DIH3E1GF3SIH1E1 izhaja vsak pelek. □ □ Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica šl. 6. BlniaraBEaS Naročnina znaka: celoletna.. K 4— poluletna.. „ r— četrtletna.. „ r-Posamezna št. „ o‘to BMBIHIBIHIB iwirwiw5hro[MiM GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 48. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1913. Leto VIII. Ker se leto nagiba b koncu, bo pa že čas tudi letne račune poravnati. Zato vljudno prosimo p. n. gospode naročnike, ki »Naše Moči« še niso poravnali, da bi to blagovolili prav kmalu storiti. Upravništvo. Delavska organizacija in inteligenca. Veseli smo lahko naše kmečke organizacije, zadružnogospodarske in politične. Zvesta je, zavedna in zato močna. In naša je! Organizirani kmet se je otresel gospodstva liberalcev in Nemcev. Liberalec gleda ne kmečko organizacijo kakor popotnik na cesti na tuje polje, lahko kritizira, lahko zabavlja, lahko tudi vrže blata na cvetje, kakor pač prija njegovi naravi, gospodariti, ukazovati ne more in ne sme. Nemec na meji skuša s pomočjo nem-čurjev - poturic dobiti saj malo vpliva pri našem kmetu. Če ne bi bili Nemci ravno na meji najbolj omejeni in vsled žganja degenerirani, bi bili že davno spoznali, da je njih trud zaman. Naše slovensko katoliško kmečko ljudstvo si v svoji organizaciji samo voli vero in postave. Kdor ni njegove narodnosti in vere, nima besede. Z Jugoslovansko Strokovno Zvezo je postavljen temelj za drugo tako organizacijo, mogoče nekoliko šibkejšo, toda za narod še važnejšo, za delavsko organizacijo. Slovenski krščanski delavci še niso zedinjeni v samostojni, neodvisni organizaciji. Nekateri delajo štafažo liberalcem v narodni delavski organizaciji, drugi tlačanijo nemškim socialno-demokratičnim generalom na Dunaju. Našim slovenskim socialno-demokratičnim voditeljem se sicer pozna, da bi najrajše služili samo liberalcem slovenskim, ker so jim to pač popolnoma sorodne duše, pa je pač tako na svetu, da navadno ne more izbirati gospodarja srce, ampak želodec. In ker nihče ne more služiti dvema gospodoma, je slovenska socialna demokracija bleda in nadušljiva, brez idej iri brez smotrenega dela, zato pa bogata fraz in zabavljanja. O liberalizmu pa je itak znano, da je kakor opij za delavsko gibanje, uspavalno in oslabujoče sredstvo, ki ga je treba zatirati in prepovedati. Tu mora zastaviti svoje delo vsak, komur je na srcu neodvisnost in moč slovenskega ljudstva. Naš cilj mora biti organizacija vsega krščanskega slovenskega naroda na samostojnem narodnem temelju. Tudi naš delavec ne sme tlačaniti tujcu po prepričanju in narodnosti. Veliko imamo še ireden- te, delavske množice, ki v organizaciji uboga tujo komando. Vse slovensko delavstvo moramo poučili, da je boljše zanj, če se nasloni na organizacijo slovenskih kmetov, kot če išče pomoči pri delavcih nemške narodnosti, ki se čuti čedalje bolj kot »Herrenvolk«, kot narod gospodov, kateremu naj služi slovanska para, in katerega vodijo nemški generali, bivši Vsenemci ali pa judje. Koliko slovenskih delavcev ima brate, starše in sorodnike v kmečki organizaciji! V vrstah nemške socialne demokracije pa imamo samo ljudi, ki jim je slovenskih delavec dober samo, da jim veča število in moč; kadar bo pa slovensko delavstvo zahtevalo svojih pravic, plačila za svoje delo, bodo pa pokazali hitro svoj nemški značaj in nemško srce. Češki zgled naj nas uči! Tudi boj je skupen. Delavec se bori proti nemškemu podjetniku, ki mu krati pravice in naš kmet se bori proti istemu nemškemu industrijcu in veletrgovcu, ki mu združen v kartele, tako draži potrebščine, ki jih kmet kupuje, da jih kmet ne more zmagovati. Ali ni boj zoper skupnega istega sovražnika najbolj umesten v skupni armadi. Zato bo delavska organizacija Jugoslovanska Strokovna Zveza rada podpirala slovensko kmečko rganizačijo v njenih bojih, prepričana je pa tudi, da ji bo v lastnih bitkah, kakor doslej stal zvesto na strani slovenski kmet. Tudi nemška organizacija v rajhu pripravlja reformo agrarno političnega programa. Opustila, bo načelo, da je najboljše, če kar najhitreje zgine s pozori šča mali posestnik, mali kmet, postavila se bo na branik malega kmeta, nas veseli, da tudi trezni socialni demokrat] e spoznavajo resnico, ki smo jo mi že davno učili. Avstrijska socialna demokracija je razdrapana, kakor nikoli tega, spor med nemško in češko organizacijo, ki se po lastnih zatrdilih ne bo dal več poravnati, še bolj pa neuspehi v državnem zboru, jo slabe. Še nikoli ni socialna demokracija tako močna prišla v državni zbor kakor pri zadnjih volitvah, po »osvojitvi Dunaja«, pa tudi še nikoli se ni v zbornici za delavske koristi tako malo storilo kot v tej zbornici. Socialno demokracijo je korum-pirala zveza z dunajskimi finančnimi j udi, s pomočjo katerih je zmagala. In ta zveza je tudi za slovenskega delavca dovolj tehten vzrok, da pokaže hrbet tej stranki. Poskrbimo, da prodrejo nauki najnovejše zgodovine socialno - demokratične stranke do zadnjega slovenskega delavca in socialni demokraciji bo pri nas odklenkalo. Naš krščanski slovenski delavec se bo organiziral samo- stojno brez judovskega, nemškega vpliva, kakor je to storil njegov sotrpin, brat po srcu in misli, slovenski kmet. Odstranjena bo sramota narodne odvisnosti, hlapčevstva. Dela je dovolj in hvaležnega, delavcev je malo. Na tem polju je žito zrelo. Inteligenca, kje si? Akademiki, delavsko vprašanje na dnevni red, vsak dan in povsod! Ali bivši deželni zbor res ni storil ničesar za delavstvo? Liberalci so se zadnje čase začeli laskati delavstvu. Kadar začno biti liberalci