Slovenski dom
Spedlstene In abbonamento poctalfc
Poštnina plaiiu ▼ gotovini.
Gena Lir fc50
{•: Mirk« ramarič,
„810VENSKI DOM“ Izhaja vsak delavnik opoldne. 0
Javornik. Izdajatelj: inž. J.Sodja. Z« Uudskotiskarno: Joi
vsi v Llubljani. ITredništvo In uprava: Ljubljana, Kopitarjeva S. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina 11 lir. za tujino 20 lir.
V Ljubljani 25. avgusta 1943 - Leto Vili. ■ St. 193
Nespremenjen potek hudih na vsej ruski fronti
bojev
Bollettmo di guerra n. 1.186:1 UN NU0V0 SUCCESS0 NELL ATTACCO GONTRO LE NAVI NEMICHE
11 mercantili e 3 unita da I Sovjetski napadi ob Miusu, pri Izjumu, pri Harkovu in Vjazmi odbiti. guerra COlpite — 12 velivolij Uničenje obkoljene sovjetske skupine — Nad Berlinom sestreljenih GO
angleških letal
distrutti
Comando Supremo. Bollettlno dl guor-ra No. 118«:
Vellvoll germanlcl da bombardamento hanno attaccato navl ali« fonda nel porto dl Palermo colpendo 11 unlti mercantili e tre da guerra. Due plroscafl per coplessl-ve 9000 tonn. e due cacclatorpedlnlcre sono da ritenere affondate.
Carbonla e Iocalltii perlferlche dl Napoll e dl Bari aublvano incurslonl acree, tre ap-pareccbl vcnlvano abbattutl dalla caccla tedesca nella iona dl Napoll e due prevlpl-tavano ln flamme presso S. Antloco (Ca-Kitari) colpltl dal tlro dello artlglicrlc.
Nel dlntornl dl Crotone sl sono rlnve-nutl | restl dl sctte vellvoll dlstrutti dalle batterie contraeree nelCaztone della notte Bul I«, segnalata dal bollettlno nr. 1181.
Generale AMBROSIO.
Vojno poročilo 1.186:
NOV USPEH PRI NAPADU NA NASPROTNIKOVE LABJE
11 trgovskih In 3 vojne ladje zadete — 11 letal uničenih
i Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1186: ' tfemška bombna letala so napadla ladje, nasjdrane v palcrmakcm pristani-S 6 u , ter zadela 11 trgovskih ln 3 vojne enote. Dva parnika s skupno 9000 tonami ter dva rušilca Je treba Imeti za potopljena.
Carbonla ter kraji na obrobju N a • polij* ln Barija so bili deležni letalskih napadov. Nemški lovci so zbili 3 stroje na predelu pri Napollju, 2 pa sta v plamenih treščila na tla blizu S. A n 11 o • o* (Cagllarl), zadeta po topniških strelih.
V okolici Crotona so našli ostanke T letal, ki jih je protiletalsko topništvo uničilo pri nastopu v noči na 20. avgust, ki ga omenja vojno porodilo St. 1182.
General AMBROSIO«
Hitlerjev glavni stan, 24. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske Je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Na bojišču ob M 1 u s u ae siloviti boji nadaljujejo. Nemški protinapad, Izveden • podporo oklepnih vozil. Je kljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu pridobil Izgubljeno ozemlje nazaj.
Pri I x j u m u so boljševlkl popoldne zopet napadli z močnimi oklepnimi silami. V hudih bojih so bili manjši vdori zajezeni ln je bilo sestreljenih 133 sovražnih oklepnih vozli.
Na bojnem področju II a r k o v a so nemške čete južno od mesta vrgle sovražnika v proti napadu nazaj. Zahodno od mesta so bili novi napadi boljševlkov odbiti. Na prostoru sove r*> zahodno od Uarkova je bila sovražna bojna skupina, ki je bila že nekaj dni obkoljena, končno uničena. Pri tem je bilo zajetih 1791 vojakov, 299 oklepnih vozli, 249 topov, 100 strojnic In 1(0 avtomobilov, drugo vojno blago pa uničeno ali zaplenjeno.
Zahodno od Vjazme so poskusili Sovjeti prodreti z močnimi silami, podprtimi od oklepnih vozil ln bojnih letal. V»1 napadi so bili z velikimi Izgubami za sovražnika odbiti.
1 jtnlstvo je prizadelo ob Miusu ln ob Doncu ter na prostoru zahodno od Harkova sovražniku hude Izgube v moštvu ln težkem orožju. Na srednjem odseku vzhodnega
bojišča je bila neka sovražna postojanka po Btrmoglavnltr letalih s 25 salvami popolnoma uničena.
Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 198 sovražnikovih oklepnih vozli, v letalskih bitkah pa 85 letal.
Na laponskem bojišču se je pri napadu na neki višinski greben ln nato sledeči obrambi proti napadom močnejših sovražnikovih skupin posebno odlikovala 7. planinska divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Krakaua, uspešno podprta po letalskih silah pod poveljstvom generalnega polkovnika Stumpfa. Sovjeti so samo tu Izgubili nad 1000 mrtvih, 50 močno zgrajenih sovražnikovih bunkerjev pa jo bilo zavzetih.
Močni oddelki nemških bojnih letal so v noči na 23. avgust napadli pristaniško področje Palerma. Dve vojni ladji in dve tovorni ladji s skupno 9000 tonami so bile uničene. Devet trgovskih ladij s skupno 46.000 tonami ln ena križarka so bile delno hudo poškodovano. Na pristaniških napravah so nastali obsežni požari.
Nad zasedenim zahodnim ozemljem so bila včeraj sestreljena 4 sovražnikova letala.
Močni oddelki britanskih bombnikov so napadli v pretekli noči državno prestolnico. Novo organizirana protlletal-
URADNO SPOROČILO ITALIJANSKE VLADE ZAVEZNIKOM
o izvajanju ukrepov za spremembo Rima v nevojaško mesto
BIm, 24. avg. •. Agencija Stefani poroča: Za formalno '-vodbo ln objavo Izjave, da je Blm »odprto mesto«, a dne 14. av. gusta. je italijanska vlada prosila Sveto stolico ln Švicarsko vlado, naj sporoči vladam ▼ Londonu ln 'VVashtngtonu, da je sprejela naslednje ukrepe ln sklepe: odpravljene so obrambne naprave za mesto BIm ln protiletalsko topništvo je dobilo
ZAVEZNIŠKA TEKMA ZARADI UMETNOSTNIH ZAKLADOV
NA SICILIJI
Budimpcita, 25. avg. s. Nacionalistični tiak »Uj Magyarsig« poroča po londonskih poročilih, da. se je na Siciliji začela nebrzdana tekma med zastopniki največjlh angleških in aanerikanskih trgovin s starinami za »rešitev« umetniških zakladov na otoku. Jabolko spora je zlata krona v stolnici sv. Agate v Catanljl. Amerikanci bi jo radi prepeljali čez ocean, medtem ko Angleži menijo. da je z« to vrhunsko delo italijanske zlatarske obrti najprimernejši prostor v po-
slopju Britanskega muzeja v Londonu. Ge-neral Aieiander ne bo imel težke naloge, ako bo hotel tekmovalce prisiliti, da bodo epoStovali zakon. Prepirljivo! so pač pozabili. da krona ni dragotina brez gospodarja, in se ne ozirajo na zakone o lastninski pravici. kakor jim je bilo tega prav malo mar v primeru Tutankamonove grobnice ln v Partenonu, od koder so nazandje vse skupaj zvozili v Britanski muzej.
