a o g ih. volitvah v Titovini zlagal Tito. Ali je to kaj čudnega? Nasprotno! Čudno, in 6udovito čudno bi bilo, 6e bi bil Tito propadel. Ali se je sploh že kedaj pripetilo, da bi bila v Jugoslaviji vladna stranka volitve zgu¬ bila? Pa naj.bi jih bil zgubil Tito, ki vlada s terorjem, kot mu svet težko pozna enakega! Zato izid včerajšnjih volitev v Titovini nikogar, ki količkaj razsodno misli, niti malo ne preseneča. Kako neki? Tudi 6e je šlo vi¬ soko število krogljic v skrinjico brez liste, kdo je pa mogel to kontrolirati, ko vendar opozicija ni imela niti enega zastopnika v volilni komisiji in so., glasove šteli sami komunisti brez kontrole od strani opozicije? Ali^še kdo na svetu tako zaplankan, da verjame, da bi komunisti objavili dejanski izid volitev, 6e bi izpadel v nji¬ hovo škodo? Ce so se za svojo zmago v Titovini poslužili še stokrat hujših in nemoralnejših sredstev, pa bi se ne upali potvoriti volil¬ nega rezultata? Nam je čisto vseeno, ali objavijo Titovi komunisti, da so zma¬ gali s 100 'fo ali samo s 60 %. Tako eno in drugo je laž. - Pa tudi zu¬ nanji svet dobro ve, kakšno dejansko ceno imajo Titove volitve. Ta in oni je morda pričakoval, da se bodo zapadni zavezniki vmešali v jugoslovanske volitve in stavili svoje zahteve, kot so to storili v nekaterih drugih balkanskih državah. Kdor je kaj takega pričakoval, ta ne zna računati z dejanskim stanjem. Nikar ne mislimo, da Anglija in Amerika ne vesta, kako je v Ti¬ tovini, in da nista poučeni, da so Titove volitve prav tako svobodne, kot so sile Hitlerjeve. D V m 0 0 0 Kar smo pričakovali se je zgodilo pri včeraj KOT NALAŠČ ZA TITOVE VOLITVE. Na tiskovni konferenci v Bukarešti je ameriški odposlanec senator Pepper 9. t.m. pred 70 časnikarji rekel; ''Stavek; ”Daj mi svobodo ali smrt!”, ki ga je izrekel Patrick Henrys, je še vedno vodilna smernica poli¬ tike Združenih drža/." Na vprašanje, ali naj se « ozirom na fašistični značaj prej¬ šnjih romunskih vlad fašistov dovoli imeti govore in objavljati član¬ ke, je Pepper dejal; "Vsak narod se mora prej ali slej začeti rav¬ nati, po načelih demokracije in, čim. preje se to zgodi, tem bolje je." Na izzivalno vprašanje, ali naj se fašistom da volilna pravica, je odvrnil; "Vsaka oseba, ki je ni redno sodišče obsodilo kot zločinca, mora biti sprejeta.v volilni imenik. Svobodne volitve brez svobode govora in,svobode zborovanja ter brez jamstva, da ne bo državljana, ko se zvečer vrne domov, nadlegovala tajna policija, take volitve so nekaj nepojmljivega." Na medklic nekega vladnega časnikarja, češ da v Rumuniji ni tajne policije, je Pepper odgovoril, da govori samo na splošno. Pod demokracijo da razumejo Amerikanci od ljudstva izvoljeno vlado, ki je odgovorna narodu in ki jamči vsakemu posameznemu državljanu svobodo in osebno varnost..Amerike da ne briga, katera vlada bo vla¬ dala v Rumuniji, če pa bi Amerika priznala vlado, ki bi narodu je¬ mala svobodo, bi postala sama sebi nezvesta. ....... Ali .ne