prijazni z delavstvom, takrat se v kratkem vrše volitve. Tako so delali liberalci od nekdaj in tako delajo še danes. Nikdar pa bi ne bilo verjeti tega, kar se sedaj vrši na Kranjskem. Socialna demokracija sovražnica kapitala in birokracije, kakor tudi sploh meščanstva, se druži z liberalci, ki imajo vse lastnosti, katere socialni de-mokratje tako zelo sovražijo. Liberalci in socialni demokratje pišejo in po svojih shodih vpijejo, da S. L. S. v deželnem zboru ni ničesar storila za delavstvo. Ali je to res? Ni res! S. L. S. je v deželnem zboru po možnosti, ki je dana deželnim zborom, storila za delavstvo več, kakor kak drugi deželni zbor. Oglejmo si to delo in ga pošteno in pametno presodimo. S. L. S. je odprla vrata delavstvu v deželno zbornico. Delavstvo pod liberalno - nemško zvezo na Kranjskem sploh ni vedelo, da je deželni zbor. Ko sc je pa delavstvo začelo zanimati tudi za deželno gospodarstvo, tedaj je S. L. S. napela vse moči, da tudi delavstvu pridobi volilno pravico za deželni zbor. Koliko truda in dela je veljal ta boj S. L. S., to pač vsak pamenten človek ve, kdor je pametno zasledoval delo S. L. S. pred desetimi leti in potem skozi šest let. S. L. S. je zmagala in danes tudi delavci lahko volimo v deželni zbor. Ako pa ta volilna pravica ni idealna, je pač krivda pri centralni vladi, ki je nasprotnica takih deželnih zborov, ki si jih želimo mi. S. L. S. je odprla delavstvu vrata v občinske z a s t o p e in v mestni občinski svet v L j ubij a ni. Kdaj so delavci, ki so bili davkoplačevalci, prej prišli v občinske svete, dokler je vladala v deželi liberalno - nemška zveza? Še vsem je dobro znano, kako je bivši ljubljanski župan Ivan Hribar farbal ljubljansko delavstvo z neko volilno reformo, ki pa nikdar ni prišla na dan. Pred volitvami jim je obljubil vse, ko so bile volitve izvršene, pa o kaki volilni preosnovi ni bilo niti govora. Danes imamo po zaslugi S. L. S. v Ljubljani volilni red, po katerem je izvoljenih več delavcev občinskih svetnikov. Etbina Kristana seveda ne prištevamo k delavcem, pač pa več občinskih svetnikov S. L. S. Liberalci seveda tudi niso volili v občinski svet nobenega delavca, ker jim je delavec »prenizek«. In na deželi. Ali ne sede v občinskih odborih, kjer je kaj industrije, delavci: Idrije bi socialni demokratje nikdar ne dobili po starem volilnem redu. Zato pa se danes družijo socialni demokratje s tistimi, ki so najbolj nasprotovali volilni ‘reformi za občinske odbore. Liberalci, ki so imeli prej vse občine, kjer je bila industrija, v svojih rokah, ki so imeli v oblasti deželni zbor kranjski, ves ča« svoje vlade niso upoštevali delavstva in mu tudi niso dali pravico. P o hudem boju je to storila S. L. S. in si za vedno utisnila pečat, da je tudi delavska stranka. Važnega pomena za delavstvo so tudi obrtna sodišča, ki jih je sprejel kranjski deželni zbor 1.1909. na predlog dr. Kreka za deželo in dr. Trillerja za mesto. Pri obrtnih sodiščih so poleg sodnika tudi zastopniki delavcev in delodajalcev: obenem je določeno, da advokat ne sme imeti zastopstva pri teh sodiščih. Zato uživajo zaupanje in so poceni. Zlasti za delavce so neprecenljive važnosti. S. L. S. prireja gospodarske poučne tečaje po deželi. Znano je, da je največji vzrok delavske bede prevelik pritisk kmečkega ljudstva v mesta in industrijo. Z vsako osebo, ki pride z dežele v mesto in industrijo, raste konkurenca dela. Čim večji pritisk, toliko nižje delavske plače, dražja stanovanja in živila. Na deželi primanjkuje delavstva, v mestu ga je preveč. Pri nas na Kranjskem bi ne bilo treba niti enega brezposelnega delavca, ako bi se z dežele rekrutiralo le toliko delavstva, v kolikor napreduje industrija in v kolikor delavstvo pri industriji izumira. Kako temu pritisku odpomči? Temu odpomoči je mogoče le po načinu, katerega uporablja S. L. S.. S pametnim gospodarskim poukom vcepiti kmečkemu ljudstvu ljubezni do rodne grude in veselje do kmetijskega gospodarstva, potem bo pritisk v mesta manjši, pa Uidi izseljevanje v Ameriko in na Vestfalsko bo ponehalo. Delavski stan pa bo, olajšan po konkurenci delavske moči z dežele, lažje bojeval boj za svoj boljši položaj. Tega ne uvidevaj o liberalni in socialno - demokraški politiki. Rešitev delavskega vprašanja ni mo- Zgodba z Montagujevimi demanti. Angleški Rili. Marš; slovenski dr. J. K. Ko se vrnem v svoje stanovanje, najdem Miss Herris še pri spanju, lz-prva je nisem nameravala sprejeti v svoje delo, toda na njeno prošmjo sem ji dala od mojega lastnega. Čim dalj časa sem jo imela pri sebi, tem ljubši mi je bila. Komaj se pokažem, že izreče čudno reč: »Kamorkoli grem, pride takoj tatvina za menoj. To se je že ponovno zgodilo. Jaz pa nisem tatica. Toda zdi se, da bi bila. Bolje bi bilo, da bi me zaprli ali pa spodili na cesto.« Ko me je pogledala, sem bila izne-nadena zavoljo bledosti v licih, brezkrvnih usten in žarečih oči. Poznani to; ni bila pravzaprav histerična, marveč le preobčutljiva. »Jaz sodim,« pravim, »da vi niste ukradli Miss Maršalinega ovratnika in drugih reči.« »Nisem ne, nisem ne! Ali ne veste, da nisem?« »Nikdar nisem trdila, da ste; zato pa tem težje razumem vaše tako nespametne besede.« Ko sem videla, da je hotela zopet govoriti, sem jo ustavila. »Pustiva ta pogovor, Maggia. Miss Mar-šalina izguba nima nič posla ne z vami, ne z menoj.« Skrivnost tatvine v Miss Maršalovem stanovanju je ostala nerazrešena. Nič se ni čulo o rečeh, ki je trdila o njih, da jih pogreša. Kakih deset dni po tatvini me ustavi Wheeler, naš vratar, ko sem hotela vstopiti v lift. »Preden vas dvignem, Miss Lee, bi vam rad, če marate, povedal par reči.