Zadnji laponski uspehi na Tihem morju in na kitajskih bojiščih
Tokio, 25. avg. «. V tukajšnjih vojačkih krogih menijo, da je japonski uspeh ob napadu na Vello pri Salomonih razbil vse ameriške rezerve, ki so bile pripravljene za protinapad. Tako so ameriško Iz-krcevalne čete zašlo v sila kočljiv položaj. Japonsko letalstvo Jo na južnem delu Tihega oceana potopilo štiri ameriške križarke. dva rušilca ter osem prevoznih ladij mimo večjega števila izkrcevalnih čolnov. Poškodovanih je bilo 14 ruSilcev, dve križarki ln štiri prevozna ladje. Od 80. junija pa do 15. avgusta so Amerikanci izgubili 9 križark, 10 rušiloev in 81 velikih prevoznih ladij. V istem času je bilo zbitih 881 ameriških letal.
Nanking. 25. avg. s. Tiskovni odsek pri japonskem ekspedicijskem zboru na Kitajskem je včeraj sporočil, da /zo japonska čete, ki nastopajo proti ostankom čunkin-ške vojske, meseca julija našle na bojiščih 9467 ubitih sovražnikovih vojakov, ujele p« »o jih 68.563, pri čemer so všteti tudi tisti, ki so se sami vdali. Poleg tega pravi poročilo, da je na japonski strani v tem času padlo le 839 vojakov. Zasegli so 24 različnih vrst topov, 127 težkih strojnic, 4870 pušk, 703 samokrese in nekaj drugih vrst orožja.
Japonska letala so — kakor nadaljuje omenjeno poročilo — napadla in hudo poškodovala ameriška letalska oporišča na Kitajskem, med drugim Kjenov v Kukin-ski pokrajini, Hangjang in Llngling v Ho-nanu ln Kvajlin v pokrajini Kvangsl. Pri teh napadih je bilo v spopadih v zraku sestreljenih 46 sovražnikovih letal, medtem ko se je 12 japonskih letal prostovoljno zagnalo na ' sovražnikove naprav«. Poročilo slednjih prpominja, da je japonsko !etal-stvo tesno sodelovalo b kopenskimi silami pri letošnjih poletnih bojih v Tastasingu.
Nanking, 25. avg. s. Tiskovni urad japonskega ekspedicijskega zbor« na Kitajskem je objavil, da so japonske čete r juliju zajele 68.563 ujetnikov, 24 topov raznih izmer, 187 težkih strojnlo, 89 možnarjev in veliko drugega vojnega gradiva. Sovražnik je imel tudi 9467 mrtvih. V istem času jo Japonsko letalstvo med živahnimi nastopi bombardiralo razne naprava in nasprotnikova letališč* v Klanovu, Hengiangu, Line-Hngu, Paovlngu ter Ciakangu in povzročilo obsežna razrušen ja. Vrh tega so japonski lovci »bili 47 ameriških letal, ki so spadala k ameriškemu letalskemu /boru na Kitajskem.
povelje, da ne sme streljati, lovska letala pa ne smejo nastopati nad Rimom. — Poleg premestitve poveljstev italijanskih ta nemških sli se odstranjujejo tudi operativne čete. tako da bo v Rimu ostala samo obl* čajna posadka, potrebna *a vzdrževanje reda. Rimsko železniško križišče ne ho več služilo za vojaške prevoze ln ga ne bodo uporabljali ne za natovarjanje nc za Izto-varjanje In ne za hrambo vojaških vlakov, tako da bo ostala v območju Rima samo ena navadna prevozna proga. Izvajajo se tudi ukrepi za premestitev vojaških naprav ter tovarn za orožje In strelivo Izven mestnih mej.
ska obramba je preprečil« strnjeni napad na mesto ln je po dosedanjih podatkih sestrelila (V večmotornlh bombnikov. Odvržene rušilne ln zažlgalne bombe so povzročile škodo na stanovanjskih četrtih, na javnih poslopjih ln na bolnišnicah. Prebivalstvo je Imelo Izgube.
Brza nemška letala so v noči na 24. avgust napadla z bombami vseh kalibrov vojaške cilje v jugovzhodni Angliji.
Nova Imenovanja v raznih italijanskih ustanovah
Rim, 35. avg. s. TTradni list je objavil ukaz predsednika vlade, prvega ministra državnega tajnika z dne 19. avgusta 1943, s katerim se Imenuje za predsednika upravnega odbora Narodne banke za delo, kreditnega zavoda za javne pasle v Rimu, cav. gr. Cr. prof. Dr. Carlo Pontl Rosolnl namesto gr. uff. Vlncenza Laya
Rim, 25. avgusta, s. Z nkazom, ki bo objavljen, je bil gr. uff, rag. Osoar Zumpano Imenovan za komisarja narodnega zavoda za oelulozo in papir.
Him,	25.	avg. «.	Z nkazom, ki bo	objav,
ljen, je	bil	cornm.	ing. Oiovannl Dlatene
imenovan za komisarja v narodnem zavodu za preskrbo	Italijanskih časnikarjev.
Rim,	25.	avg. s.	Z ukazom, ki bo	objav-
ljen. je bil glavni državni pravobranilec gr. uff. odv. Lulgi Beltrame Ouattroccbl Imenovan za komisarja narodnega zavoda za pod-i piranje državnih nameščencev.
Himmler - novi nemški notranji minister
Njegov prednik dr. Frick imenovan za prafaktorja nad češko in Moravsko
Berlin, 25. avg. s. Hitler je na lastno prošnjo razrešil dolžnosti protektorja za Češko ln Moravsko barona von Neui-athu, na njegovo mesto pa Imenoval dr. Krlcka, ki jo nehal biti notranji minister Prusije In Nemčije ter pooblaščenec z« upravo velike Nemčije. Hitler Je Imenoval za nemškega ln pruskega notranjega ministra ter za pooblaščenca za upravo Hlmmlerja poveljnika SS oddelkov ln načelnika vse
Razhod v Quebeeu
Buenos Aires. 25. avg. s. Zavezniški posvet ▼ Ouebeou se zdaj bliža koncu. Ameriški vojni minister Stlmson jo že odpotoval i» Ouebeca, ameriški zunanji minister Hull ter kitajski zunanji minister Soong pa sta se odpravila na pot snočl. Kar se tiče Churchilla, je verjetno, da bo zapustil CJuebec še ta teden.