veljajo te besede bolj voli-tvom -v Titovini kot v Eumu- Vsaj so bile -tik pred Titovimi K do-Girn so' romunske še ff {telili Štev.9. Domači glasovi, 12.XI.1945. Str.2. O, zapadni velesili prav dobro poznata ''svobodo" Titovega te¬ rorja. Toda ker je Jugoslavija zavezniška država, zato se naravnost ne vmešavata v njene notranje zadeve, kot to delata z onimi država¬ mi, ki so bile z njima v sovražnem stanju. JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE BO REŠENO BREZ. DIREKTNEGA POSEGA V JUGOSLAVIJO. Pa saj tudi nujno ni. Za nas je vazno dejstvo, da sta se Amerika in Anglija postavili na stališče, da za nobeno ceno ne do¬ volita nadaljne boljševizacije Evrope, in da hočeta tudi tiste ev¬ ropske dele, ki si jih Sovjetska zveza samovoljno lasti kot svoje vplivno področje, z diplomatskimi koraki iztrgati iz šap rdečega medveda. Saj vidimo, s kakšnim zanimanjem sledita razvoju na Mad¬ žarskem, v Runami ji In v Bolgariji, kjer ne dovolita, komunistične¬ mu terorju, da bi se usidral in dobil po kakih lažno svobodnih vo¬ litvah videz ljudske volje. Ce jim uspe z diplomatskim pritiskom še Rumunijo in Bolgarijo rešiti moskovskega totalitarizma, bo s tem rešeno tudi notranje vprašanje Jugoslavije, ki bo obdana s samimi demokratičnimi državami odrezana od komunističnega žarišča; Sovje¬ ti je. Tako bo direkten poseg v Titovino nepotreben. Vsako direktno vmešavanje v jugoslovanske zadeve bi namreč izzvalo hud spor s Sovjetsko zvezo, ki smatra Titovino za svojo eks¬ pozituro. Tega se pa Anglija in Amerika še skrbno izogibljeta in skušata po drugi poti priti do svojega cilja. Vse pa kaže, da sta zapadni velesili odločeni, kdaj tudi trje nastopiti, če bi nujno diplomatsko prizadevanje ne rodilo sadov,ki jih zasledujeta. mm r mm ms W.I.White je napisal knjigo " Report en the Russians" v kateri govori tudi o silni draginji, ki vlada v Rusiji za živila na črni bor¬ zi. Takole pravi; " V Ameriki moro delavec, če izgubi živilsko nakaz¬ nico, kljub temu sijajno živeti z racioniranimi živili: mlekom, jajci, ribami, piščanci, kruhom, sadjem in zelenjavo. V Sovjetski zvezi pa so vsa živila, ki imajo količkaj hranljive vrednosti stro¬ go racion-irana in^ jih je dobili le po fantastično visokih cenah. V Rusiji so živila racionirana po različnih katergorijah za različne kaste, ki jih v Rusiji imajo. Rdeča armad3 je najbolje' preskrbljena. Sovjetski oficirji imajo v trgovinah 50 $ popusta.KrQ- melj je sijajno oskrbovan in ima celo lastnega komisarja za prehra¬ no. Tudi tujce oskrbujejo tako dobro kot boljševiške funkcionarje. Prejemajo posebne dodatke v mesu in kruhu in si morejo na mesec ku¬ piti po 2 1 žganja. Pisatelji, Igralci, pevci, glasbeniki in drugi umetniki imajo tudi posebno luksuzno kategorijo ne samo v živilih, marveč tudi v obleki in drugih potrebščinah. V Moskvi n.pr. prejema delavec, ki dela v vojni industriji, 600gr kruha na dan, uradnik dobi 400 gr, starci, otroci in invalidi prejemajo po 300 gr