek hodi po kilo smodnika, ki ga rabi za krčenje kamenja na svojem nerodovitnem kraškem svetu od Poncija do Pilatuša, z judovskim dinamitom so se pa že uničili stotisoči ribje zalege v Kolpi in ni nikogar, da bi temu napravil konec.
Žalostno je pri vsem tem, da se je par domačinov popolnoma vdinjalo tem ljudem. Naj bodo potolaženi — hoste
prišla tako nenadoma, da ljudje niso j bodo posekane in potem bo konec glo-mogli pravočasno rešiti živine. Škoda je : nte- Koliko so vendar koristila vsa pod-
velikanska in splošno pravijo ljudje, da od leta 1886 še ni bilo take povodnji.
Kaj pa vlada?
Velikanska katastrofa je zadela kmetsko ljudstvo in jasno je, da je vlada dolžna skrbeti za težko prizadeto prebivalstvo. V skupščini je bil tudi vložen tozadeven nujni predlog, toda vlada ga je odbila.
Sramota!
Vsaka nadaljna beseda je odveč.
Velike poplave v Baranji.
Novi Sad, dne 29. novembra. Iz Baranje javljajo, da so tam celi kraji poplavljeni. V nekatere občine sploh ni mogoče priti, ker so vsa pota pod vodo.
Velike povodnji v Italiji.
Iz vse Gornje Italije prihajajo vesti o velikih povodnjah. Vse gorske reke so prestopile bregove in porušile celo vrsto mostov. Težka povodenj je zadela tudi Goriško, zlasti
jetja naši splošnosti? Kaj so darovali za naše uboge, kaj so storili za prospeh kmetijstva ali prospeh naše kulture?
Štiri dolga leta se je tvrdka Benedik naravnost norčevala iz ljudi in je šele sedaj popravila prelaze na svoji gozdni železnici.
(Protestni shod v Mestinju dne 2. dec.) Za Ljubljano in Mariborom je govorila tudi Mestinjska dolina. Od blizu in daleč se je zgrnila množica kmetov; prišli so celo iz oddaljenih Žetal in Zu-sma. Niso se ustrašili ne skrajno slabega vremena, ne dolge in blatne poti, da jasno in glasno protestirajo proti novim krivičnim bremenom, katere se nam nalaga po krivdi Slovenske ljudske stranke. Zborovalci so napolnili do zadnjega kotička obe sobi in vežo prostorne gostilne S m e h o v e. Shod je iz-borno vodil vrli tov. Nunčič iz Sladke gore. Po lepem otvoritvenem nagovoru je podal besedo tov. posl. P u c 1 j u, kateri je podal poročilo o pogubonosnem
delu klerikalcev, temi4. izvoru vsega zlega za naše narodno In državno gospodarstvo od prevrata do danes. Njegov govor je bil podprt s tabo neizpodbitnimi dokazi in s tako resničnostjo, da so prišli tudi najzaslepljenejši do spoznanja, kako strahovito so jih varali klerikalci. Po poldrugournem poročilu tov. Puclja, ki je bilo sprejeto s silnim odobravanjem in navdušenjem, je govoril še tov. Drofenik, kateri je našel za svoja izvajanja polno razumevanje in pritrjevanje. Nato je govoril še tov. Strašek, kateri je temperamentno obsojal lokalne sleparije in lumparije klerikalcev. Potzival je kmete, da se združijo v trdni organizaciji, ki bo kmetom v gospodarsko pomoč proti sleparjem in goljufom. Po prečitanju resoluciji, katere so bile soglasno sprejete, je tov. predsednik zaključil lepo uspeli shod s ponovnim apelom na tovariše, da se združujejo in organizirajo, ker je to edini Izhod, da si zboljšamo današnje žalostno stanje in obranimo krivičnih bremen. Nato je še tov. Pucelj dal razna pojasnila in informacije na vprašanje nekaterih tovarišev ter zapustil med urne-besnimi »Zivijo«-klici zborovališče
(Kaj pa Ljubljana?) Zagrebški občinski svet se je takoj sestal k seji, ko se je razvedelo o silnem divjanju povodnji in dovolil za težko prizadete prebivalce 10 milijonov kron podpore. — V Ljubljani so Barjani, ki so občani Ljubljane, ravno tako silno udarjeni. Nismo pa slišali, da bi ljubljanski občinski svet pričel s kako podporno akcijo. Pomoč treba dati hitro, kajti takšna pomoč dvakratno zaleže. Naj se zganejo ljubljanski mestni očetje!
(»Pucljevi voIU) »Slov. Gospodar« je zopet začel napadati z vso silo tov. Puclja. Menda v dokaz, da napredujemo tudi na Štajerskem silno in da rušimo klerikalne vrste. Ker pa manjka »Slov. Gospodarju« snovi proti tov. Puclju, se je spomnil zopet takozvane volovske afere. Da ne bodo naši tovariši po nepotrebnem begani, povemo sledeče: O volovski aferi je pisal tudi »Slovenec«, ki je edin klerikalni list, ki nima poslanca za odgovornega urednika. Zato je tov. Pucelj »Slovenca« zarodi očitanja volovske afere tožil in »Slovenec« ni niti poizkusil doprinesti dokaza resnice, temveč je bil obsojen. »Slov. Gospodarja« pa ni mogoče tožiti in to zlorablja ta klevetniški list. Pač pa se more tožiti vsakogar, ki glasno ponavlja »Gospodarjeve« laži. Zato tovariši! Če bi se kak klerikalni plačanec drznil govoriti o Pucljevih volih, tedaj takoj točno zapišite, kaj je dejal in kdo je bil priča. Če nočejo duhovniki uplivati na »Slov. Gospodarja«, da preneha z lažmi, bomo pa mi dokazali pred sodiščem, da zadene vsakogar kazen, kdor bi javno ponavljal to, kar piše »Slov. Gospodar«.