Angleški letalski napadi na Nemčijo
Berlin, 85. avg. t. Predsnočnjim so britanska letala napadla različne kraje r severni Nemčiji, zlasti pa prestolnico Berlin ter so zmetala rušilne ln zažigalna bombe, ki so povzročile Izgube med prebivalstvom in škodo na stanovanjskih delih. Po podatkih, došllh iz vojaškega vira, znaša število zbitih nasprotnikovih bomb-'l nikov nad 50.
NASPROTJA MED AMERIŠKIM IN ANGLEŠKIM STALIŠČEM DO SOVJETSKE RUSIJE
BukareUa, 25. avg. «. Kakor piše diplomatski sotruduik lista »Viatza«, si zavezniki boljševiSko vprašanje vsak po svoje zamišljajo. Roosevelt vidi v Stalinu bodočega tekmeca pri svoji imperialistični politiki ter kaže očitno nezaupanje do sovjetskih teženj in se hoče nekako upirati izvedbi tajnih načrtov svojega skrivnostnega zaveznika iz Kremlja, nasproti Churohollovi Angliji pa »e vede kot trdovraten igralec, ki Se vedno
stavi nn eno samo karto — na sovraštvo do držav trojne zvezo, ter tako skuš« premagati ves Churohillov odpor proti temu, da ne bi ustregel vsem Stalinovim zahtevam, zakaj samo na tak način misli, da igro lahko dobi. Medtem ko ie vedno ni razvidpo, katero teh dveh stališč bo zmagalo, pa Bta-lin, ki dobro pozna politiko svojih zaveznikov, nadaljuje z -vojno.
NAPOVEDI 0 ZAVEZNIŠKI OFENZIVI PROTI JAPONCEM
Angleške in ameriške zahteve in ponudbe
zaveznikom Nemčije, če bi se hoteli izneveriti
Lisboaa, 25. avgusta. «• v zvezi s poznim prihodom britanskega propagandnega ministra Brackena na posvet v Quebecu so v dobro poučenih britanskih krogih povedali, da eo na posvetu zaradi vojne na Daljnem vzhodu sklenili z vsemi sredstvi pospešiti koneo vojne v Evropi in doseči »brezpogojno vdajo«.
Pravijo, da je bilo takšno opozorilo poslano prav vsem zaveznikom Nemčije. Ta oklio im« tri zahteve in tri zagotovil«.
Zahtev# bi bile sledeče! Takojšnja ločitev od Nemčije, prestop na zavezniško stran, d« bi se nadaljeval« vojna proti Nemčiji, ter ureditev posebne oblike anglo-amerikansko-eovjetake zasedbe.
Zraven teh treh zahtev pa dodajajo zavezniki tudi eledeča zagotovila:
1. Vsi bi ohranili svoje dosedanje ozemlje z edino omejitvijo, da bodo po končani vojni izvedena ljudska glasovanja, nakar bodo Sele potegnejene končne meje.
2. Pri uživanju afriških dobrin bodo sodelovale tudi tiste države, ki doslej sploh niso imele lastnih kolonij,
3. Enakopravno sodelovanje na mirovni konferenci, na kateri bi ustanovili novo zvezo narodov na temelju volilne pravice vseh držav.
Ta načrt je baje setavil britanski informacijski minister Brendan Bracken in g« izročil Churchillu, da ga je odnesel s seboj v Quebeo, Dejstvo, da je b>l Bracken poklican v duebec, bi utegnilo potrditi sodbo, da so bili njegovi zasnutki sprejeti do tiste mere, v kolikor bi prinesli zaveznikom iste koristi kakor brezpogojna vdaja. V britanskih krogih so Izjavili, d« ja do tega prišlo zaradi izkustev in napačnih, varljivih upov, ki eo jih imeli glede Italije, in se je zato pokazala potreba, da se skroji drugačen načrt. (»II Gazzettino«.)
Naročajte »Slovenski dom«!
Bern, 25. avg. l. Iz Washington« javljajo, da dobro poučeni vojaški krogi izjavljajo. d« se bo velik« ofenziv« proti Japonski začela še pred deccmbrom. iu cer v Indiji, na Aleutih in južnozahodnem Tihem oceanu. Taktični cilj te ofenzive bi bil, da bi prisilili Japonsko, ds bi razcepila avoje sile. Zavezniška ofenziva bi ee razvijala takole:	1. Napad iz Indije za
osvoboditev Burme in odprtje coste, po kateri bi oskrbovali Kitajsko.
2. Napad z Aleutov, da bi zavzeli japonska letalska oporišča ne Kurilih, odkoder bi laže bombardirali japonske industrijske cilje na otokih Homču ln Kiučlu.
*• Splošni napad na jugozahodnem delu Tihega oceana. In si«er 1» Nove Gvineje in Salomonskih otokov, da bi uničili japonska oporišč« v Kabaulu in v Turku
Hov komisar za triestsko občino
Trleste, 25. avgusta, l. Za preteklurnega komisarja v triestlnekl občini j« bil imenovan Guido SlatapM, odlikovan z zlato kolajno. Ob začetku svetovne vojne je 17-leten šel v vojake, bil ranjen na Podgorl ln sl j* v dveh letih vojne prislužil 2 srebrni kolajni ter povišanje zaradi vojnih zatlug. Maja leta 1917 je Slataper zaradi junaških dejanj pri psvejanju Svete Gore dobil zlato kolajno za vojaško hrabrost. Leta 1985 •• je 37 leten priglasil kot prosto-voljeo za vojno v Afriki, se hrabro udeleževal bojev v Somaliji kot poveljnik bataljona arditov ter sl zaslužil povišanje v polkovnika. V sedanji vojni se je kot pehotni polkovnik hrabro udeleževal bojev v Albaniji.
Pripombe o angleških napovedih glede uničevanja Evrope
BulcareSta, 25. avg. s. V svojih pripombah k znanim izjavam, ki jih je podal angleški obveščevalni minister in ki je v njih napovedal popolno uničenja Evrope, piše tukajšnji »Tlmpul« naslednje: »Spričo takšr.ih izjav, ki so naravnost svetopisemsko grozne, lahko pričakujemo, da bo bodoči boj za Evropo še bolj divji ln okruten, kakor pa je bil tisti, ki so ga v starem veku bila najbolj divja in najbolj kruta plemena. Te Izjave izpričujejo naravnost neverjetno sovraštvo in slepoto.«
ter vdrli v Holandsko Indijo in na Filipine. Poluradni krogi pristavljajo, d« bi se ta ofenziva imel« začeti novembra, brž ko bo ponehalo monzumsko vreme.