na dan. Živila, ki jih ljudje lahko kupijo na karte po normalnih ce¬ nah, so tako nizko racionirana, da z njimi nikakor ni mogoče shaja¬ ti. Zato morajo druga živila }cup-ovati na črni borzi, kar tam i-merru— jejo svobodni trg. To j e "Rinp|p w , kamor prinašajo kmetje svoje pri¬ delke v prodajo. Kmetje namrci delajo na državnih posestvih. Devet desetin pridelkov mora posestvo prodati po nizki uradni ceni, osta¬ nek pa razdelijo med.kmete, ki ga lahko sami uporabijo ali pa neso v mesto na trg, kjer ta živila prodajo po ceni, ki jo sami določijo. V Ameriki se trgovci z avtomobili vozijo na deželo in tam ku¬ pujejo živila ter jih prodajajo v mestu, V Sovjetski zvezi pa bi pi¬ la trgovec in kmet obsojena na 5 let prisilnega dela, če bi šel tr¬ govec kupovat od. kmeta in bi naprei-p^naoLajal. Trgovecikupi za~to, ta ,. 1 . w i fc K rt i ni*- * ‘V ' * * : 1 * ’ " ' ' • *’■•»■■ ’■■ icaj 'zasluži. Torej mora prodajni dražje, kot' Lupi. Po sovjetskem naši:: nn ju je to izkoriščanje kmeta in odjemalca. Zato mora sovjet¬ ski krnet sam po tovati v mesto tur osebno prodajati svoje pridelke.. M Rinok"V osrednji živilski trg v Moskvi, je velik paviljon, podoben kmečkim trži 66 mm v Ameriki, Tu stane ducat ja j ec (preraču¬ nano v lire) 1*310 lir, kg kruha 1*130 lir, kg ovčjega ali kosjo¬ ga rnoSa 2.400 lir. Kg medu stane 3.200 lir, krompir 220 lir. '4 1 mleka dobi&sa 265 lir. Dajo ti ga pa ne več kot en kozarec. Ze rabljene zašite nogavice stanejo 625 lir, svilene 2*500 lir. Vi¬ del sem človeka, ki je ponujal par čevljev nekoliko obrabljenih, za 1.000 rubljev, t.j. za mesečno plačo tovarniške delavke, če si hoče ženska nabaviti boljše luksuzne čevlje, mora plačati zanje 33.300 lir. Videl sem pa tudi ženske, ki očividno prodajajo kaj drugega. Ustnice imajo rdeče namazane, obuto so v rdeče čevlje, raz njihovih klobukov visijo rdeči trakovi in obrvi imajo močno povdarjene s črno barvo. Te stalno koketirajo s kmeti. Prostitu¬ cija je v Sovjetski zvezi sicer odpravljena in zenska sc ne moro prodajati za dehar. Toda, morda pa gre svinjine ali zavojček cigaret? 1 ’ za V 4 1 mleka* ali Lg kako gledajo zavezniki na vo¬ litve? Primorski "Glas zaveznikov" komentira priprave za volitve v balkanskih državah in prihaja do sledečega zaključka: "Resnično gre v vsaki državi, kjer sc pri¬ pravljajo na volitve, nejoziraje se¬ na imena različnih strank, za to, da bi narod imel možnost izbrati si takšno vlado> kakršno si želi in tako tudi mogel glasovati* TO pa, kar se zdaj dogaja (na Balka¬ nu,) ni nič drugega kot izguba ča¬ sa. Zaradi velikega teoretiziranja v resnici ne ostane nič več stvar¬ nega, tako da se mnogo najvažnejše stranke odrekajo udeležbe pri vo¬ litvah tor s tem volitve izgublja¬ jo svoj pomen in vrednost," - Čla¬ nek je napisal dopisnik "Nows Chronicla" v Budimpešti. V NEMČIJI KOMUNIZEM UPADA. - Primorski " Glas zaveznikov" pri¬ naša dobesedno poročilo, ki ga je napisal general Eisenhovcr o raz¬ voju razmer v Nemčiji. V