(Ne zmoremo več davkov in bere.) V roke nam je prišla pritožba nekega kmetovalca iz Štajerske. V tej pritožbi navaja dotični kmetovalec, da mu vsled slabe letine ni mogoče plačati davek. Konec pritožbe pa se glasi: »Upam, da boste mojo prošnjo upoštevali in da ne boste pustili, da se ubogi kmetski stan izkorišča na tak način. Dasi razpolaga gospod župnik z lepim posestvom, na novo nasajenim vinogradom, z bogatim gozdom in ko ima vrhu tega še plačo in razne druge dohodke, vseeno zahteva od mene, ki moram preživljati 7 otrok in ženo tako veliko vsoto denarja. Davke sem plačal v treh letih 60 dinarjev, župniku za bero pa naj plačam 1292 dinarjev. Ali ne govore že te številke dovolj kričeče?« — K temu dopisu pač ni treba nobenega dostavka. Radovedni smo le, če oblije župnika rdečica sramu, kadar pridiguje o krščanski usmiljenosti.
(Vprašanje velikega župana v Ljubljani) še ni rešeno. Kandidatov za to mesto je toliko, da je dejal minister Vujičič: »Res nisem mislil, da je v Sloveniji toliko zmožnih velikih županov.« Naj si da to izjavo »Avtonomist« v okvir.
(Božidar Sever), bivši član razmejitvene komisije v Prekmurju, ki je bil protizakonit® od Madžarov dve leti zaprt, se je končno vrnil v domovino. V ječi so ravnali Madžari z njim tako slabo, da je prišel domov težko bolan.
(»Slovenec«) sprašuje, kje je bil Pucelj, ko se je sklepalo o podpori od povodnji prizadetim. Prav radi ustreže-mo in povemo, da je bil tov. Pucelj tedaj med ljudstvom iri rušil one kulukar-}e, ki so postavili samoradikalno vlado. In da je to potrebno, je dokazalo glasovanje v skupščini, ko so radikali, Nemci in Turki složno glasovali proti podporam. Če bi bil Pucelj navzoč, bi seveda vsi ti glasovali za podporo. Kdor ne veruje, naj bere »Slovenca«.
(Za napredni blok.) »Jutro«- je iznašlo nov način boja za napredni blok. O naših shodih poroča ravno tako laž-njivo, kakor klerikalci. Tako Piše »Jutro« o našem shodu v Mariboru, da je bilo tam 50 naših pristašev in da je doživel shod popolen neuspeh. »Jutru« smo za njegovo laž prav hvaležni, vidijo vsaj naši pristaši, da lažejo demo-
krati ravno tako ko klerikalci. — G. dr, Reismanu pa povemo, da dober po« litik nikdar ne pokaže zavisti!
(Kdo naj to razume!) Korošec se veže z Radičem, na Hrvatskem pa nastopajo hrvaški klerikalci za Radiča. Vsi pa so pod eno komando. Kaj pravite, ali ni imel morda tisti prav, ki je dejal, da pomeni kratica SLS, »tranko ljudskih sleparjev?
(Škandal!) Vsled povodnji je železniška proga na Gorenjskem razdrta ki ves blagovni promet je ustavljen. Gorenjska ima od tega naravnost velikansko škodo. Četrti dan po povodnji pa' je šele prišla iz Zagreba komisija, da »pregleda« škodo. Kdaj pa bodo pričeli progo popravljati, se seveda še ne ve. Ta škandalozna nemarnost se radikalom sijajno prilega!
(Komunisti In klerikalci) so se v
Ljubljani sprli. Koruznega zakona v ljubljanski občini je torej konec. Škofov blagoslov torej ni pomagal. S tem je Izgubil župan Perič večino in bo zato odstopil Na magistrat pride vladni komisar.
(Ponesrečene špekulacije.) »Jutrov-
ci« so našli še drug način boja za napredni blok. Njihovi plačani agitatorji hodijo po deželi in sprašujejo naše somišljenike, če se je o tej ali drugi stvari sklepalo na občnem zboru SKS. Ker je občni zbor samo enkrat na leto, zato je jasno vse polno stvari, o katerih se na občnem zboru nI moglo sklepati. Tedaj pa reče zmagonosno Jutrovski agitator, »Ali vidite kako vas v Ljubljani gospoda komandira!« — V istem smislu piše »Jutro« in zato je našlo krilatico o zelenih frakarjih, ki da komandirajo v naši stranki. Nas nikdar ne boli, če opažamo jezo pri nasprotniku in zato smo se na gnil dovtip »Jutra« le pomilovalno nasmehnili. Kar se pa tiče špekulacije demokratov na naše pristaše, pa rečemo, da je taka špekulacija umestna za klerikalne backe, ne pa za pristaše kmetske misli.
(Šmartno p. Šmarno goro.) Knjižnica pevskega društva »Zarja« je začela redno poslovati. Vsako nedeljo od 11. do 12. ure se izposojujejo knjige v šoli. Komur je do samoizobrazbe, se bo gotovo posluževal te ugodnosti in s tem pokazal, da hoče korakati z duhom časa in misliti s svojimi lastnimi možgani. Ravno v naši občini je neobhodno potrebna knjižnica, ker se hočejo ljudje posebne vrste uveljavljati kot voditelji nenaobražene mase in jo voditi tako, da zadošte svojim osebnim dobička-nosnim pohlepom in ambicijam. Da se odvrne to maso, posebno pa zapeljano mladino od teh krivih in škodljivih voditeljev, si je nadelo pevsko društvo »Zarja« eno najbolj plemenitih nalog ter ustanovilo knjižnico, ki naj nudi v socl-jalnem, gospodarskem in nacijonalnem oziru vse one zmožnosti, katere zahteva današnja človeška družba od posameznika. Nočemo vzgajati strankarje, temveč poštene in značajne Jugoslove-ne, da bodo znali sami razsojati s svojo lastno glavo, slabo od dobrega. Po tej poti hočemo korakati naprej v svestl si, da bomo s tem napravili le dobro delo v dobrobit našega ljudstva.