Vzroki In učinki sedanje vojne
Bukarešta, 5, avgusta, e. Znani strokovnjak za mednarodna vprašanj«, prof. Desco-boci, piše v svojem članku, ki je izšel v »Timpulu« pod nalovom »Vzroki In učinki sodanjo vojne«, med drugim naslednje: »Ko padajo na tisočletno Italijo razdiralne in zažigalne bombe ter uničujejo umetniške spomenike, ki imajo nepreoenljlvo zgodovinsko vrednost ln ki so v primeri z njimi najvišji nebotičniki malenkost, so Evropejci slednjič le začeli čutiti, kaj ja r resniol skupnost evropskega življenja, namreč da je ta skupnost nad vsemi vtisi in nad vsemi mednarodnimi sovražnostmi, ki jih je podedovala po svoji preteklosti,«
Upad v kanadski Izdelavi letal
Llsbona. 25. avg. s. »Sunday E*presu poroča iz Ottawe, da se je kanadska letalska izdelava v zadnjem času radi stavk ln neredov zmanjšala za 20 odstotkov. Predvsem pa Je tega pade« v Izdelavi kriva dolgotrajna stavka, do katere Je prišlo v eni največjlh letalskih tovarn blizu Montreal«.
Sovjetska priznanja o nemški obrambi
Stockholm. 25. avg. s. Nek angleški dopisnik je imel razgovor z razlagalcem moskovskega radia v angleščini. Dejal Je: Nemška obramba na vzhodnem bojišču so je močno ojačila. Stalno se Izpopolnjuje, kar napadalcu povečuje težave.
Izjava proti novi jugoslovanski vladi?
Stockholm. 25. avg, s. Londonski Ust »Daily Hersld« priobčuj# o novi jugoslovanski vladi v Londonu članek izpod peresa Towlerja, ki trdi, da pripravljajo člani poprejšnjih jugoslovanskih vlad IsJavo proti novi vladi, kntere člani so med drugimi tudi Purlč, Miloševič ln Raši«. nasprotniki demokracije in ljudje, ki so tesno povezani z nesrečnimi dnevi predvojne jugoslovanske diktatur«.
nemlk« policije. Hitler se Je r. oeebn'm
pismom zahvalil von Neurathn ta dr.
Prleku.
Vesti 25. avgusta
Nameatnlk ameriškega zunanjega ministra Sumner Welles naj bi bil po poročilu ameriškega lista »Evening Star« odstopil. Predsednik Roosevelt naj bi o zadevi odločil, ko se bo povrnil la Ouebeca.
švicarske olastl so prijelo komunističnega voditelja Leona Nlcolea ter nekega njegovega pajdaša, ker sta se pregrešila asoper vladna ukrepe.
Poglavitna dolinost vseh Japoncev Je amagatl ln tega so morajo vsi zavedati, pravijo japonski listi, ko razpravljajo o Izpraznitvi aleutskega otoka Klske ter o bombardiranjih ameriškega letalstva.
V Rimu Je umrl podpolkovnlk-pilot JSttore Muti, odlikovan z zlato kolajno.
Izjemno stanja Je bilo po ruskih uradnih poročilih razglašeno v sovjetski zveanl republiki Azerbajdžan (sovjetska Armenija). Vrhovno oblast je prevzel rdeči vojaški povuljnlk v pokrajinah onstran Kavkaza, Tule-njev. Uradno poročilo pravi, da Je la ukrep bil potreben za odstranitev »nekaterih notranjih težav«!
Ves najvažnejših nemških ministrstev naj bi bili preselili iz Berlina nekam blizu Leipziga, poroča I* Švicarskega vira »La Stampa«.
Nova nemška letala vrste »Messer-echmidt« lete 13.000 m visoko so ugotovili pri enem Izmed zadnjih nemških letalskih napadih na London.
Sovjetska vlada Jo pri pogajanjih za začetek diplomatskih odnoSajev z Egiptom odklonila tisto določilo v pogodbi, ki prepoveduje vsako vmešavanje v notranjo zadeve druge pogodbenica. Sovjeti so Izgovarjajo, da jo po navideznem razpustu Kominterne tako določilo odveO ter sanjo žaljivo.
Vojnega ministra v novi jugoslovanski begunski vladi generala Mihailoviča silovito napada angleško komunistično glasilo »Dally Workar«.
Posebno Češko komunistično vlado v obliki nekakega češkoslovaškega odbora v Moskvi pripravljajo Sovjeti, kakor poroča »Poster Lloyd«.
Vsoamerlško gospodarsko konfe* renco za razpravljanj« o povojnih gospodarskih vprašanjih pripravljajo Združene države^
Navzllo zasedbi SlclUJe plovba po Sradozemskem morju za zaveznike ša vedno ni varna, to pa zaradi Italijanskih In nemških podmornic. Jo včeraj priznal londonski radio.
Siloviti vročinski val je zajel Svl-eo, kjer ja te dni znašala povprečna vročina tudi v goratih predelih 87.5 stopinj.
Na Portugalskem nadaljujejo a propagando za poletno sajenje krompirja, ki je poglavitno hranilo prebivalstva. Lani so portugalski trgovol Izvozili iz države okrog 5 mlUJonov kg krompirja.
Oddelki japonskih bombnikov ln lovcev so nenadoma napadli ameriški tihomorski otok Vella. Bombniki so uspešno napadli pristaniške naprave. strmoglavo) pa so se vrgli na zasidrana ladje. Dve prevozni ladji sta se potopili, dva veliki pa sta bili poškodovani. Japonski lovel no se zapletli v boje z ameriškimi, preprečili nastop sovražnikovih lovcev proti japonskim bombnikom ln sami zbili 4 ameriška lovska letala.
V premogovniku AlOge v francoskih Cevennlh se Je pripetila težja nesreča, ko Je nenadoma začel z veliko silo puhteti ogljikov plin. fiest rudarjev se je zadušilo.
Bolgarski pravosodni minister je odpotoval v Berlin podpisat nov pravni sporazum med Nemčijo m Bolgarijo,
O hudi nesreči poročajo iz švicarskega okrožja Vallls. Nenadoma so jo odtrgal ledenik, nakar Je deroča voda docela poplavila vas Haudarea. Skoda je ogromna. V pomoč so prišli vojaki. Tudi ls drugih delov Svloo javljajo o veliki škodi, ki je je Uriva strahovita, vročina, ki je uničila mnogo gosdOV.
Siru X
»SLOVENSKI DOM«, dne 25. avgusta 1943.
Ster. 193. x
Komunistična taktika in novi zločini
Blizu Hin] so komunisti ubiti kmečkega fanta Konfeta
Videm, 24. avgusta.
Blizu Hinj v Suhi krajini se je pred dnevi dogodil nov komunistični zločin, ki znova Izpričuje, da so komunisti kljub svoji novi propagandi ostali zvesti svoji preizkušeni taktiki: na eni strani v pokrajini ustvarjajo teren zaso z nasiljem, strahovanjem in umori, na drugi strani pa varati javno mnenje z navideznim, začasnim popuščanjem In s propagando o novem vodstvu, ki da je dalo »osvobodilni« akciji novega zagona in izdalo tudi povelje, da se v bedoče lepo ravna z »zapeljanim« ljudstvom. To »zapeljano« ljudstvo soveda ne bo nikoli več nasedalo komunističnim na-knuasa, saj je prekrvavo čutilo njihovo »pra-VTvo« in bilo deležno sadov njihovega »osvobodilnega« gibanja. Zato je neumno, če. si komunistično vodstvo domišlja, da b0 bridko preizkušenemu ljudstvu zaprlo oči s svojimi taktičnimi potezami kakor v Brezovioi in Ohonici pri Borovnici. Požgana vas Sa-bočevo govori drugače, prav tako novi komunistični umori v okolici Metlike, prav
tako tudi zahrbtni zločini komunističnih zločinskih plačancev v Sodražici in blizu Hinj.