poročilu med drugim beremo sledečo zanimi¬ vost: "V Berlinu je komunistična str emka o r g ani z i ra. la po mitični blok komunistov, socialdemokratov, krščanskih demokratov in liberal¬ nih demokratov. Nekaj časa so ime¬ li komunisti večino najvažnejših mest v krajevni upravi Berlina, to¬ da iz poročil, ki som jih dobil, lahko sklepam, da bi v primeru ne¬ pristranskih in skrbno nadzorova¬ nih volitev v Berlinu zdaj gospo¬ dujoča komunistična stranka ne dobila veliko glasov, marveč bi prebivalstvo podprlo v prvi vrsti socialdemokrata, nato pa zvezo krščanskih demokratov* Ki ne podpi¬ ramo sistema, političnih blokov, ker nasprotujejo tradicionalnemu ameriškemu pojmovanju politične¬ ga dolivanja v demokratskem s m x 3 Im CHURCHILL 0 NALOGAH ANGLI¬ JE . - Pred kratkim je Winston Churchill, predsednik angleške vlade med drugo svetovno vojno, dal sledečo izjavo v angleškem spodnjem domu; "Svoboda pred ustrahovanjem..* Razlagali s o jo samo kot svabodo pred ustra¬ hovanjem, ki bi ga povzročil napad tuja države. •• V Evropi pa vlada v preprostih družinah drugačen strah. To je strah prod. policijo, če bi potrkala na vrata. To ju strah za živ¬ ljenje in svobodo poedinca. - Demokracija je na preizkušnji, kot še ni bila nikdar poprej. Vzdržati moramo, kot smo vzdr¬ žali v temnih dneh 1 . 1940 .in 1941 1 " 'zločin JE NJIHOVA IZKAZNI¬ CA* - Komunisti so pred kratkim zažgali občinski urad na Volčah, na Primorskem, ker so zavezniške vojaške oblasti potem, ko komu¬ nisti niso hoteli uradovati ta¬ ko, kot so to zavezniki želeli, postavile za župana g.Pranon Pitamica. Primorski "Glas za¬ veznikov" o tem piše sledeče: "Od dneva. 18. septembra t.l«, ko je slovenski narodno-osvo- bodilni odbor opustil upravljan¬ je te občine, jo prevzel mesto nredsednika kobariške občine častnik Zavezniške vojaške u- prave. Imenoval je odbor neka¬ terih mož, ki so sposobni vodi¬ ti krajevno upravljanje in vod¬ stvo občine. V kljub temu pa sku¬ pina političnih zločincev skuša na teroristični podlagi in po Stov.9 * - Domači Str.4. SOVI, fašističnih, metodah groziti in mo¬ titi delo. S tem, da so zanetili požar, so zločinci, ki si upajo trditi, da delajo v imenu naroda prevzeli nase težko odgovornost zn škodo, ki so jo prizadeli.Zgo¬ rele in izgubile so se ipnogo po¬ kojninske knjižice in podpore za tamkajr.je prebivalstvo. Material¬ no škodo bodo moo ali trpeti pod¬ piranci, Zavezniška policija v Kobaridu preiskuje ta težki zlo¬ čin.^' - ''Glas zaveznikov” je gor¬ nje poročilo prinesel pod debe¬ lim naslovom "Tolpa teroristov zažgala občinski urad v Volčah". UMETNOST IN POLITIKA. - Ko¬ munisti poskušajo vsako stvar iz¬ rabiti za. svojo agitacijo. Tako so 'ob otvoritvi., opere'v Trstu sku¬ šali pripraviti demonstracije, o čemur piše "G-Las zaveznikov" na prvi' strani; "Otvoritveni večer tukajšnje opere je bil predmet neokusne politične demonstracije. Opera jo kulturni činitelj ter ni nobena zadeva, v katero bi bi¬ lo treba metati