(S kozjanskega okraja.) Nek patentiran klerikalni lažnivec piše v »Slov. Gospodarju« pod naslovom med našim in samostojnim shodom, nesramne laži, ki naj bi izbrisale utis njihove polomije z dne 30. septembra. Tako hoče vsiliti ljudem laž, da je bilo na njihovem shodu petkrat toliko ljudi, ko na našem z dne 21. oktobra, kjer da je bilo samo 30 poslušalcev. Na te laži odgovarjamo sledeče: Prvič se ni vršil noben shod, temveč le občni zbor okrajne organizacije, kamor se seveda ne pusti nasprotnikov. To bi moral ta patentiran lažnivec že vedeti, vsaj ne puste pri kulukarjih nasprotnikov niti ne na shode. Drugič pa je žalostno, da naši klerikalci ne znajo dalje šteti ko do 30 in da računajo tako, ko da je 5X30 samo 15, ker pravijo, da je bilo našem shodu samo 30 ljudi, na njihovem pa petkrat toliko in vendar jih je bilo samo 15. Pa še teh 15 poslušalcev ni balo klerikalcem po volji, kajti nastopili so kot možje in krepko vprašali klerikalnega govornika, kaj je z volilnimi obljubami. Posebno dobro je povedal stari Gašper iz Križanvrha, da jo je namestnik posl. Vrečka, tajnik SLS. Deželak kar popihal. Taka je resnica, lažnivi dopisnik!
(Šmarje pri Jelšah.) Dne 25. nov. je bil v prostorih g. Ivana Habjana občni zbor okrajne organizacije SKS, katerega se je udeležilo 45 somišljenikov. Občni zbor je otvoril predsednik fov. Mihael Drobne, poročal pa je tov. Škra-bar. Zbor je pokazal popolno enoduš-nost zborovalcev in splošno napredovanje kmetske misli. Nato je bil izvoij«n sledeč odbor:
Za predsednika: Mihael Drobite, za podpredsednika: Matevž Hrup, za tajnika: Janez Taborne, za blagajnika Franc "'■"išek, za odbornike pa: Fran« Strašek, Alojz Strašek, Janez Artnak, Vinko Kranjc, Franc Stiplovšek, Anton Jager. V glavni izvrševalni in v okrožni odbor: Ivan Habjan in Franc Nunčii.
' *
tSttdSSe ob DraviO Sokolsko dru-5tvo v Središču ob Dravi je priredilo v nedeljo, dne 25. nov. na svojem novem gledališkem odru svojo prvo gledališko predstavo. Igra je izpadla v vsakem oziru lepo. Vsi igralci, vse igralke so uložili vse svoje znanje in ves trud, da je bila uprizoritev lepe, toda tudi težavne igre, prvovrstna in brezhibna. Ne bomo tu naštevali po-edincev, ki jim gre zasluga, vsem skupaj in vsakemu posebej treba izreči vse priznanje; v prvi vrsti pa treba javno pohvaliti brate in sestre iz Šalo-vec in Obreža, ki se niso ustrašili dolgega pota in slabega vremena in večer na večer prihajali k vajam točno in redno. Sedaj, ko ima Središki Sokol svoj krasen oder, naj pomenja prva gledališka predstava začetek novega, poglobljenega prosvetnega dela v okvirju velike sokolske ideje. Bratje in sestrel Po začrtani poti krepko naprej! Zdravo!
(Zgubil se je) deček Ciril Kramar iz želimelj star 14 let. Pred 3 meseci se je šel učit v Ljubljano krojaške obrti od koder je izginil in se nahaja nezna-nokje. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da to sporoči proti povračilu stroškov njegovi materi: Mariji Kramar, Zelimlje št 34. pošta Ig — Studenec pri Ljubljani.
Politične vesti.
?' (Kralj Aleksander) je odpotoval nenadoma v Pariz. Njegov odhod je v zvezi z zamotanim zunanjepolitičnim položajem, zlasti z reškim vprašanjem ter vedno bolj grozečimi izzivanji Italije. Sigurno pa se bo govorilo tudi o reparacijskem vprašanju in našem notranjem položaju.
(Skupščina.) Položaj v skupščini je skrajno napet. Opozicija hoče preprečiti sprejem rednega proračuna in izgleda, da bo to opoziciji uspelo. Zato pripravljajo radikali že dvanajstine. V zvezi s polomom Radiča na Angleškem se opaža splošno pripravljenost strank za preorientacijo, kako da bi lažje vlo-vile glasove radičevcev. Na vsak način je jasno, da je sedanji režim tako gnil, da mora biti človek že kulukar, da ne nastopi proti njemu. To se je zlasti pokazalo ob priliki sklepanja o nujnem predlogu, da se od povodnji prizadetim izplača podpora, kar je vlada preprečila.