Kako bodo komunisti opravičili zločin nad poStenim kmetskim fantom Iv. Konfetom iz okolice Hinjf Na cesti v Hinje sta ga srečala komunistična morilca, ko jo Sol s prijateljem proti domu. PoSten fant ju jo pozdravil in se spustil z njima celo v razgovor. Zločinca pa sta si zaželela krvi.
Fant ni niti najmanj slutil, da so mu Šteti zadnji trenutki. Ljubeznivo je ustregel zločinčevi želji in mu prižgal cigareto. Tedaj pa ga je zadela zločinčeva krogla iz samokresa, da se je ranjen v glavo zruSil. Zločinca sta po ogabnem umoru izginila v senco temnega gozda.
Ranjenega Konteta so prepeljali v kočevsko bolnišnico, kjer pa je revež naslednji dan Izdihnil.
Tako morč komunisti naSe poStcne kmetske fante. Ali potem moreš Se verjeti njihovim nakanomt
—ir
Vrvež na živilskem trgu
Ljubljana, 23. avg.
Ljubljanski veletrgovci s sadjem so te dni dobili iz kraljevine poSiljko sadja, tako jabolk, grozdju in breskev. Ze pretekli teden se je družbi »Ekonomu« posrečilo dobiti vagon lepih breskev, ki jih je potem družba na Vodnikovem trgu prodajala po 4.80 lir kg na drobno. To breskve so bile lepe, toda drugi dan so se že mnoge pokvarile. Branjovol so včeraj tudi prodajali breskve, toda treba je omeniti, da jih je človek mogel dobiti le pod roko.
Branjevci pa so včeraj in danes imeli naprodaj mnogo grozdja. Pravijo, da ga je priSlo do 16.000 kilogramov. Grozdje v nadrobni prodaji je bilo po 10.40 lir. Danes je bilo na trgu prav lepo in zdravo grozdje. Ljudje so ga precej kupovali. Na Izbiro jo bilo tudi precej gorizijskih jabolk, boljše in tudi slabše vrste. Ob zidu Ljudske knjigarne je prostor za prodajo domačih jabolk, ki jih je bilo danes prav mnogo.
Naj omenimo kratko zgodbo o zeleni papriki. Letos je trg Blabo založen z zeleno papriko, ki jo je bilo lani že ob tem času kar na kupe. Tu in tam naleti človek na kak kilogramček zelene paprike, ki se prodaja bolj po protožlranlh, mesto po maksimiranih cenah. Nekateri ljubljanski vrtnarji so začeli mnogo gojiti zeleno papriko In jim je letos uspol dober pridelek. Mnogi so vzgojili izredno lepe paprike. Ker je povpraševanje po zeleni papriki veliko, jo gojitelji kaj lahko prodajo.
Trg je bil drugače z razno zelenjavo dobro založen. Izredno dobra letina je bila letos za visoki stročji fižol, ki ga je na trgu cele jerbase, košare in vozičke.
Nekatere posestne spremembe
S .Spod. Štajerskega
Nve novi zadrugi. Na Planini nad Sevnico je bila ustanovljena nova rajfajznovka. Načelnik je Janez Kranjc iz Št. Vida. V Trbovljah pa je bila ustanovljena kmetijska zadruga, ki ji načeluje posestnik Martin Zadobovšok.
Priprave za trgatev. Mariborski dnevnik pravi, da se spet obeta dobra vinska letina. Glavna dela po vinogradih so premagana, kar ni bilo lahko. Poslužllo pa je zelo ugodno vreme. Kar še ni bilo storjeno, je treba zdaj opraviti. Izdana so podrobna navodila, kako je treba v največji snagi pripraviti kleti in posodo za trgatev.
Smrtna žrtev flobertovke. V Bukovem žlaku pri Celju se je 14 letni sin upravitelja igral s flobertovko. Pomeril je v gospodinjsko pomočnico Ivano Vebrovo, ko je ravno krmila kokoSi. Flobertovka je počila in Vebrova se je z vzklikom zgrudila. Takoj so bili poklicani reševalci, ki je pa niso prepeljali v bolnišnico, kor je sirota medtem že izdihnila. Drobna krogla jo je namreč zadela v glavo.
V	Dravi ntonll, V Zlatolčjn. občina Bent Jani na Dravskem polju, je med kopanjem
v	Dravi utonil 18 letni občinski nameščenec. Karel Hlrsch. Trupla doslej še niso našliJ | Rajni je bil doma s Račjega.	J
Umrla Je ▼ Mariboru 78 letna gospodinja' Marija Nerat. Dalje je v Mariboru umrl ključavničarjev sin Emil Cukelj.	!
8 kolesom ▼ smrt. 85 letni Alojzij Kar-, neša iz Rogaške okolice je tako nesrečno padel s kolesa, da sl je prizadejal hudo rano na glavi. Pripeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico, kjer pa je umrl, ne da bi se zavedel.
Ljubljana, 25. avg. Zemljiška knjiga je zaznamovala v kratkem mnogo zanimivih posestnih sprememb. Tako je kupila ga. Desanka Knezova nepremičnino vlož. štev. 629 kat. občina Kapucinsko predmestje (vila v Dermotovi ulioi na Mirju, poprej last univ. profesorja dr. Balduina Sarie) za 270.000 lir.
Primc Anton, posestnik, Ljubljana, Cesta v Mestni log štev. 58, jc kupil nepremičnino vlož. štev. 50 .kat. občina Ljubljana-ine-sto za 300.000 lir.
flurič Elizabeta roj Banko, posestnica v Ljubljani, Aleševčeva ulica št. 50, jo prodala Josipini Ulagovi, blagajničarki, Ljubljana, Trstenjakova ulica št. 2, zemljiško parcelo štev. 831-9 kat. občina Bpodnja Siska v izmeri 600 kvadratnih metrov za 32.000 lir.
Čibej Avgust, posestnik v Ljubljani, Vodovodna cesta št. 55, jo prodal Josipu Por-letu, čevljarskemu mojstru v Ljubljani, Blel-weisova cesta štev. 179, njivsko paroelo štev. 440-1 kat. občina Zgornja šiška v izmeri 2455 kvadratnih metrov za 30.000 lir.
Z Gorenjskega
Slovaški gardisti na Koroškem. Večji
oddelek voditeljev Hlinkove garde, ki jih vodi štabni šef dr. Danihel, je prispel v petek popoldne v Breže ob Vrbskem jezeru. Z njimi je nemški svetovalec pri Hlinkovi gardi Nagerer. Sprejel jih je dr. Pogatscli-nigg. Slovaški gostje ostanejo več dni na Koroškem, da spoznajo to obmejno deželo. Sprejel jih bo tudi gauleltcr dr. Rainer. Ni še znano, ali prispejo tudi na Goronjsko.