« »Kaj Wheeler?« sem vprašala. »Pretekli teden sem jih dopolnil 42 Miss Lee,« je začel nepričakovano toplo. »Mati mi je umrla več nego pred 12 meseci in mi je zapustila nekaj denarja. Nameravam začeti lastno trgovino, toda prej potrebujem žene, ki bi gledala na hišo in gospodinjstvo, medtem ko bi jaz skrbel za prodajalno in kupce in, če dovolite, Miss Lee, sem jaz mislil na Miss Harrir.« To me je nekoliko iznenadilo in razveselilo. Bil je velik močan možak s poštenim obličjem in uljudnim obnašanjem. »Ali hočete reči, da ste že govorili z Miss Harris, Whesler?« »Na nekak način, Miss Lee, sem in tudi nisem. Ni me hotela poslušati za- voljo nekega malovredneža, ki ima znanje ž njim in ki, prisegel bi na to, ne misli dobro ž njo.« »To je novo zame, Whesler. Nisem slutila, da ima v Londonu moškega prijatelja.« »Ima dva, Miss Lee. Boji se za svoje življenje, ko zagleda enega in morala bi se bati, ko vidi drugega.« »Ali je to gotovo, kar pravite? Kako ste to iztaknili?« »Nekega popoldne priteče Miss Harris sem vsa iz sebe. Kar po stopnicah jo udere, ne da bi čakala lifta, in zakliče: »Ne pustite mu, da bi se me dotaknil.« Takoj nato se pokaže svetlolas, tenak, zanemarjen faint v vratih. »Tu sem ne morete. Kaj bi radi?« ga vprašam. Srečava se z očmi. »Ali stanuje mlada gospica, ki je ravnokar prišla sem, tukaj?« vpraša. »Kakšna mlada gospica?« pravim. »Sami si to uredite. Moj posel ni, da bi odgovarjal takim ljudem, kakršen ste vi. Če hočete kaj vprašati, pojdite sami v pisarno in tam vprašajte!« Tri ali štiri dni kesneje je šla Miss Harris ven, kakor navadno popoldne. Jaz sem imel tudi prosto. Bar — moj nadomestni vratar — je opravljal službo. Stal sem poleg njega ih se razgovar- jal. Ko je šla mimo, sem jo nagovoril; pa ni se zmenila zame kakor bi me ne bilo. Sklenil sem, da grem za njo. Nekaj je bilo v njenih očeh, česar nisem razumel. Šla je dol krog vogla Pimliko ulice. Tu sreča visokega, tenkega možaka, v črni vrhnji suknji z velikim, mehkim, črnim klobukom. Spredaj je stal avtomobil. On ji ni ničesar rekel in ona njemu tudi ne; vstopila sta i»i se odpeljala. Nazaj je prišla krog šestih bleda in bolehna in videl sem, da je vzdihovala. »Upam da ni nič hudega,« sem rekel. Pogledala me je za trenotje ali dva, kot bi ne mogla spoznati, kdo govori ž njo, in nato je rekla: »Vse je hudo. — vse. Rada bi, da bi ne bila nikoli rojena.« Whesler je prenehal za par sekund, in ko je nadaljeval, je bil njegov glas že čudno resen. »Imam vzrokov, da mislim, Miss Lee, da se je s tem možakom sešla od takrat še dvakrat in vsakokrat je prišla nazaj ravno taka. Ker so moja čuvstva do nje taka, kakršna so, sem si mislil, da bi bilo morda najboljše govoriti z vami. Imam tako čuvstvo do nje, da bi ložje več povedal nego pomagal. Prepričan sem, da je ženska, kakršne potrebujem, in jaz bi ji bil dober mož: morda bi vi, Miss Lee, izpregovorili kako besedo ž njo.« mentano mogoča, ampak to stvar je treba pričeti pri njenem izvoru. In to dela, S. L. S. Dela električnih naprav v kranjski deželi. S. L. S. gradi in namerava graditi v kranjski dežli električne naprave. Socialni demokrat j e in liberalci so proti tem napravam. Oglejmo si jih z delavskega stališča. Kolikor imamo v deželi industrije, je skoro vsa v tujih rokah. Znano je tudi, da ta podjetja zaposlujejo v svojih podjetjih najraje tuje delavce in rabijo domačine le za najnižja in naslabše plačana dela. Ako bo gonilna moč iz deželne elektrarne cena, potem je gotovo, da bo nastalo več domačih podjetij, ki bodo sprejemala v delo domače delavce. Industrija se bo razvila v naši deželi in delavstvo bo dobilo svoj košček kruha. Pa tudi dežela bo rabila pri svojih podjetjih delavce in ker svoje dosedanje uslužbence pošteno plača, bo tudi z delavstvom tako ravnala. Največja korist bodo električne naprave ravno za delavstvo, ker bo delavstvo prišlo po njih do kruha, ,sčaso)ma pa bo - tudi v svojem domačem gospodarstvu vpeljalo elektriko mesto dragih drv in premoga. In ker gradi dežela taka podjetja, ki so velikanskega pomena in koristi za delavstvo, zato napadajo deželno gospodarstvo S. L. S. takozvani delavski prijatelji liberalci in socialni de-mokratje. Tudi posredovalni uradi so za delavstvo velikega pomena. Kolikokrat se zgodi, da se v hipni razburjenosti kaj reče ali izgovori, kar je po zakonu kaznjivo. Prično se tožbe radi razžaljen j a časti. Koliko je stroškov s poti na sodnijo, zamujen dan in potem navadno še zapor, ker delavec navadno nima denarja, da bi kazen plačal. S. L. S. je pa v kranjskem deželnem zboru sklenila zakon, da se take stvari obravnavajo in poravnavajo brezplačno pri županstvu, in sicer se to vrši sedaj navadno od nedeljah ko imajo vsi čas. Kakor kažejo sedanji uspehi, je stvar res prava dobrota za ljudstvo in kjer je mnogo delavstva, tudi za delavstvo. V Ljubljani, kjer vladajo soci-alno-demokraški prijatelji in zavezniki liberalci seveda doslej še nimamo takega urada. Škoda, da je ta zakon prostovoljen in ne obvezen za vse občine. Delavstvo je za te urade S. L. S. lahko prav hvaležno, ker marsikak vinar bo ostal v žepu delavstva s posredovanjem teh uradov. Dežela na predlog S. L. S. gradi v deželi mnogo stvari, pri katerih je zaposlenih mnogo delavcev. In pri vsaki taki zgradbi se mora podjetnik zavezati nasproti deželi, da bo x*abil domače delavce in jih tudi pošteno plačal. S. L. S. skrbi torej za delavstvo tudi tam, kjer se navadno drugi ne menijo za delavstvo. S tem S. L. S. jasno priča, da ji je delavstvo res na