politiko. Poiskusi, da bi se združila politika in o- pera, zelo. dišijo po najodvratnej- ših oblikah fažizma. Demonstracija gotovo ni zvečala ugleda tistih ljudi, ki so demonstracijo organi¬ zirali in ni porogala stvari, kate¬ ri je bila po njihovem mnenju do¬ ločano. služiti. Zatvoritev opere, ki bi bila neizogibna posledica takšnega obnašanja v bodočih dneh, bi bila velika škoda za bolj kultur¬ ne ljudi, kot so organizatorji de¬ monstracije." - Kaj mar ter komu¬ nistom. IDIOTSKE METODE KOMUNISTOV, žal selo slabo predstavljajo naš narod pred merodajnimi činitelji. Tako na Primorskem po svoji stari navadi zapovedane brzojavke in me¬ morandumi (spomenice) že presedajo zveznemu častniku poIk.Bowmanu v toliki meri, da je moral dati v "Glasu zaveznikov" objaviti slede¬ če; "Mnogi lrjudje zapravljajo čas meni ih sebi. Zahtevajo, naj bi vplival, da bi ta del sveta'pripa¬ dal tej ali oni državi. Nimam ni- . kakega opravka z •določanjem suve¬ renosti Juldjske krajine-, ker sem le načelnik ZVU, ki naj po anglo- ameriškemu načrtu zagotovi nepri¬ stransko upravo, dokler ne bodo 1? 77 1 q/ t^ _ __„ -L <— • • -J- j ~r *> višje oblasti v okviru medna¬ rodnega. sporazuma določile o pripadnosti tega prostora," - Lepšega potrdila blamaže in politične neotesanosti jim pač ni mogel dati’ "DEMOKRACIJA" KOMUNISTOV. V Trstu je bilo ob priliki ital manifestacij v soboto 3«t.m. izobešenih po ulicah veliko raznih zastav, med tem seveda tudi italijonske. Ena je vise¬ la tudi na hiši, kjer so naci- fašisti obesili 1. 1944.52 tal¬ cev. Ker pa je bila brez rdeče zvezde, torej samo italijanska, in ne komunistična, so primor¬ ski komunisti radi tega zagna¬ li velik krik in vik v javnosti in po časopisih, češ da "se je s tem onečastil spomin padlih z r ' svobodo" in so poslali celo protestno spomenico polk.Bar¬ manu, ameriškemu častniku ZVU \T jC))U3"fc"UL * TUDI V GORICI BURKE MANI¬ FESTACIJE. - Podobno, kot.smo- ' poročali . o tržaških sobotnih (t.j. 3.t.m.) burnih manifes ta¬ ci jah, se je dogajalo tudi pri manifestacij ah,ki so bilo isti dan v Gorici. Proti&emonstrant.i večinoma iz vrst komunistov - so tudi tu skušali preprečiti oz.ovirati manifestacije.Pri¬ šlo je do neljubih incidentov in je policija aretirala po po¬ ročilu komunističnega "Primor¬ skega dnevnika* z dne č.t.m. "iz vrst ogorčenih ljudskih mno žic okrog 100 ljudi." - Mi bi jim svetovali s ne pihaj kjer te ne peče! TRI NEPOTREBNE . ŽRTVE. - Kranjc Jakob iz Ige' vasi pri Starem trgu, ki je svoj.ečasno vozil pošto iz Rakeka v Lož,je bil prejšnjo nedeljo na obisku v lienškom taborišču. 7.b.m.pa se je smrtno ponesrečil pri prehodu čez mejo. Pokopan je na pokopališču v Leisachu. - Z njim v družbi je bil Telic Jer¬ nej, trg.in pos. iz Starega tr¬ ga pri Ložu,,ki je bil obstrel¬ jen’ v trebuh. Kolikor je uradno znano j njegovega trupla še niso n^šlii - Dan pozneje, se je pri prehodu čez mejo smrtno pone¬ srečil Žnidaršič Janez, iz Kr¬ šiš č a pri S v.-Vidu nad Cerknico.