Trije znani dunajski Igralci so prišli gostovat na Koroško. V petek, soboto in nedeljo bodo igrali v celovškem gledališču Schonheinovo dramo »Zena-vrag«. Naslovno vlogo igra Dagny Servaes.
Pet otrok je ubila strela. Na neki koroški planini je ob nedavnem neurju treščila strela v planinsko hišo, v kateri Je bila zbrana družina premožnega kmeta. Strela jo na mestu ubila pet otrok. Dogodek je zbudil daleč naokrog globoko sožalje.
Otroška žaloigra ob Vrbskem jezeru. Zeno colovškega špediterja Majhna se je mudila s svojima otrokoma in z neko obveznico delovno službo na klopi ob Vrbskem jezeru. Medtem ko si je mati dala opravka s svojim drugim otrokom, je zdr-čal otroški voziček, v katerem je bila 2 in pol leta stara hčerkica Ana Marija, po bregu naravnost v jezero, kjer se je takoj potopil. Seveda so ljudje hiteli na pomoč, toda ko so potegnili voziček iz vode, je bila Ana Marija že mrtva.
Nova tekstilna tvornica na Gorenjskem. Z glavnice 100.000 mark je bila ustanovljena družba z omejeno zavezo Coton, tekstilna industrija v Domžalah. Namen podjetja Je Izdelovanje vseb vrst tekstilnega blaga, nakup in prodaja tekstilij vseh vrst in v ta namen potrebnih surovin.
V	istem času pa, ko je stari htinjski župnik krstil drvarčka ter nato v krstno knjigo vpisal kot njegovo botro belo vilo z gradišča, je divji loveo koval načrt, kako bi se znesel nad botro vilo ter so obenem maščeval še nad njenim botrlčem, drvarjevim sinčkom. Tedaj so je spomnil nočnega škopnika, ga poiskal ter mu vse lepo razložil.
»Ta presneti drvar je v vse štore vsekal drvarske križce, tako da vilam ne morem do živega; vilo pa so drvarju nasvetovale, da je na svisli pritrdil jelenovo rogovje; in tako tudi njemu ne morem ničesar storiti, ne da bi si pri tem raztrgal dušol — Zato napravi ti svoje: že veš kako in kaj!«
V pariškem policijskem muzeju
Je to skrivnostna hiša, ki je tedne nihče ne obišče
W—'ZZF—39
..	jiH
\ C
dl
40.
In nočni škopnik je divjemu lovcu z veseljem obljubil svojo pomoč.
Pod večer si je škopnik na kmetovi nji-
vi	nažel zrele rži, ji osmuka1 klasje, iz sno-pove ritne pa zmetal vso zeleno travo in plevel, ter tako očiščeno slamo povezal v snopič; več takih škopov sl je povezal nato v otep.
Ponoči je naškopanl otep prižgal tam, kjer je bilo prej klasje in Skopani otop je zagorel, škopnik je tedaj sedel nanj in se dvignil pod nočno nebo. Skozi zrak je plavala goreča pošast, nočni škopnik, da Izvrši svojo obljubo, dano divjemu lovcu.
las Hrvaške
Pričetek šolskega leta na področju vse hrvatske države bo 1. septembra v vseh državnih in zasebnih ljudskih šolah. Izvzete so samo šole, ki so dobile poseben nalog.
V	Sarajevu je umrl 56-letni Mehmed Bašič, musliman, ki je bil soudeležen pri sarajevskem atentatu. Pobegnil je takrat v Črno goro, nato v Grčijo, bil zaprt, nato pa bo vrnil domov in umrl na rodni zemlji.
Nemška trgovska šola je ustanovljena v Zagrebu. Obiskuje jo lahko vsak dijak, ki je uspešno dovršil štiri razrede Brodnjo Sole in ki Primerno obvlada nemščino.. Sola vpisuje od 16. t. m. dalje.
Ali veste, da je v Parizu resničen muzej, v katerem ni vodnika, ki ga često
tedne dolgo nihče ne obišče, in da nima hiša, kjer se muzej nahaja, nobenega napisa? Ta muzej obstaja! Kdor obišče Ile de Citč ali se napoti ob Quai des Orfčvres, ga bo mogoče slučajno našel. To je hiša št. 36.
Pred vhodom so sprehajajo navadno dva ali trije stražniki, ki imajo posla s »palers a salade«. Je to vozilo, ki ga v Berlinu imenujejo »zeleni Avgust«. Dohod k našemu muzeju torej le ni tako zapuščen. Stojimo pred policijskim ravnateljstvom, čigar pročelje zavzema danes velik del tega trga.
Tu naj bi bil muzej? Na vratih so naslovi različnih policijskih uradov, nič drugega. Vprašamo prvega stražnika. — »Da muzej jc v drugem nadstropju,« je prijazno odgovoril in nas nekam začudeno opazoval. Najbrž se še ni zgodilo, da bi ga kdo vprašal po tem.
Pot nas vodi čez dvorišče. Ko se povzpnemo po stopnicah v drugo nadstropje, stojimo pred steno. Stopnice ne peljejo nikamor včč. Tu Jo tudi prvi prvi znak o muzeju. Puščica nas usmeri po brezkončnem hodniku. Končno smo na koncu. Tu vodi ozka pot navzgor. Tretje nadstropje. Sreča nas uradnik z akti v roki. Stopnice se nadaljujejo. Dospeli smo v četrto nadstropje.
Slika se spremeni. Na steni vidimo slike častitljivih, toda nepoznanih mož. Približa so nam stražnik, želite? Alt lahko obiščemo muzej. Stražnik se oddalji in se vrne z možem v beli halji, ki nas zelo prijazno pozdravi. Očitno ni vajen obiskov.
Bil je ravnatelj Louis-Lčon Martin in je že večletni uslužbenec pariške policijske prefekture in oskrbnik njene, sicer Javne zbirko, katere pa ne sme pokazati živi duši, sicer bi ga odpustili.
»Kdo pa Se hoče priti k nam?« toži ravnatelj. »Na teden dni imam komaj en obisk. Ob praznikih pridejo včasih manj-že družbe. Toda tudi te so zelo redke. Vse leži na tem nesrečnem kraju. Je preveč odročno. Pred vojno smo se hoteli preseliti. Zdaj pa moramo potrpeti 1«
Ravnatelj je s temi besedami hotel pojasniti, zakaj ni njegov muzej bolj obiskan. Zbirko so zanimivo samo za onega, ki dobro pozna pariško policijo. V njem ne najdeš zbirk, kakor noža, s katerim jo Ravalllac umoril dobrega kra-
ŠPORT V KRATKEM
Kljub temu, da večkratni madžarski plavalni prvak Tatos že dalj časa ni nastopal na prireditvah, je pri zadnji nedavna plavalni tekmi na 800 m gladko zmagal v času 1:20 pred Oalambosom, ki je za isto progo potreboval 1:36. Na 200 m v kravlu je zmagal KBrfie v času 2:21,2. Štafeta UTE na 4 x 200 je bila prva s časom 9:56,5 min.