srcu. Za časa stavke v Vevčah je deželni odbor, ki je v rokah S. L. S. dejansko pomagal delavstvu. Očitek, da je S. L. S. zapeljala delavstvo v štrajk, ne drži, ker je neresničen. Delavstvo je bilo samo od sebe primorano do tega koraka in tu ne zadene krivda S. L. S. Ali S. L. S. je pokazala, da ji ljubezen do delavstva ni samo na jeziku, ampak dejansko in moralno je podprla delavstvo v onih hudih dneh, ko so liberalci zabavljali proti delavstvu v Vevčah in ščuvali oblasti in podjetje proti njemu. S. L. S. je uredila službeno razmerje deželnih uslužbencev. Državni uslužbenci se še danes bojujejo za službeno pragmatiko, naši deželni uslužbenci jo že imajo. Ko je prišla na Meni je bil mož všeč; deklico sem tudi rada imela. Čutila sem. da bi ne bil slab par. Najprej sem sklenila paziti nanjo, kar se da. Namesto da bi se ji boljšalo zdravje, se mi je zdela vedno slabša. Taka je bila, kot bi vedno nekaj poslušala; neznano čuvstvo je vzbudil pogled (nanjo. Nekega dne, ko je pisala na stroj, sem opazila tisti povžiti pogled na njenem licu, ki sem ga že tako dobro po-zn&lE »Kaj pa se trudite poslušati?« sem jo vprašala z nasmehom. Pogledala je krog mene z osuplimi očmi. »Ne morem si misliti, kaj je to,« je rekla. »Ali veste, da se vedno najdem, da se trudim nekaj poslušati, — včasih sredi noči — in vedno se čudim, kaj je to.« Izpremenila sem pogovor rekoč: »Ali veste, kaj mislim, da potrebujete? Moža.« »Kaj mislite?« je vprašala. »Ali ni g. Whesler nikoli govoril z vami?« Molčala je. Naslonjena na pisalni mizi si je pokrila obraz z rokami. Potem je vstala in obrnila samo obličje, v katerem je bilo nekaj skrivnostnega, česar nisem mogla razumeti. vlado v deželi S. L. S., je bila prva njena skrb, da pošteno uredi delavno razmerje svojih uslužbencev in jih tudi pošteno plača. Liberalci so preje samo obljubovali, a dali niso nič za delavstvo. Le vprašajte danes deželne uslužbence, kako so sedaj zadovoljni s svojim stanom. Veselih lic vam bodo povedali. da je S. L. S. dobrotnica delavstva. Na šolskem polju je S. L. S., odkar je na vladi v deželi, storila neprecenljivo veliko. Koliko šol, katere obiskuje danes na stotine delavskih otrok je otverila in razširila S. L. S. Izobrazba je danes pogoj do boljšega kruha. In če je komu treba izobrazbe, jo je gotovo treba delavstvu, da uspešno konkurira tujcem. Naravnost žalostne so bile v nekaterih krajih na Kranjskem šolske razmere. Danes je za 50 odstot-ko\ boljše, odkar gospodari v deželi S. L. S. Danes se nudi v prav vsakem kraju, kjer prebiva delavstvo, delavskim otrokom večrazrednica, medtem, ko je bila prej samo enorazrednica. In zato, ker se daje delavski mladeži več prilike kot zdaj do izobrazbe, zato pa napadjo socialni demokratje S. L. S., ki je to dobro storila za delavstvo. Za delavstvo koristno delo S. L. S. je tu opisano le v veliki potezi. Omenjeni niso vodovodi, ki jih je gradila S. 1,. S. v deželi in ki jih uporablja na stotine delavstva, omenjenih pa tudi ni še več drugih koristnih naprav, ki jih je napravila S. L. S. in katerih koristi so deležni tudi delavci. A iz vsega tega pregleda je jasno razvidno, da ]e S. L. S. delavcem odkrito naklonjena in za delavstvo ne samo skrbi, ampak tudi stori. Zdaj pa pridejo socialisti in liberalci, pa upijejo, da S. L. S. za delavstvo še ni ničesar storila. To kar smo tu našteli, je samo delo S. L. S. v kranjskem deželnem zboru, kaj pa je S. L. S. storila že vse v državnem zboru, o tem pa drugič. Socialni demokratje in liberalci so še povsod, kjer so prišli do vlade, pokazali, da ne umejo dela za ljudski blagor. Liberalci delavstvo že sploh po svojem naziranju zaničujejo in zatirajo, socialni demokratje pa veliko govore, pravega in koristnega dela za delavstvo pa vsaj naši slovenski socialisti ne poznajo. Prijateljstvo z libe-ralci pa jim bo vzelo še tisto malce razsodnosti, ki so jo včasih imeli. Našemu delavstvu prav toplo priporočamo, da se z vnemo udeležuje letošnjih deželnozborskih volitev v zavesti, da, ako voli S. L. S., stori zase največ, kar je sploh mogoče. Pod gospodarstvom S. L. S. v deželi se bo za delavstvo kaj storilo, ker je ta stranka s svojim delom že doslej pokazala, da je vredna delavskih glasov. Jugoslovan. Strokovna Zveza. DELAVSKI SOCIALNI TEČAJ priredi J. S. Z. dne 9. novembra 1913 v Tržiču. Vršil se bo v prostorih društva Sv. Jožefa. Prične se ob 9. uri in traja dopoldne do 12. ure, nadaljuje se ob 3. uri popoldne in se konča točno ob ob 5. popoldne. Gorenjsko okrožje J. S. Z. ima svojo sejo od 1. do 3. popoldne. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj si nemudoma preskrbi pri načelstvu naše skupine v Tržiču vstopnico. Na socialnem tečaju se bodo obravnavali predmeti, ki so pereči in ki jih mora vsak zaveden delavec in delavka natančno poznati. Tržiški krščansko-so-cialni delavci in delavke, skrbite, da bo udeležba ob tečaju ogromna! Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani. Načelnik: Dr. Ivan Zajec. Zapisnikar: Frančišek Krhne. ZA VOZNIKE LJUBLJANSKE ELEKTRIČNE ŽELEZNICE. Načelstvo J. S. Z. je naprosilo poslanca Gostinčarja, da vloži sledečo prošnjo v državnem zboru: Visoka zbornica! V Ljubljani obstoja električna poulična železnica, ki nima prostorov, kjer stoji voznik, zaprtih, marveč je izročen voznik popolnoma vremenskim nezgodam: veter mu piha naravnost v obraz, dež mu bije v lice, sneg tudi. Kako da glede na to trpe vozniki na zdravju, ni treba biti, da je človek zdravnik, marveč to lahko vsak laik izpreviai. Radi nezavarovanih sprednjih prostorov električnih železniških voz pa niso vremenskim nezgodam izpostavljeni ves čas svoje službe le uslužbenci poulične električne železnice, marveč tudi vsi, ki se vozijo z električno železnico in ostanejo na nezavarovanih prostorih, kjer se sme edino kaditi, ker se v kupeju ne sme kaditi. Uslužbenci družbe, ki je lastnica te električne železnice, so že družbo prosili, da naj se nezavarovani prostori zavarujejo, a odgovorilo se je, da družba tega 7 ozirom na svoje finančno stanje ne more storiti. Opozarjamo na dejstvo, da imajo malone že vse električne poulične železnice s šipami zavarovane prostore, kjer delajo službo vozniki in izprevodniki. Zato prosimo: Visoka zbornica skleni zakonito določbo, ki zaukazuje, da morajo biti prostori, kjer delajo službo uslužbenci, zavarovani proti vremenskim nezgodam. Dne 28. t. m. je pa odbornik J. S. Z. občinski svetnik Štefe pozval v ljubljanskem občinskem svetu župana dr. Tavčarja, da naj izposluje, da družba zavaruje prositor, kjer delajo službo vozniki električne železnice. Župan je obljubil, da bo to storil. Shod J. S. Z. v Sori. Dne 26. t. m. je priredila J. S. Z. pri nas shod, na katerem je poročal Moškerc o potrebi, da se delavci organizirajo v J. S. Z. Župnik Finžgar je govoril o delavskem nezgodnem zavarovanju in priporočal del avstvu izobrazbo. Priporočal je pristop v J. S. Z. Pri D. M. v Polju se je pretečeno nedeljo vršil zelo dobro obiskan shod. Razpravljalo se je o vevški delavski bolniški blagajni. Sklenilo se je za delavstvo več važnih točk. O tem je govoril tovariš J. Mejač. Nato je tovariš Janežič ožigosal nesramno pisanje »Slovenskega Naroda« in drugih liberalnih listov napram našemu vrlemu gospodu županu J. Dimniku, nakar je bila sprejeta sledeča izjava: Delavstvo vevške papirnice, zbrano na svojem shodu v Ljudskem Domu pri D. M. v Polju dne 26. oktobra 1913, ogorčeno obsoja nesramne laži in sumničenja napram našemu vrlemu županu g. J. Dimniku, ki se že več časa k u p i č i j o, zlasti v »Slov. Narodu« in drugih liberalnih listi Ji. Delavstvo izreka svojemu zašč i t n i k u neomejeno zaupanje in vdanost. — Vevško delavstvo. Ta izjava je bila z velikanskim aplavzom enoglasno sprejeta, kar bodi vrlemu možu v zadoščenje. Nato nastopi prisrčno pozdravljen gospod župan, ki opiše zgodovino zadnjega štrajka kot pojasnilo na nesramne napade napram njemu. Nato se je shod zaključil. Glede bolniške blagajne bomo še pisali pozneje. Trbovlje. Pretečeno nedeljo je imela naša skupina shod. Predaval je gospod dr. Veble iz Celja o potrebi organizacije J. S. Z. za delavce; dokazal je, da socialni demokratje niso pravi prijatelji delavstva in da bo delavstvo šele takrat doseglo svoje pravice, kadar bo pretežna večina istega organizirana v res strokovno delavski organizaciji J. S. Z. Tovariš Zupan st., načelnik skupine, je pozival rudarje, naj agitirajo za pristop novih članov. Pripomniti moramo, /da shod ni bil obiskan kot bi lahko bil. Mislimo, da je iskati vzroka v tem, ker se shodi pri nas vrše le malokdaj in da je agitacija za iste preslaba. Ako bodo shodi vsaj vsak mesec redno in ako bo agitacija za iste živahna, smemo gotovo pričakovati, da bodo isti bolje obiskani kot zadnji. Želimo, da nas gospod dr. Veble kaj kmalu zopet poseti. Tovariši rudarji, na delo v svojo korist! Izobražujte se s posečanjem shodov! Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Podporno društvo in Avstrijska krščansko soc. tob. del. zveza priredita sveto mašo za svoje umrle člane v nedeljo, dne 2. novembra, ob pol 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. Daroval bo sveto mašo č. gospod Kerhne. Pele bodo pevke Katoliškega društva za delavke pod vodstvom č. gospoda Ferjančiča. Prosi se obilne udeležbe. Gospodu Brzobohatemu v beležko. Delavke ne moremo biti in tudi nismo z našim gospodom Brzobohatim zadovoljne. Če smo prav poučene, g. Brzobohaty predstavlja v organizaciji uradnikov tobačne tvornice precejšnjo vlogo, delaven je v organizaciji držav-nihs uradnikov, ko gre za težnje in za zahteve uradništva. Naravnost čudimo se zato, ker gospod uradniški organizator postopa tako čudno s svojimi delavkami, kakor tako pač drugi uradniki, ki niso organizatorji, ne postopajo. Enkrat smo ga že opozorili, da njegovo početje ni pravilno, zelo žal nam pa je, ker mu moramo zopet izprašati ve^t. Pri premeščanju se gospod, v katerega beležko to-le pišemo, čisto nič ne ozira na predpise, da se mora pri premeščam j h v prvi vrsti ozirati na službeno dobo delavk. Vse delavke znamo, da se gospod Brzobohaty ozira predvsem na tiste delavke, ki mu stoje k obrazu, čisto nič pa na veljavne predpise glavnega ravnateljstva, da se mora postopati pri vseh premestitvah tako, da se v prvi vrsti ozira na starejše delavke. Odločno zahtevamo, da se gospod Brzobohaty ozira na predpise. Gospoda ravnatelja prosimo, da naj omenjenemu gospodu uradniškemu organizatorju pojasni stališče. Potrpežljivo smo dozdaj marsikaj prenašale, a če se razmere korenito ne izpremene, mislimo še na nekega »poštentrogarja« in »denuncianta«, namdaliko kdaj za-' vre kri, ko bo oddelek kak organ ravnateljstva skontriral. Prosimo in zahtevamo red in le red! Šikan, denunci-ranja in protekcij smo pa že do grla site! i Kaj pa stroji za izdelovanje smodk. Se še spominjamo, koliko se je pri smodkah pričakovalo, ko so uvedli stroje. Zdaj se pa kaže, da se stroji za izdelovanje smodk niso obnesli. Ne glede na to, da izdelujejo stroji trde zavitke, ki jih zavijalke ne morejo popolnoma poraviti, izdeljujejo stroji smodke, ki so tako trde, da jih kadilci ne morejo kaditi. Dobro je vse, kar