(Boj jugoslovanskih škofov.) Pred kratkim je bila v svetovnih listih jav-ljena vest, da namerava papež imenovati za Jugoslavijo kardinala. Med vsemi katoliškimi škofi Jugoslavije pa zavzema na vsak način prvo mesto zagrebški nadškof, ki ima poleg tega tudi največje dohodke. Premoženje zagrebškega škofa je velikansko in zagrebški listi so pred tedni poročali, da ima zagrebški ordinarijat še iz časa pred vojno naloženih v Londonu 6 milijonov funtov ali skoraj 2400 milijonov dinarjev. Kakor poroča sedaj zagrebška »Slobodna Tribuna« se je vnel za mesto zagrebškega škofa ljut boj med jugoslovanskimi škofi. Sedanji zagrebški nadškof dr. Bauer je sicer zelo dobrega zdravja, toda ker ima že 70 let, mu hočejo vsiliti koadjutora s pravico nasledstva. Bauer sam je bil koadjutor prejšnjemu nadškofu dr. Posiloviču in zato se je moral dr. Bauer z mislijo novega koadjutorja sprijazniti. Toda zato pa zahteva Bauer za sebe pravico, da bo imenovan za koadjutorja duhovnik, ki mu je osebno simpatičen, ne pa kak odkrit nasprotnik. Odločil se je zato za svojega bivšega tajnika, sedanjega zagrebškega župnika dr. Sve-tozarja Rittiga, ki je znan tudi po svojem izstopu proti Radiču. Proti dr. Rit-tigu pa je nastopil ljubljanski škof dr. Jeglič. Posrečilo se mu je namreč dopovedati Vatikanu, da je klerikalnega poloma pri zadnjih volitvah kriva samo hrvatska duhovščina. Na Hrvatsko morajo priti slovenski duhovniki, ki bodo potem poskrbeli, da bo tudi na Hrvatskem trdno usidran rimski kle-rikalizem. Ko je bil v Ljubljani rimski ; nuncij, monsignor Peligrinetti, je bil ta čisto pridobljen za Jegličev nazor in zato je bil imenovan za škofa na Krku, dr. Srebrnič, pa čeprav ni v krški ško-Ifiji niti 1 odstotek Slovencev. Proti Jegličevemu načrtu pa je nastopil sa-;rajevski nadškof dr. Ivan Šarič. Tudi jta Je jezuitski učenec ln za časa Avstrije Je pridno delal pesmi na čast Francu Josipu in Ferdinandu. Kasneje je izdajal list »Nedjelja«, v katerem je propagiral versko nestrpnost. V zadnjem času pa se je zelo približal radikalom in z njihovo pomočjo upa postati zagrebški nadškof in kardinal jugoslovanski. Ko je nastopil dr. Šarič, je uvi-;del dr. Jeglič, da ne more s svojim na-Crtom popolnoma prodreti iti zato je pričel kandidirati' Hrvata dr. Lončari-fia, ki pa je čisto njegovih političnih nazorov. — Tako je danes vprašanje zagrebškega nadškofa še nerešeno. Ne pečali bi se s tem vprašanjem, če ne bi Imelo to vprašanje tudi velikega političnega pomena. Sedanji zagrebški nadškof dr. Bauer se za politiko dosti ne meni, dočim pa sta tako dr. Šarič
ko dr. Jeglič prava eksponenta rimskega klerikalizma. Z imenovanjem zagrizenega klerikalca za jugoslovanskega kardinala, bo dobil klerikalizem novo veljavo, pa tudi novo moč, ker so z mestom zagrebškega nadškofa zvezani milijonski dohodki. Ni pa za narod vseeno ali bodo ti milijoni uporabljeni v blagor naroda, ali pa samo v klerikalne namene. Imenovanje koadjutorja zagrebškega nadškofa je zato politično vprašanje in gospoda v Beogradu naj v tem vprašanju ne nasede.
(Volitve na Angleškem.) Parlament Velike Britanije, izvoljen pred letom dni je bil razpuščen dne 16. novembra in 6. decembra bodo že volitve, nakar se 9. januarja sestane parlament. Volitve so delavsko in liberalno stranko zelo presenetile in je opozicija z volitvami nezadovoljna. V sedanjem parlamentu so imeli konzervativci (vladna stranka) 347 poslancev, delavska 142, liberalci Asquithove (izgovori Eskiso-ve) skupine 64, nacijonalni liberalci Lloyd Georgeove skupine 53, ostale skupine pa 9 poslancev. Vseh volilcev na Angleškem je okoli 20 milijonov, ker volijo tudi ženske. Volilci bodo imeli v glavnem odločati o vprašanju zaščitne carine na industrijska izdelke. Sedanji ministrski predsednik Bald-win je imel namreč že 25. oktobra v Plymontu velik govor, v katerem ]e trdil, da je proti brezposelnosti, največji težavi sedanje Angleške, uspešna samo ona politika, ki bo ustvarila zaščitno carino na industrijske izdelke in ki bo ustvarila ožjo zvezo med Angleško in njenimi kolonijami, ki so povečini že samostojne zvezne države. Politika sedanje konzervativne stranke da se popolnoma krije s politiko angleških kolonij, in zato bo zmaga konzervativne stranke tudi omogočila boljšo zvezo med Anglijo in kolonijami. Proti tem mislim konzervativnega volilnega proglasa je nastopila delavska stranka, ki pravi, da je vsaka zaščitna carina samo ovira za medsebojno občevanje med civiliziranimi narodi in da ne bo odpravila brezposelnosti. Delavska stranka vidi rešitev le v zbližanju vseh narodov in je zato za razširjenje pravic in moči Lige narodov ter proti zaščitni carini. — Liberalna stranka se je za volitve zopet združila in njen volilni proglas sta skupno podpisala Asquith in Lloyd George. V tem proglasu se pravi, da je svobodna trgovina ustvarila veličino Anglije in da se ne da odpraviti brezposelnosti niti s konzervativno, niti s socijalistično politiko. (Naši demokrati, ki so za zaščitno carino, so torej popolnoma v nasprotju z njihovimi idejnimi očeti in so nasprotno mnenja angleških konzer-Vativccv.) Angleška liberalna stranka je dalje za Ligo narodov, za obnovo odnošajev z Rusijo in proti sedanji zunanji politiki konservativcev. Pri volitvah nastopi skupno 1400 kandidatov in sicer 531 konservativnih, ali kakor se oficijelno imenujejo unionističnih, 450 liberalnih, 422 delavskih in 10 drugih. Kjer je bila vložena samo ena kandidatna lista, takih okrajev je bilo nekaj nad 50, je bil dotični kandidat takoj proglašen za izvoljenega. Na ta način so dobili konservativci 37 mandatov, liberalci 10 in delavci 7. — Angleške volitve so za vso Evropo največjega pomena, ker bodo odločile tudi o bodočih odnošajih med Anglijo in Francijo in s tem tudi bistveno vplivale na rešitev nemškega vprašanja.
(Vprašanje nemške vojne odškodnine.) V zadnjem času je Nemčija ustavila izplačevanje vojne odškodnine tudi v blagu. Šla je celo tako daleč, da je zaplenila dobave, ki so bile izvršene že na podlagi dogovora med srbskimi oškodovanci in nemškimi dobavitelji. Ker je to blago zasebna lastnina do-tičnih Srbov, zato je korak nemške vlade napačen in v beograjskih krogih se je vsled tega predlagalo, da naj zapleni naša vlada vso privatno lastnino nemških podanikov. Do tega pa ni prišlo, ker bo, kakor vse kaže, Nemčija v tem vprašanju odnehala.
Drobite vesti.
Krški škol dr. Srebrnič bo posvečen dne 8. decembra v ljubljanski stolnici.
Železniško ravnateljstvo v Ljubljani
misli ustanoviti železniški minister Jankovič. Ravnateljstvo bo obsegalo vse državne železnice in južno do Zagreba.