Pred nedavnim sta se srečali hrvaška in slovaška nogometna enajstorica. Obe tekmi sta končali v korist Hrvatov. Prvo so Zaključili v Zagrebu z 2 :1, drugo pa celo z 2 :0. Gole sta zabila Kocijan in Cimerman čič.
Pri lahkoatletskem tekmovanju v Pragi
je nemški atlet Bongen vrgel kroglo 15.03 m daleč. Disk je zletel 41.37 m daleč, najvišji Bkok pa Je bil zabeležen z znamko 1.60 m.
Belgijski lahkoatlet Saelens je pred 6000 gledalci tekel na 100 m 10.7 sek., s čimer je dokazal, da je dober sprinter. Na istem tekmovanju Je francoski atlet WittewrongeI vrgel disk 42.63 m, v višino pa je skočil 1.80 m.
Madžarski lahkoatlet Szabo je pred kratkim 5000 m dolgo progo, pretekel v času 14:42,2.
Svodi so zapisali spet nekaj dobrih metov, in sicer: S. Eriksson 69,82 m, H. Bjtt-strom 69,26. Met krogle 15.01 m, skok v daljavo 7.28 m.
Nemški lahkoatlet Bernhardt je tekel na 100 m v času 10.9. Tekel jo z vetrom v hrbet. Na istem tekmovanju je atletinja Kause pretekla isto progo v času 12,9, kar je lep čas. V daljavo pa je skočila 5.20 m.
lja Henrika IV., nobene giljotine in tudi ne kakšne obleke s krvavimi madeži; to ni nikaka strahotna soba bivših zločincev, ampak samo zbirka slik iz zgodovine pariško policije.
Neka omara Je na pr. posvečena gospodu Vidocqu, ki ni zapustil niti ene pisane vrstice in je napredoval za šefa pariške tajne policije. V drugi omari odkrijemo slike zarotnikov Caudoudala, ki so na božični dan leta 1800 hoteli umoriti prvega Napoleonovega konzula. Tu je Cartouhe pri razdelitvi svojega plena, tam aretacija gledališkega igralca pariško Comčdljo itd.
Stojimo pred edino omarico z najznamenitejšo kriminalno napako preteklosti. To je zgodovina umora Pavla Dou-mersa, francoskega državnega predsednika, v letu 1932 v palači Rotschildov po Rusu Gorgulovu. Na obsežni protokolnl knjigi, ki Je stenogram vseh zasliševanj,; ležita oba samokresa, od katerih eden jo bil morilno orodje. Posnetki Doumer-sa in Gorgulova in s krvjo poškropljena morilčeva knjiga dopolnjujejo majhno zbirko. Dolgo se zadržimo pred temi pomembnostmi in premišljujemo vprašanja, ki so še danes nepojasnjena.
V	gasilskem oddelku, katerega bogastvo so razstavili tudi že v Berlinu na mednarodni gasilski razstavi, vidimo mnoge zanimive slike o pariških požarih, kakor palačo »Royal«, Veliko opere. Komične opere itd. Vse te nam še enkrat govorijo s sten o teh nesrečah, medtem ko voščene podobe pariških policistov v uniformah vseh časov gledajo preko naših ramen. Skozi velika strešna okna padajo bleščeči sončni prameni na te osa-' mele zbirke, ki nam prikazujejo pač le majhen del v menjajoči se zgodovini pariško policije.
Joit Mahnič t
LAF
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski sp o mi n i is prre sret o v n o v o jn o
47
Borovnica
Poročila sta ae g. Ludvik Kolman, štajerski rojak iz St. Vida pri Planini, in učiteljica gdč. Mara Kosova, hčerka uglednega posestnika. -Bilo srečno!
Še zdaj se spominjam, kako neprijetna sapo mu je šla iz ust, ko je sikal vame:
»Kdo so drugi vaši vohunski psi tukaj? Govori, govori pri pričil«
Za trenutek je prenehal ki sopihal. Mislil sem, da bo zaradi napora odnehal, toda kar na lepem se je pognal vame in me pograbil z rokami, podobnimi krempljem ujed...
Divje sva se spoprijela ter se dolgo borila. Oba sva čutila, da gre za življenje in smrt. Zato ni nihče hotel odnehati. Premetavala sva se, se davila, 6e tokla in tlačila, a tiho, brez besede. Več kakor enkrat se mi je zdelo, da bom podlegel in da bo po meni.
Od vsega tistega nemega, strahotnega boja se spominjam natančno samo trenutka, ko se je nasprotniku posrečilo, da je mojo levico pograbil z zobmi ter jo I divje stisnil. Skoraj bi bil zavpil od bole-(| čine. Za trenutek sem zagledal pred se-i boj njegove s krvjo podplute oči, ki so mu izstopale k votlin.
' Bolečina, ki eo mi jo povzročali njegovi zobje, me je pognala, da sem napel zadnjo silo ter z obupnim naporom pritisnil nanj. Prevrgel sem ga znak, in ko
Ljubljana
Koledar
Sreda, 25. velikega srpana; Ludovik, kralj: Luolla, devioa in mučenioa; Garancij, škof; Menas, škof.
Četrtek, 21. velikega srpana: Zefirin, papež In mučeneo; Bernard Ofiškl, spozn.
Novi šentjakobski župnik
Petega septembra bo v cerkvi sv. Jako-ba v Ljubljani posebna slovesnost. Usto-ličili bodo novega šentjakobskega župnika; i kateheta in bivšega upnika v Trsteniku g. dr. Janka Arnejca.
Prepričani smo, da bo novi gospod žnp	.	_	_
nik tudi na tem važnem službenem mestu; i je omahnil na tla, je z glavo silovito uda-skrbel za dušni blagor faranov in za prvei i ril ob rob zidu. Usta so se mu na stežaj koristi našega ljudstva tako, kakor je o;l odprla in zaslišal sem obupen vzdihujem znano, da je delal doslej.	11 ljaj,..
,» *
Obvestila	11 Mesec dni po tem dogodku sem se
Mirje zaprto. Zaradi naprave katranske, • vrnil v London ter sc oglasil v uradu pol-površinske prevleke bo Mirje, torej cesta ob,: Dovnika Howarda. Tam sem zagledal.,. Rimskem zidu med Gorupovo ulico in Gro-i» no, vej koga?
harjevo cesto, 4 do 5 dni zaprta za vozni!1 Tisto popevačico iz kavarnice v me-promet	,	stu, poleg katerega je ležalo letališče A.
To dekle je bilo, kakor si najbrž že sam uganil, v naši vohunski službi.
Še preden sem utegnil kaj reči ali jo sploh pozdraviti, je že začela:
»Tisti vaš stotnik je bil res zaljubljeno teslo, da ne kmalu takega. Dva dni je bilo treba, pa je' gorel kakor star panj. Se dva dni, pa sem ga pregovorila, da mi je dovolil ogledati si oba največja Zeppelina.