stroj napravi, če so tudi smodke čisto za nič. Kadilci so se začeli že pritoževati, ker so smodke, ki jih na strojih izdeljujejo, tako za nič. (Pač dober meh mora imeti, kdor hoče take cigare kaditi. Opomba stavca.) Ne kupujejo jih več. Vedno bolj se pa zahtevajo take smodke, ki jih z rokami izdelujejo. Več strojev že počiva. Izkazuje se vedno bolj, da se stroji za izdelovanje smodk niso izkazali. Sloves avstrijskega tobačnega erarja trpi, ker so smodke, po strojih izdelane, zanič. Delavki se izvrže smodka, če ji tudi ne manjka dosti do vzorca (muštra), na stroju izdelane smodke so pa vse dobre, če so tudi največji izvržki. Mi beležimo te izkušnje, ki kažejo, kako slabo so se novotarije obnesle, katere so stale tobačno režijo lepe denarce. Beg iz Avstrije. V Avstriji kakor tudi na Ogrskem popušča kmečko prebivalstvo vedno bolj domačo grudo in se po mestih naseljuje, zapušča domovino in se izseljuje v Ameriko in druge kraje. Tisti časi so že davno minuli, ko se naši ljudje za nobeno ceno niso ločili od rojstvenega kraja. Naša država gospodarsko nazaduje. Nič prida se ne stori, da bi se industrija razširjala in da bi se v tovarnah ljudje pošteno plačevali. Slabo gospodarsko stanje pa izrabljajo agentje bogatih prekmorskih družb, ki so agentsko organizacijo za izseljevanje do skrajnih podrobnosti izpeljale. Prekmor-ske družbe so izvabile iz države, osobito v Galiciji, silno ljudi, kar se je zlasti ob zadnjih nemirnih časih pokazalo. Armadni krogi so zato zaropotali in gališka vlada je, kakor znano, prepovedala vojaščini podvrženim mladeničem in možem se iz držaye izseljevati. Ta prepoved da veliko misliti. Koliko mladih mož je moralo v Galiciji že izginiti, da so to prepoved izdali! Iz Galicije, z Ogrske, s Hrvaške, iz Slavonije, s Kranjskega, da, tudi s Koroške, Štajerske in že iz Tirol se čimdalje več ljudi izseljuje iz domovine. Ni več tako, kakor takrat, ko je rajni Trdina hvalil izseljevanje, češ, koliko denarja da ljudje domov prinesejo nazaj. Ogromna večina izseljencev je za nas izgubljena; ostane v Ameriki in v Nemčiji, kjer imamo že tretjo generacijo naših slovenskih izseljencev, ki več slovensko ne zna, medtem ko je druga generacija še slovensko znala. To, kar velja za Slovence, velja v isti meri za Hrvate in Poljake. Nobena vojska, nobena nalezljiva bolezen ni stala naše države toliko žrtev, kolikor nam jih je že tujina požrla. Kmečki stan tarna in jadikuje, v dolgeh životari naprej. Dohodke kmetij poberejo obresti, odvetniki, razne pristojbine in davki. Kmet namreč davčnemu vijaku ne more ničesar skriti kakor bogataš, ki se zato tako upira, da bi smele imeti davčne oblasti v njegove knjige vpogled. Ena slaba letina pomenja za kmeta beračijo. Na teh tleh lahko delujejo organizacije agentov prekmorskih družb, ki jih vzdržuje zdaj predvsem kmetič naše monarhije. Agentje slikajo krasote in sijajne plače v Ameriki z najlepšimi barvami. S kačjo lokavostjo in tudi s silo izvabijo ljudi na morje. Kako se ubogi izseljenci vozijo? To, če nisi slep, že lahko v Ljubljani vidiš. Spravijo jih kakor čredo ovac v najslabše železniške vozove, v Nemčiji v tiste vozove IV, razreda, kjer ti mora na svojem kovčegu sedeti, če ga ima. Povsod ga gledajo postrani. »Avstrijski izseljenci so,« se Nemci v rajhu rogajo, kadar vidijo, da se naši reveži po raznih postajah gnetejo. To ve tisti, ki sliši Nemce v rajhu, če mislijo, da so sami med seboj. »Ali ni nobenega socialnega zmisla pri našem sosedu in zavezniku? Ali je taka siro- maščina v Avstriji? Ali vlada tam nič ne stori, da bi se mogli ljudje doma preživeti?« Kako je pa šele v Ameriki! To povejo tisti reveži, ki tam ponesrečijo in se kot pohabljenci domov vrnejo. Drugi ne, ker se sramujejo. Trdo delo, plače pa tudi take, da se le s težavo izhaja. Avstrijska javnost se zdaj precej z izseljevanjem peča. Neobhodno je potreben predvsem zakon v varstvo izseljencev, ki ga še zdaj ni. Bogataši so znali rešitev te postave, ki je bila že pred 10. leti predložena, do zdaj preprečiti. Za povzdigo kmečkega stanu se pravzaprav stori le toliko, kolikor je za največjo silo potrebno, da konca ne vzame. In za delavstvo? Rajši molčimo. Še zdaj ni delavstvo za slučaj starosti preskrbljeno, dasi socialno zavarovanje čaka že celo večnost rešitve. Kar se glede na izseljevanje stori, je storila edino krščanska kariteta po Rafaelovi družbi, ki jo pa tudi država ne podpira niti gmotno niti moralno tako, kakor bi to bilo potrebno. Avstrija kriči po velikih in korenitih socialno-gospodarskih preosnovah, če ne, bodo v nekaj desetletjih cele pokrajine našega cesarstva popolnoma razljudene. Skrb za zdrava stanovanja. Poročal pri soc. ustavnem odseku kat. shoda dr. Adlešič. Na Dunaju so izračunali, da je na Ringu, kjer so velike, lepe hiše z lepimi svetlimi in prostornimi stanovanji 1 nr stanovanjskega prostora, oziroma 1 m2 stanovanjskih tal, veliko cenejši kot ista količina v najmanjših stanovanjih. Odkod to pride! Znano je, da je največje pomanjkanje dobrih delavskih stanovanj, to je stanovanj z dvema stanovanjskima prostoroma. Ker je vprašanje večje kot ponudba, so cene toliko višje. Neradi zidajo, ker imajo radi trdne stranke, zato pomanjkanje ravno pri nižjih slojih. Kaj povzroča draginjo stanovanj? Kdor hoče graditi hišo, naj misli najprej na stavbni svet. Navadno se čujejo pritožbe; Bi že zidal hišo. če ne bi bil svet tako drag. Kdor nima toliko kapitala, da bi si nabavil za lasten denar stavbišče, si ne upa zidati hiše. Draginjo stavbišča pa povzroča največ prekupovanje zemljišč. Špekulanti pokupijo svet na