Vlada ie izdala naredbo, po kateri se smejo v kinematografičnih filmih uporabljati samo slovenski, hrvatski in srbski napisi.
Proti Radiču je nastopil »Obzor«, največji hrvatski dnevnik. Razsulo Radičeve stranke se polagoma pričenja.
Naša politika. Na nekem banketu na Poljskem Je dejal dr. Spaho, da je v bosanskih mohamedancih slovanska kri in da bodo zato bosanski mohamedanci vedno za vseslovansko idejo. Lepo to! Ali kako bodo izvedli vseslovansko idejo SpahovcI, ki še jugoslovanske ne morejo pojmovati!
Žetev tobaka bo letos jako dobra, da bomo mogli kriti ves domač konzum in izvoziti še 6 milijonov kg tobaka, ki predstavlja vrednost pol milijarde dinarjev.
Uvoz moke v našo državo bo prepovedan. Tozadeven predlog je že predložen ministrskemu svetu.
Reka je dosedaj veljala ItaMjane po njihovih računih 600 milijonov lir ali sko-
raj 10.0X3 000.000 IU5&1 kras, Ia Pri vssnj tem je reško ljudstvo gladno Že leta. Fašisti se torej na korita dobro razumejo.
Italija bo priznala Rusijo. Časopisi poročajo, da bo v kratkem sklenjena med Italijo in Rusijo trgovinska pogodba. S tem bo Italija priznala sovjetsko Rusijo. Fašisti, najbolj zagrizeni nasprotniki komunistov bodo priznali Rusijo, naša vlada pa še vedno cnca. Vsak dostavek k temu je odveč.
Alpe Plja XI. Sedanji papež ie bil svoje dni velik prijatelj turistike in Je tudi spisal celo vrsto razprav o planinstvu. Italijanski turistovski klub bo zato imenoval nek del italijanskih Alp kot Alpe Pija XI.
Ker je povedal bivši italijanski ministrski predsednik Nitti resnico o Italiji, so vdrli v njegovo stanovanje fašisti ter mu razbili vse pohištvo.
Nova nemška vlada je končno vendarle sestavljena. Sestavil jo Je dr. Marx, pristaš centruma. Dr. Marx Je star politik in znan kot levičar Uživa splošno priljubljenost pri vseh strankah. Kljub temu pa nI dosti upanja, da bi se njegova vlada obdržala, ker rastoči razpor med meščanskimi in delavskimi strankami vodi Nemčijo v državljansko vojno.
Razmere v Nemčiji. Bavarska Je odkrito monarhistična, Saška pa komunistična. Tako je neka skupina v saškem državnem zboru zahtevala, da sklene Saška poseben dogovor z Rusijo.
Lep ministrski predsednik. Bivšemu saškemu ministrskemu predsedniku Zeigneru in njegovim tovarišem je bilo dokazano, da so se dali opetovano podkupiti.
Hitler, vodja nemških narodnih socialistov, ki je Izvršil pred kratkim v Mun-chenu državni udar. je pričel v zaporu gladoven štrajk, s katerim ne misli prestati, dokler ga ne izpuste.
Med vodlteljima renskih separatistov Mathesom In Dortenom je prišlo do težkih nasprotij. Vzrok: boj za korito.
Francija more povrniti dolg Ameriki. Tako je izjavila posebna ameriška komisija finančnih strokovnjakov. Franjiji pa dolga vseeno ne bo treba še plačati, ker Je Amerika izjavila, da ne bo silila zaveznike, da povrnejo svoj dolg. 1
Rumunska dobi od Francoske 1 milijardo frankov posojila. Rumunska bo zato zastavila Francoski svoje petrolejske vrelce.
Aladžarska bo dobila, kakor vse kaže, končno le mednarodno posojilo v znesku 250 milijonov zlath kron. Toda zato bo prišla kakor Avstrija pod mednarodno finančno kontrolo in njeno rožljanje s sabljo se bo moralo nehati.
Mednarodna Izseljenlška konferenca bo na predlog Italije marca meseca prihodnjega leta v Rimu. Konference se udeleže vse večje ameriške države.
Vse zveze s Švico namerava pretrgati Rusija, ker je bil oproščen modrec Vorovskega. Gotovo je, da bo ta odredba le začasna.
Pri Žitomiru v južnozapadni Rusiji je zletela v zrak smodnišnica, pri čemer le bilo ubitih 30 vojakov.
Na španski konzulat v Filadelfiji je bil izvršen bombni atentat. Vsled eksplozije bombe je bila porušena vsa fasada konzulata. Človeških žrtev pa nI bilo. Smatrajo, da je izvršen atentat od socijalistov v protest na Španskem vladajoče diktature.
Zadruga in davki.
Davka na poslovni promet po mnenju delegacije ministrstva financ zadruge niso proste zato, ker to v dotičnem zakonu ni izrecno navedeno. Vendar, ker določa člen 95. srbskega zadružnega zakona, da so proste zadruge vseh davkov in doklad, zato davčne oblasti v Srbiji zadrugam tega davka ne odmerjajo. Tako so v eni in isti državi ena:nista podjetja v okrožju prve oblasti II. instance davka na poslovni promet prosta, v okrožju druge oblasti pa ga niso proste. Prav tako naša finančna delegacija tudi ne prizna oprostitve od tega davka uradniškim nabavnim zadrugam, ki so osnovane na podlagi posebne uredbe iz leta 1921, v kateri uredbi je izrecno določeno, da so proste te zadruge tudi davkov na poslovni promet.
Proti tem so se te uradniške zadruge pritožile na upravno sodišče v Celju, ki je razsodilo, da finančna delegacija ni-ma prav in da so te zadruge poslovnega davka proste.
Ta razsodba je važna tudi za ostale gospodarske zadruge, čeprav veljajo zanje drugi zakoni. Tudi te se pritožujejo, doslej na razne državne oblasti, ki pa dajo ali negativen (delegacije) ali pa sploh nikakega odgovora (ministrstvo). Ko bo zavzelo k stvari svoje stališče' ministrstvo in če ne bo priznalo oprostitve, se bodo morale tudi te pritožiti na upravno sodišče,, ozir. na državni svet.