Ta ogled v letalskih lopah, kamor me je peljal sam, je bil zelo zanimiv. Med njim 6em mimogrede pozabila v lopi svojo fletkano torbico, pleteno iz steklenih biserov. Seveda sem gledala, da sem jo pozabila ravno na pravem kraju, tam, kjer je bilo treba. Toda v torbici je bil ljubek peklenski strojček, tiste vrste, ki naredi »bum, bum« natanko tedaj, kadar hočete in določite... In tako je prišlo do nerazložljive nesreče na letališču. Šest Zeppelinov z eno samo torbico — lep dobiček, zaresl«
In zdaj, potrpežljivi^ moj prijatelj, bi ti moral še razložiti kaj pomeni tisti zaljubljeni, otožni ponovek v pesmi, ki jo je tisti večer stotniku pelo plavolaso dekle. Saj se še spominjaš:
»Sem lepa. sem mlada, imam plave lase, a kaj mi pomaga, ko mi srce mrje...<
Lahko bi ti bil pomen teh slabih verzov razodel takoj v začetku te pripovedi, toda zgodba bi bila potem izgubila dosti svoje skrivnostnosti in vonja... Ne bi bila tako zanimiva, tako pustolovska, tako napeta...
Da, da, tista popevka!
Otožni, zaljubljeni ponovek v njej ni bil, dragi moj, nič drugega kakor dogovorjeno znamenje, s katerim mi je pevka
fiovedala, da je vse pripravljeno io da ahko začne delati po načrtu, ki sem ji ga bil dal jaz ...
Daj no! Nikar ne kaži tako osuplega obraza! Kaj si morda res mislil, da se meni o vsej reči niti sanjalo ni? Da je požar na letališču mene presenetil prav tako kakor stotnika? Da je dekle delalo samo, brez moje pomoči in mojih nasvetov?
Ne, nel
Tri leta sem trdo delal, tri leta sem prenašal nevarnosti v nasprotnikovi vohunski službi, da sem dosegel uspeh, o katerem si slišal. Če bi bil samo še malo odlašal, bi bil tisti nezaupljivi stotnik meni zagodel eno, pa tako, da ti zdajle ne bi pripovedoval o pesmi plavolasega dekleta...«
I. septembra
»
bo začela izhajati knjižna zbirka
SVET«
Opredelil ji jo svoje pojmovanje umetnosti, ki da sloni predvsem na tesnem in vdanem sožitju umetnika s prirodo. Travniki, gozdovi, slapovi, jezorca, planine in stanovi, ovce, rože in kamni, steno in ledeniki, nebo in oblaki, vsi ti niso mrtve reči, ampak živa bitja, ki imajo vsako svoj lasten obraz, če hočete, dušo, seveda ne v tistem smislu kakor človek. Ta njihov obraz pa ni vodno enak, ampak se neprestano, iz trenutka v trenutek, z zrakom in svetlobo spreminja. Nek gorski masiv na primer ima ob različnem ne le letnem, ampak tudi dnevnem času in ob različnem vremenu tudi povsern drugačno lice. Vsfl te stvari v prirodi so nadalje simboli človeškega življonja, njega radosti in bolečin, trpljenja in poveličanja. In končno so odsev neke večne lepote In potrdilo neke Višje, vsemogočne ih. modre stvariteljske in vladarsko silo. Tudi druge umetnostne smeri so lepo in za celotni razvoj umetnosti potrebne, toda njegovi naravi Je ta poduhovljeni impresionizem najbližji. Občuduje tuje mojstre antike, renesanse in baroka, toda najljubši mu jo — slovenski Grohar. Ko ji je tako govoril in se od časa do časa zazrl vanjo, zazrl v tisto bisernobele zobke sredi na pol priprtih, kakor češnje rdečih, oblih in sočnih ustnic, v tisti jamici na prisrčno se smehljajočih licih, v tiste črne oči, ki so se nevarno iskrile in utrinjale, je čutil, kako raste v njem nekaka prijetna vznemirjenost, nekaka sladka omotica, in zazdelo se mu je, da mu glas drhti kakor nežna struna. Moral je za hip prestati, da bi se uravnovesil. Tbda molk je bil še bolj mučen. Rešila ga je ona, ko je omenila, da je Grohar slikal tudi na Koprivniku. »Da, prav- imate! Saj mu pa tudi naši hribi niso bili tako zelo od rok, kakor se na prvi pogled zdi; Sorica nam je sosednja fara in od tam potrebujete samo tri uro lagodno hoje po ratitovšklh senožetih in gozdovih, pa ste na Bistrici 1«
Potem jo Je vodil od slike do slike.
V	te akvarele je skušal zajeti vsaj nekaj ; deviškočiste lepote Sedmih jezer, teh čudovito prosojnih kristalov, od katerih ima sle-l1 herni svojo obliko in barvo: ta rumenkasto, |l drugi modrozeleno, oni čisto črno; te barve 41 se pa spet docela spremene, če se v njih zrcali jasnina neba ali pa če jih kali temno brodovje oblakov, ki vesla preko njih.
To do potankosti izrisano pritlikavo in žilavo bitje, ki mu je desetero kakor razlju-čeno gadje gnezdo divje prepletenih rok vedno pripravljenih na trdo borbo z burjo in plazovi, ta predstraža tisočerim svojim bratom, je samotno ruševje sredi kamnite puščave.
In v ta pastel je hitel ujeti otožno lepoto krvavečih peruti večerne zarje, ki so se za bežen hip razpele nad gorskimi grebeni.
Z ljubeznijo in ponosom ji je govoril o umetnosti in prirodi. In neizmerno se je ra-doval v svojem srcu, ko je iz njenih misli in pripomb vedno bolj spoznaval, kako zelo razvit okus in smisel za te stvari ima tudi ona. Čutil je, kako mu zaradi te sorodnosti \v občutju in stremljenju postaja vedno bližja (l in vse bolj zaželena.
Ko Je Tine pogledal na uro, se jo zdrznil: bilo je poldne. Precčj sta se zagovorila: Nekoliko poti jo bo Bpremil, če dovoli.
• Zvon pri Sv. Dahu Jo že davno zamrl. Nad njima je trepetala vročina poletnega ji poldneva. Od jezerske strani je dišalo po vrbah, algah in ribah. Toda opojnejšl od tega je bil vonj njeno lahke svilene obleko in njenega sočnega mladega telesa.
Nenadoma se je ustavila. Tine je ugledal na oestl pred seboj veverico. Njen košati repek je bil še vedno razigrano dvignjen in tiste drobne In žive oči so bile brezskrbno zagledane v svoj prostrani in svobodni zelenosi-njl svet. Smrček pa je bil ves oblit s črno, penasto krvjo. Preko živali je vodila po prahu SiToka sled težkega avtomobilskega kolesa.
Lilijana je utrgala v vrbovju nekaj vej. izkopala v mehkem gozdnatem bregu nad cesto za par perišč globoko jamo in vanjo zagrebla ubito stvarco. Tineta je njena doji brosrčnost ganila.
(Dalje) j