onem delu mesta ali trga, kjer upajo, da se bo v doglednem času zidalo. Svet drže nekaj časa v svojih rokah, potem ga parcelirajo in oddajejo z velikanskimi dobički. Včasih zidajo nalašč par hiš na tistem svetu, da jih nekoliko cenejše oddajo i|i privabijo s tem stanovalce na do-tični del mesta. Zato je prvi pogoj stanovanjske politike, da naša mesta, trgi in industrijske občine pokupijo po možnosti same svet, kjer se bo v doglednem času širilo mesto, trg in bo nastala potreba po dobrih stanovanjih. Tudi če vzame mesto posojilo v ta namen, in pri prodaji posameznih aprcel po nabavni ceni, bo prišlo zemljišče, oziroma stavbišče veliko ceneje, kot v tem slučaju, če se še naprej pusti zasebna špekulacija z zemljiščem. Naši kraji bi morali iti pri tem po zgledu nemških mest, ki imajo po eno četrtino ali celo polovico ali še več mestnega sveta v svojih rokah in s tem regularijo cene zemljišč. Kar velja za mesta, velja še v večji meri za industrijske kraje, ki jih je še več v naši domovini, ki trpe še bolj na stanovanjski bedi kot prebivalci naših mest. Gre se tukaj v prvi vrsti za naše delavce po industrijskih krajih. Če kdo, potrebuje ravno naš delavec zdravega stanovanja. Pa tudi naše kmečke občine so poklicane skrbeti za stavbni svet svojim ljudem. Morda je na prvi pogled stvar čudna in neizvedljiva. Pa ni. Znano je, da trpe na pomanjkanju delavcev zlasti naši kmetje. Nihče noče biti danes kmetski posel ali delavec, ivsak hoče čimpreije obogateti v mestu ali Ameriki in postati svoj gospod. Če bi pa takim nesamostojnim kmetskim poslom bilo omogočeno priti doma v domačem kraju do samostojne eksistence, če bi doma imel priliko postati gospodar in družinski oče, potem ne bi mu prihajalo vedno na misel mesto in Amerika; ȧ bi si naše občine nabavljale svet in ga oddajale potom stavbinske zadruge takemu kmetskemu poslu, da si doma zgradi hišico in vrtiček, bi ga s tem priklenili na domačo zemljo. Ker je na kmetih od spomladi do jeseni dobrega zaslužka, je brezdvomno, da bi taki delavci lahko izhajali in preskrbeli svojo rodbino. V zimskem času pa bi jim dala dela domača obrt. Tako bi šla rešitev stanovanjskega vprašanja na deželi roko v roki z rešitvijo poselskega vprašanja. Nekatere občine so že napravile poizkus, ki se je dobro obnesel. Poleg stavbišča nedostaja posamezniku tudi potreben kredit, da bi si mogel postaviti lastni dom. To velja zlasti za naše kmetske delavce in posle. za naše industrijske dalevce in obrtnike in uslužbence po mestih. Kdor je priden in delaven, si v nekaj letih prihrani nekaj stotakov, toda to še nikakor ;ae zadostuje za lastno hišo z vrtom z abivališče cele družine. Zato je treba tem takozvanim malim ljudem seči pod roke s kreditom. To se lahko zgodi s pomočjo stavbin-skih zadrug. Za kredit zadrug samih pa je poskrbljeno z državnim fondom iz 1.1912. Ta državni fond ima namen, prevzemati za stavbinske zadruge poroštvo, in sicer za tista posojila, ki potrebujejo poroštva, to je za, druge hipoteke. Na prvo mesto, to je do 50 odstotkov, ,se dovoli posojilo pri vsakem zavodu, čez 50 odstotkov vrednosti pa da zavod posojilo le proti posebnemu jamstvu; tako jamstvo pa daje zadrugam navedeni fond, in sicer do višine 90 odstotkov. Ostalih 10 odstotkov mora imeti pa že tisti, ki gradi hišo, sam. Torej je za kredit zadostno pre-. skrbljeno. Treba je le ustanovitve stav-binskih zadrug po naših mestih in industrijskih krajih, pa tudi po deželi, da se omogoči tem; potom do lastne eksistence kmetskim poslom in tako utrdi tudi kmetski stan. Povdarjati pa mi je še eno socialno zahtevo, s katero se moram obračati na naše denarne zavode. Če vzame zadruga kredit za prve hipoteke po navadni obrestni meri, potem je njeno delovanje v prid njenih članov jako otežkočeno. Pomisliti je, da dela edino s kreditom; posojilo vzame za svet, za stavbo itd. Pri višini tekoče obrestne mere bi zadruga težko zmogla svoj socialni posel. Zato morajo stavbinske zadruge podiprati pri njihovem človekoljubnem delovanju naši denarni zavodi, posojilnice in hranilnice, banke in zavarovalnice. Posebno mi je omeniti še Nezgodne zavarovalnice v Trstu, ki se pri njej nabirajo ogromne vsote našega slovenskega denarja. Ta denar mora priti zopet našemu ljudstvu v prid. Iz tisoč in tisoč malih in žuljevih rok se nabirajo zlati studenci v naših zavodih. Zavedajte se tega, gospodje, in dajte svoje rezerve zopet žuljavim rokam v prid, da si pribore lažje dostojno i.n vredno stanovanje. To bo naj lepše narodno delo, ki bo ohranilo sveže sile našega naroda. Naj omenim zgled iz Nemčije. Nemški zavarovalni zavodi proti nezgodam so le do leta 1905 dali stavbinskim zadrugam na razpolago 151 mil. mark. Danes vlada na stanovanjskem trgu zasebni kapital. Kapitalist je največji egoist, brez srca je in le ena želja ga preveva: pomnožiti svoj kapital. Zato izrai stavbo do skrajnosti. Kjer je ugodna prilika za oddajo stanovanj, kjer sc lahko vse odda v najem radi pomanjkanja stanovanj, tam pusti kapitalist, da se stlačijo njegovi najemniki v vseh prostorih njegove hiše, da ta le več nese. V resnici je slika mnogih stanovanj po naših industrijskih krajih jako žalostna: temne in zaduhle luknje so, v katerih se ubija sveža sila delavskih slojev. Danes naša javnost tega toliko ne ve, niti ne čuti; naši javnosti je treba ostrejšega opomina, je treba kake hude nalezljive bolezni, da jo vzdrami toliko, da se začne zanimati za stalnovanjska vprašanje naših delavcev. Proč z tako rezerviranostjo in mrz-lostjo! Naši avtonomni zastopi, predvsem občina, naj čim preje ustanove poseben