SEPTEMBER 1 S Edigij 2 č Stefan, kralj 3 P Sabina + 4 S Rozalija 8 5 N 16. pobink. 6 P Delavski dan. 7 T Repina 8 S Mali Šmaren 9 C Peter Klaver 10 P Nikolaj Tol. + 11 S Protus in Hij. 12 N 17. pobink 3 13 P Notburga 34 T Povifi. sv. Križa 15 S Kv. - Mati 7 i.+ 16 C Kornlij Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geeio: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA VJ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian Organizations), najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list y jkdruženih državah ameriških. štev. (no.) 171. CHICAGO, ILL., PETEK, 3. SEPTEMBRA _ FRIDAY, SEPTEMBER 3, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Japonska raztegnila svojo "kazensko ekspedicijo" na celo t Kitajsko. — Z aeroplani bo bombardirala letališča in < garnizije. — Ponovno ljuto obstreljevanje Šangaja. . — V mestu se pojavila kolera. — Požari dopolnjujejo uničevanje. IZZA Šangaj, Kitajska. — Dočim iie vodila Japonska svoje vojne operacije doslej skoraj izključno le v severni Kitajski, je pa zdaj pričela splošno vojno proti celi Kitajski. Pov-dariti pa je treba da vojne kljub temu še ni napovedala, in še vedno označuje svoje početje le kot "kazensko ekspedicijo" proti Kitajski, pod-vzeto zaradi tega, kakor pravi, ker "Kitajska ni hotela biti prijateljica z njo." Ker je težko pričakovati, da bi se Japonski posrečilo kako hitrejše / prodiranje v kitajsko ozemlje, kajti Kitajci so pokazali doslej naravnost čudovit in nepričakovan odpor, bo njena ofenziva obstojala v glavnem iz aero-planskih napadov in bombardiranjem kitajskih letališč in vojaških garnizij v ' raznih mestih. Za to jima IJaponska tudi že sestavljen celotni na- siučaju vojne• crt. Doslej so njeni aeroplani že izvršili uspešen napad celo v južnokitajskem mestu Kantonu in razdejali tamkajšnje letališče. Svojo generalno ofenzivo je otvorila Japonska v sredo s Ponovnim besnim obstreljevan njem mesta Šangaj. V oddelke mesta, ki jih ima zasedene kitajsko vojaštvo, je 21 japonskih bojnih ladij, vsi-dranih v Whangpu reki, sipa-'o skozi celi dan neprestan ogenj in roji aeroplanov so jih podpirali pri tem uničevalnem delu. Isti dan so Japonci tudi prvikrat pripeljali svojo artilerijo v mednarodni del mesta. Mestu grozi popolno razdejanje. Kar ostane za granatami, dopolnijo še nato požari, kateri skoraj neprestano gore Po številnih točkah mesta in Jlh Je skoraj nemogoče ga-Sltl; Povrhu vsega pa se je Pojavila še kužna bolezen ko-a' katera je nastopila kot Posledica razkrajanja mrtve-ki nepokopani leže po Wicah, ter druge nesnage. ™u«aji te bolezni so nastopili T trancoski koloniji, kjer DEL. FEDERACIJA POPUŠČA Izključitev West Virginije začasno odložena. Atlanitic City, N. J. — Glavni odbor delavske federacije je v torek odložil končno odločitev glede izključitve cele državne federacije West Virginije, ker je ta v svoj odbor izvolila tudi člane CIO. Vršilo se bo še prej potrebno zasliševanje. — Isti dan j6 federacija tudi sklenila, da ponovno pristopi k mednarodni federaciji strokovnih unij, ki je svetovna delavska zveza. Iz te zveze je federacija izstopila v letu 1912, ker se (nji [strinjala s socijalističnim duhom, ki je vladal v njej, in pa zaradi zahteve po splošni stavki v DIPLOMATSKIH KULIS Pariz, Francija. — Precej presenečenja je vzbudilo v tujezemstvu, ko je svoječosno padel pri Hitlerju v nemilost njegov najožji prijatelj, Ernest Hanfstaengl, bivši načelnik nazijskega tujezemske-ga časopisnega oddelka. Tukajšnji list Echo de Paris pa je zadnji torek priobčil neki članek, v katerem podaja nekoliko pojasnila o tej zadevi. Clankar trdi, da ''/je med Hanfstaenglom in sovjetskim podkomisarjem za obrambo, Tukačeyskijem, obstojalo prijateljstvo in da je Tukačev, ski celo zaupal