Ako se zadrug ne bo oprostilo davka na poslovni promet, bodo morale po malem likvidirati, kajti njim se odmerjajo mnogo večji davki kakor pa privatnim trgovcem in se tako ubija njih konkurenčna sposobnost. Višje davke morajo plačevati zadruge zato, ker se jih tam odmerja na podlagi računskih zaključkov, ki jih morajo predlagati davkarijam,, dočim trgovcem ni treba javno polagati računov, kar mnogo pove.
Pridobninskega davka so po odloku tukajšnje delegacije proste zadruge šele od dneva, ko so spremenile svoja pravila in jih spravile v sklad z zadevnimi predpisi. To pa vzlic temu, da je v teh predpisih določeno, da ni treba tako oproščenim zadrugam plačati za nazaj še ne plačanih davkov. Dotična določba, da za nazaj ni treba plačati davkov, velja po mnenju delegacije samo za one zadruge, ki so po svojjh pravilih že preje ustrezale zadevnim predpisom. Kako naj zadruge pravila prikroje nekim predpisom, ki sploh še ne obstoja, tega pa gospodje ne povejo.
Tako skrbe naše oblasti za zadružništvo in za državljane in pri tem še zahtevajo, da so vsi zadovoljni!
W2£TU3KI POUK, PQ flftETj T, j
Oddelek za kmetijstvo prirej v prvi po'ovicI meseca decembra slsd-ea predavanja:
V	soboto, dne S. deccmbra 1923:
1.	Trebnje, o kletarstvu, Kafol.
2.	Lesce, o kmetijstvu. Sustič.
3.	Prlmskovo. o živinoreji, Hladnik.
4.	Krka, o kmetijstvu, Pevc.
5.	Črna pri Prevaljah. dopoldne, o čebelarstvu, Okorn.
6.	Podpeca, popoldne, o čebelarstvu, Okorn.
V	nedeljo, dne 9. decembra 1923:
1.	Na Šoli pri Žaljnl, o sadjarstvu in poljedelstvu, Jereb.
2.	Trebnje, o sadjarstvu, Kafol.
3.	Šenčur, o kmetijstvu, Hladnik.
4.	Obrežje, obč. Vel. Dolina, o vinarstvu, Ambrož.
5.	Željna, o gnojenju, Oolmajer.
6.	Dragatuš, o gnojenju, Konda.
7.	Krka. o živinoreji, Pevc.
8.	Logatec Sp.. o gnojenju, Zdolšek.
9.	Polana v Prekmurju. o kmetijstvu, Pavlica.
(■»Nadomestne volitve v cenilne komisije za dohodnino v Sloveniji in vpo-stavitev hodninske cenilne komisije za Prekmurje.«) Volitve po § 189 zakona o osebnih davkih se vrše v nedeljo, dne 20. januarja 1924. Razpis volitev je že izšel v »Uradnem listu« in se bo objavil tudi po vseh občinah na krajevno običajni način. Razglas obsega vse podatke o načinu, kraju in času volitev. Volilni imeniki bodo pri davčnih oblastvih I. stopnje razpoloženi na vpogled od dne 13. decembra do 20. decembra t. 1. ob navadnih uradnih urah. V Istem času se smejo vlagati istotam reklamacije proti volilnim imenikom. Po poteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati volilne imenike še nadalje do vštetega 12. Januarja 1924, ako se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate iz kroga volilnih upravičencev.
(Preluknjavanje žganj ar skih kotlov.) Svoječasna odredba oblasti, da je vsak posestnik žgalnega kotla dolžan istega dati na svoje stroške preluknjati, je napravila med prebivalstvom mnogo razburjenja. Finančna oblast je preluknjavanje odredila baje v korist posestnikov žgalnih priprav, kajti prevrtavanje naj bi se vršilo na skrajnih robovih, luknjice bi imele premer komaj 1 milimetra, ter ne bi tako navrtavanje napravilo kotlov nerabnih, pač pa bi se s tem kotle obvarovalo večje škode, ki jim je pretila pri prej običajnem pečatenju. Kontrolnim organom je bilo naročeno posestnike, ki bi se upirali tej odredbi, takoj ovaditi in ugotoviti dejanski stan. Medtem smo ugotovili, da je ljubljansko finančno okrajno ravnateljstvo po nalogu, ki ga je dobilo od višje oblasti, razposlalo vsem oddelkom finančne kontrole svojega območja 21. t. m. okrožnico štev. 6978, v kateri odreja, da je takoj vstaviti nadaljnje preluknje-vanje žgalnih kotlov. Enako okrožnico je že ali pa bo izdalo tudi finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru. Opozarjamo posestnike žgalnih kotlov, da jih ne dado več preluknjavati, ampak naj se v primeru, da to krajevni oddelki finančne kontrole zahtevajo, rajše pu-
sžo JViKiViSa. če tft k*ajevn/B obia,-«rti nteaio 5e omenjene okrožric.3 v jokali, .io bečo gotovo dobile prej, preden bi bi:a ovadba rešena.
(Zagrebški trg.) Velike povodnji in stalno slabo vreme, vse to je povzročilo, da je na trgu malo blar:a in da so zato cene čvrste. V Zagrebu se seka govedina po 25—28 Din za kg mrtve teže. V mestni mesnici je meso po 20 Din, večinoma se seka tu bosanska živina. Ponekod se prodaja slabše meso tudi od 23—25 Din. Konzum mesa je splošno zelo padel in večina mesarjev proda na teden samo 300 kg mesa. Tudi to vpliva na cene. Kakor povsod, tako se kaže tudi tu, da je usoda mest popolnama odvisna od dežele, če gre deželi dobro, če je na deželi vsega v izobilju, potem so tudi cene pridelkov nizke. Drugače pa cene seveda rastejo.
(Trg z jajci.) Minoli teden je bilo v Zagrebu na trgu zelo mnogo svežih jajc. Prodajale so se po 9 kron kos, dočim so bile v Ljubljani po 10 kron. /
(Žitni trg.) Na novosadski produktni borzi so bile sledeče cene (za 100 kg): pšenica po 320—325 Din, koruza po 200 do 250, fižol po 350, pšenična moka št. 0 od 515—525, št. 2 po 460, št. 6 po 320 in otrobi od 130 do 145 dinarjev.