urad za nadzorstvo stanovanj. Potem pa naj "V resnici tudi izvedejo nadzorstvo s pomočjo zdravniškega in stavbnega izvedenca. Prepričan sem, da se bo pokazalo pri nas, kar se je pokazalo tudi drugje, da bodo morali zapreti mnogo teh stanovanj iz zdravstvenih ozirov in pripraviti gospodarje do tega, da bodo take brloge oppra-vili za prava človeška stanovanja. Takemu uradu naj se pridruži še urad za rešitev sporov, izvirajočih iz stanovanjskega razmerja. Ti spori so nebrojni in kalijo hišni mir in razjedajo družinsko srečo sto in sto družinam. Povzročajo prepogoste selitve, o katerih pravi pregovor: enkrat pogoreti ali dvakrat se preseliti. Vzrok so tudi dogotrajnemu sovraštvu in dragim pravdam. Zato je nujna potreba, da se uvedejo obligatorni stanovanjski pravni uradi pri občinah, to velja pred vsem za mesta in trge, ki bodo definitivno reševali take spore čim cenejše in hi-trej še. Ker sem že pri naših zastopih, obračati se moram še posebej na en za-stop, to je na naš deželni zbor in odbor, ki nam dela deželne postave. Ravno stavbena teh,nika je daleč prehitela naše zakonodaj stvo. Naši stavbeni predpisi so tako zastareli, da podražijo stavbe za 20 do 30 odstotkov ali še več. Koliko je tukaj izguba narodnega premoženja, ki se pozna zlasti pri revnejših slojih, pri malih ljudeh. ato ne smemo odlašati niti trenutka. Nemčija in druge države so že storile svojo dolžnost in z novimi stavbenimi predpisi omogočile stavbe, ki so 30 odstotkov in še več neneje, kot jih je mogoče zidati pri nas. Omeniti mi je še načina stanovanja. Začetkom so ljudje delali svoja stanovanja po svoji potrebi in po svojem lastnem okusu. Stanovanje je bilo izraz ljudskega mišljenja, slika njegovega značaja. Danes je narobe, danes vpliva stanovanje na mišljenje in čuvstvovanje človeka, tvori mnogokrat njegov značaj, njegovo usodo. Začetkoma si je človek napravil stanovanje sam, danes je navezan v največji meri na produkcijo stanovanj od strani velikega kapitala. Danes mora večinoma človek vzeti to, kar mu pripravijo drugi; temu mora podrediti tudi svoje potrebe, temu mora prilagoditi svoje naziranje, skratka, zadovoljiti se mora z danimi razmerami. Raditega je malo zadovoljnosti ravno s stanovanjemi. Ne glede na veliko draginjo, ki se kaže ravno na stanovanjskem trgu vedno bolj in bolj, je stanovanje tista potreba, ki jo človek v svojem in družinskem interesu nikakor ne more in ne sme omejiti. Kajti slabo in nezdravo stanovanje je najhujša kal bolezni. Stanovanja pa človek ne more in ne sme velikokrat izpreminjati. Poleg vsega tega je človek srečen najbolj takrat, ko more sam svojim potrebam primerno urediti stanovanjc, ko more istega prilagoditi svojemu mišljenju, ko postane stanovanje zunanji izraz njegovega značaja. Človek je takrat človek in srečen, če more sam odločevati svoje delovanje, stvariti lastno okolico in milje. Zato je cilj moderne stanovanjske politike: pripomoči vsakemu posameznemu človeku oziroma družini mn priporočeno IritfDrEče vlio, lile nč in zdravle. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga BR. NOVAKOVIČ veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Lekarna „Pri kroQi“ Mr. Ph. fl. Bonmc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica sov. Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Posipala! prašek, proti ognjlvanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, zn odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 80 v. Tinktura za želodec, odvajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone so v. Edina In na|hra|5a linija n Hmeriho! Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska prak- morska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-Vork in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni lJ H mm ED. ŠMARDA in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši .Kmetske posojilnice*. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov «, Mnogokrat odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. ZGNIT m JBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. irv I F Ifflpršol UUBIJHHH 1 . I1IGI JUl Mestni trg 18 Troovina z modnim in drobnim blagom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnlb roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd. Ifredtiskanje in vezenje tnonogramov in vsakovrstnih drugih risb. Tovarne za asbestškriii ..ZENIT ' družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši kronski materi jal Zastopnik. ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 R Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najnižjih cenah L. Nikisck, •7/—^—71—*—7/— n iiiii(’.!iiviimiiiifliKiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiii!iiiiimiitiiii ¥ • • ,Našo Moč‘. iiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnihu) LJUBLJHIlil Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = cjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ | Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: 5 | BIOGLOBIN 1 g Kri tvoreča pijača izvrstnega oknsa. | | Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | | V steklenicah po K 3 50 in K T— v vsaki | | lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: | | M= R. Sušnik § 1 lekarna „Pri zlatem jelenu" | Ljubljana, Marijin trg. | rillllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH Haiboliša. naisinurnciSa prilika za Stedeniel Ljudsko Posojilnica regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „linion“ ze frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 0 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.