(Dunajski trg.) (Cene v tisočih avstrijskih kronah): Voli od 9.2 do 15.5, krave od 9.20—13.5, teleta od 21—26, svinje (mesne) od 25—32, pitane od 28—32, ovce od 11—12 za kg žive teže. Meso, goveje od 12—28, telečje od 24—38, svinjsko od 28—50, preka-jeno od 30—48, konjsko od 11—22; slanina od 30—34, domače maslo od 36 do 38 za kg. Sadje: jabolka od 3 do 12, tirolska od 10—30, hruške od 3.4—7, orehi od 8—12. — Zelenjava: krompir 1—1.4, zelje od 0.6—1.20, repa od 2—2.5 za kg. — Žito: Pšenica 31.50—32, rž od 25.5—26, koruza 25.5—26.5, oves 2—2.1, ajda 25—26 in leča od 47—49. — Seno (sladko) od 140—180, kislo od 100—190, detelja od 170—220 in slama od 90—120 tisočev kron za 100 kg.
(Krava — očesni operater.) Pred dne-vi smo brali slavo nekemu Angležkemu zdravniku, ker je 5 letnemu slepcu z operacijo vrnil pogled. Pri nas pa se je zgodilo, da je prava štirinogata krava naredila še večjo operacijo in ozdravila 10 letno slepoto. Posestnik Andrej Sotlar na Bojmem pri Brežicah je bil že deset let popolnoma slep na obe očesi. Po navadi je opravljal lažje domače delo. Tako je v pretečenem poletju popravljal v hlevu klajo pri kravah. Pri tem pa ga je sunila ena z rogom v oko^ kar je povzročilo precejšne bolečine. Še isti dan pa se mu je začelo svitati pred očesom in naslednje dni je ginila bole>-čina in se jačal tudi vid tako, da zamore sedaj z velikim vese'jem opravljati vsako de!o, ker popolnoma dobro vidi na to oko.
Kar VI potrebujte, to je Elza-fluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošiljka Din 27.—. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg št. 344, Hrvatska.
Kar le Mo, i more lili iira®!
Zlatorog-milo se izdeluje le iz najboljših sirovin, je torej za vsako perilo največje koristi. Brez truda naredi perilo snežnobelo, kljub neznatni vpo-rabi. V vsaki trgovini lahko dobite Zlator milo!
u> ml}epl)u)e!
Zahtijevaits od Vn§»?a pos'o!ara itrn&ilajko KSS prlčvrščenje I VI ne čeie itijedne clpele nositi bez BERSON-guir.enlh potdatot Prištedi:i čo-K: te skupe popevke. Vaša č- o'juč« biti trajno H elsEaatna, očuvati 4»te noje od mokrine 1 a« t&i	čete se umoriti u hoduju.
o
GospocSinsfcm.
Prašne kopeli za kokoši. — Ne samo razne druge ptičje vrste, temveč tudi kokoši se rade večkrat naravnost z užitkom okopljejo v prahu. Zdi se, da se hočejo na ta način iznebiti razne golazni, ki jih rada nadleguje, kakor uši, bolh iu drugih. Kdor želi svojim kokošim napraviti dobroto, naj položi na suh prostor mešanico peska, cestnega prahu in pepela, in videl bo, s kakšno slastjo se bodo njegove putke v tej mešanici kopale. Razentega naj se kurnik večkrat pobeli, tla pa potrosijo s peskom ali pepelom. Kokoši, ki so trpinčene posebno po noči od uši, ne vspevajo dobro. So tudi slabe jajčarice. Kdor razpolaga s finim, žveplenim prahom, naj tudi tega pomeša v prašno kopelj.
Hraste na kurjih nogah. — To bolezen povzroča neka zelo majhna živa-lica ali pršica. Bolezen je nalezljiva in se prav lahko prenaša od kokoši na kokoš. Ako se je ta bolezen opazila pri ku-
rah, je treba kot prvo protisredstvo ločiti zdrave kokoši od okuženih. Potem pa naj se takoj skušajo pomoriti vse pršice. Najlažje se doseže to, ako nama-žemo bolne kurje noge večkrat z ma-zovim .milom, da se skorja omehča* nakar naj se noge omijejo z vodo. Končno pa naj se noge namažejo prav dobro s katranovim špiritom. (Da se ta dobi, je treba raztopiti 2 dela katrana v 1 delu špirita.) Čez vse dni naj se ta rnaza ponovi. Drogi, na katerih čepe kokoši, naj se dobro ostržejo in otmijejo z vrelim Jugom ali z vrelo vodo, v kateri se je raztopila primerna množina sode. Končno naj se drogi pobelijo z apnenim be-ležem. Razume se, da naj se vsi odpadki, ki nastanejo pri čiščenju drogov, spravijo na kup in sežgejo.
Za kratek cai*
Buadam je kupil nekega dne šest funtov mesa in ga nese domov. Njegova žena vzame meso in ga pošlje nekomu drugemu.
Ko pride Buadam zvečer domov, vpraša po mesu. Žena mu reče:
»Odpusti, gospodar! Nisem pazila in mačka je pojedla meso.«
Buadam gre in stehta mačko. Ker pa je tehtala mačka natančno šest funtov, reče ženi:
»Ej, babura! Mačka tehta šest funtov. Če je to tisto meso, kje pa je mačka? A čeje to mačka, kje je meso?«
. t .r •.
Buadamov oče je dal svoji ženi tri tolarje in jo pošlje na trg, naj kupi meso. Žena se odpravi na trg, a spotoma sreča slučajno svojega ljubimca in ko se sredi ulice razgovarjata in šalita, jih zagrabijo in peljejo pred sodnika. Sodnik zapove, naj posadijo ženo ritensko na osla in naj jo peljejo po mestu. To se tudi takoj zgodi in io odpeljejo.
A pustimo ženo, Bog ž njo!
Ker ni bilo žene dolgo domov, se Buadamov oče vznemiri in pošlje sina, naj poišče mater. Buadam hiti po mestu in ko
izve, kaj se je zgodilo, se vrne domov. Doma pripoveduje očetu na dolgo in široko, kaj se je zgodilo in reče:
»Nikar se ne vznemirjaj radi tega, zdaj mora samo še čez trg mimo tkalcev in špeceristov, potem bo kupila meso in pride takoj domov.«
*
Buadam je prodajal nekoč olivno olje. Pride neki prijatelj in hoče kupiti nekoliko olja. Buadam mu reče:
»Olje je zelo dobro, poskusi ga in kupi ga kaj več!«
Kupec mu odvrne:
»Danes sem še tešč, zaobljubil sem se, da se bom ves dan postil.«
Nato mu reče Buadam:
»Če je tako, ti olja sploh ne bom prodal. Ako si Bogu toliko dolžan, da se moraš ves dan postiti, kdo ve, kdaj boš meni plačal olje.«
Buadamu je bilo komaj pet ali šest let, ko je nekega jutra povedal svojemu očetu sledeči sen:
»Očka, nocoj sem videl v sanjah kolače.«
»EJ, sinko moj, to je dobro znamenje,« mu odvrne oče in v šali doda: »Daj mi groš pa ti bom sanje razložil.«
»Če bi imel groš. ne bi sanjal o kolačih,« odvrne Buadam.
Buadam še ni bil v onih letih, da bi s« morale ženske pred nJim skrivati, kakor je to pri Turkih običaj. 2ene iz sosedstva so prihajale k njegovi materi in so se zabavale, smejale in si pripovedovale novice. Pogosfoma so vprašale to ali ono, koliko ii Je let. Kadarkoli pa so vprašali Buadamovo mater, vselej jim je odvrnila, da ima šest ali sedem let. Akoravno je bilo njenemu si* nu najprej sedem, potem osem, deset in tudi že dvanajst let. ni prišla mati njegova iz sedmega leta. Buadam se Je tega že naveličal ln reče:
»Zlata moja mamica, ostani še nekaj časa v teh letih, pa te bom dohitel in bova vrstnika.«
iiralii
najfinejša izdelek
kupite najgenefe prš "
Za Božai in
nm& Mo
Ljubljano, peioča LJuhllonslis MM iianfee
Pri nakupu zimskih potrebščin zase in družino, za moške in ženske ob5eke, zimske ruie, ogršnjalke, plete, rjuhe, odeje, koče in posteljne garniture se priporoča znena domača
trgovina pri
»7
Linserjeva ui. » UU&UANA • Stritarjeva ui. WT Cen® imerno nizke,
«
o ©


P/s
©
* G
spedlaSna trgovina s ©rodlesn, fimU m tehničnimi {potrebščinami
vljudno naznanja, da
sb je preselili m iMsandiro cesto 7
(vogal Beethovnove ulice)
ter prosi svoje cenj. odjemalce za nadaljnjo naklonjenost.
© ®s

»DANICA«
MAJZEU & RAJŠELJ
LJUBLJANA, Zurjaški trg štev. 1
trgovina z manufakturo, galanterijo in usnjem vseh vrst.

L
Na debelo.
Prvovrstno blago. — Najnižje cene.
Na drobno.

i meter domačega platno
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg prediva ali 14 kg godenega ozir. 20 kg surovega lanišča.
Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za
^m les
nudi lesna tvrdka
mm laniNE, Celje
Zrinjsko Franfcopanska
Sprejme se tudi več nakupo-valcev v raznih krajih.
Nudim po najnižjih cenah, prvovrstno blago, kakor: pSenico, otrobe, drobne | in debele, moko za krmo jj St. 8, novo koruzo, naj-p boljši,,Trboveljski ce-men t" za Izdelovanje opeke
Ljudeuit Sire, Kranj.
kateri Vam kot mrtev kapital leži po kotanjah, ponudite takoj tvrdki
F9TERN0ST S REMIC
U0BK3MB. Slomškova ul.ll
katera Vam ga piača po najvišji dnevni ceni.
Ram naj dam (aneno prejo v tkanje?
Samo v tkalnico
domaČega platna
Krosna"
v Ljubljani
Zrlniskega cesta it 6 nasproti cerkve sv. 3olefa
kjer tudi lahko zamenjat la-neno predlvo za močno in lepo domače platno.
iz splitske tovarne oddaja
EKONOM
osrednja gospodarska zadruga
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica št. 7
NGER šivi stroji
Na celem svetu znani kot najboljil. Podružnice in zastopstvo v vseh mestih.
Centrala za državo su Zagreb, Manllteva ulita ir. 5 B. UL
Filiala UUBUAHA, Selenburgova ulica itn. 13, lunini ii Mm
I
memmetmmmmmim
Naznanjamo
da smo otvorili trgovino z usnjem iz prvovrstnih tovaren in nakup vseh vrst surovih koš
MASCHKE & KOMP.
Cesta na južno železnico nasproti špediterju Ranzingerju, Ljubljana.
»Velika Pratika" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. — Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini zato pride prav vsaki slovenski rodbini. — Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane Din 5. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici
pri
d. ESlasnika naslednikih
tiskarna In Eitogr. zavod, Ljubljana, Breg št. 12.
Hupujem vsakovrstne surove kože
po najvišjih dnevnih cenah.
Prodajam usnje
od najfinejših do najnavad-nejših vrst. n
Sprejemam
v obdelavo vsakovrstne surove kože po zmernih cenah.
Andrej Omersa
trgovina z usnjem in surovimi kožami Lukovica pri Kamniku.
Cenejša kakor ilovna opeka!
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je takfl streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Kamenit a.
Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske!
D.,
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica Stev. 1
KAPITAL in REZERVE DBN 17,500.000'-.
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska -	Telefoni: 130, 146, 468
ii mm......mu namilil i iiiiihiiiii i«iHBMaHiiiMMii	wiiw
BLJANA
EKSPOZITURE:
Konjiča
Meia-Dravograd LJubljana (menjalnica v kolodvorski ulici)
MttiftM
Urednik: Ivan Pucelj.
Natisnila »Zvezna tiskalna« v Ljubljani.
5323485353535353919153485353532323485323