Hanfstaenglu tajne sovjetske mobilizacijske načrte. S tem se je Hanf staengl rad javno pobahal in stvar je prišla na ušesa Hit lerju, potem, ko je bil meseca junija Tukačevski v Rusiji zaradi veleizdaje s sedmerimi drugimi generali ustreljen. Hitler je takoj odredil, da se Hanfstaengl odstrani in da se konfiscira njegovo nne- KONVENCIJA DSD. KONČANA Z malo izjemo ves stari odbor ponovno izvoljen. Chicago, 111. — V sredo večer ob 7. uri se je zaključila deseta redna konvencija Družbe sv. Družine po tridnevnem zasedanju. Poleg nekaterih sprememb v poslovanju je največja sprememba, da je konvencija osvojila novi zavarovalninski sistem, ki mu bo temelj American Experience Mortality lestvica. Potančno o tem novem načinu bo povedal zapisnik v prihodnjih številkah Glasila DSD. V bodoči odbor so izvoljeni: g. George Stonich, predsednik; g. Jožef Klepec, I. podpredsed nik; ga. Katarina Bajuk, II. podpredsednica; g. Erank We-dic, tajnik; g. Paul Laurich, zapisnikar; g. John Petrič, blagajnik; č. g. pater Anzelm Murn, duhovni vodja; č. g. pater Aleksander Urankar, načelnik tiskovne propagande; g. Andrew Glavach, predsednik nadzornega odbora; g. Joseph Dra-šler, II. nadzornik; g. Jožef Jerman, III. nadzornik; g. Joseph Pavlakovich, predsednik porotnega odbora; ga. Mary Kreme-sec, II. porotnica in g. John Ne-manič, III. porotnik. Prihodnja konvencija se bo vršila, v naselbini, ki bo pridobila največ novega članstva v kampanji, ki jo bo v ta namen zasnoval glavni odbor. Konvencija je potekala v najlepšem redu in delegatje in dele-gatinje so se razšli v največji zadovoljnosti. KITAJSKA IZRAŽA OBŽALOVANJE Washington, D. C. — Ameriška vlada je v torek prejela od Kitajske uradno izraze obžalovanja zaradi incidenta, ko so kitajski bojni aeroplani bombardirali ladjo President Hoover. >. V noti povdarja Kitajska1, .da se je dogodek pripetil inenameno-ma, in! je pripravljena, plačati odškodnino. Vlada bo to opravičilo bržkone sprejela. POMEMBNA KONFERENCA Mala antanta zavzela odločno stališče glede raznih mednarodnih perečih vprašanj. Dunaj, Avstrija. — Konferenca zastopnikov držav male antante, Jugoslavije,Če-hoslovaške in Rumunije, katera se je, kakor je bilo že včeraj poročano vršila prva dva dni tega tedna v rumun-skem mestu Sinaia, je pokazala, da ima ta zveza še dosti življenja in odločnosti v sebi, dasi se je svoječasno trdilo!, da je že na razpadu. Značilno je zlasti stališče, ki ga je zavzela antanta napram raznim vprašanjem,' ki se tičejo bojnimi silami generala Pai Cele Evrope in ki se jih ve-Čung-hsi iz Kvvangsi provin- like države čim najbolj mo- KR1ŽEMJVETA — Tokio, Japonska. — Kakor govori poročilo iz Nan-kinga, je kitajska vlada imenovala generalnim poveljnikom nad vsemi kitajskimi ' Pai Iz Jugoslavije Velike poplave na Murskem polju napravile velikansko škodo. -- O vlomu v Št. Jakobu ob Savi. — Poštno ravnateljstvo v Zagrebu odkrilo goljufije. — Druge razne vesti. « «* gi tje. Hanfstaenglu se je po-Je tudi večina Amerikancev srečilo» da J'e Pobegnil preko ^iskala zatočišče. Zdravstve.'" e oblasti so storile vse, kar F^ {e v danem položaju 'ogoce, da preprečijo razšir-nJe te bolezni. proslava kraljevega ROJSTNEGA DNE Chicago,>111. — Jugoslavija Praznuje prihodnji poncde. ' 6- septembra,rojstni dan ^v°Jega mladoletnega kralja, ;etra II. Tukajšnji jugoslo- b*- konzu1' «• Peter Ca-*"lc> nas naproša, naj obja. imo, da se iblo omenjenega ne uradno udeležil sv. maše cerkvi sv. Štefana ob 8. '> na kar bosta on in njegova °fPa sprejemala posetnike, »//atelje Jugoslavije, v kon- zulatn 0111 uradu, 8-10 No. Mi- ave., in sicer dop. Ure do 10:40. od meje in živi zdaj v pregnanstvu v Londonu. — o- KATASTROFA Z BUSOM Elkhart, Ind. — Usodna nesreča je zadela pretekli torek pet milj daleč od tukaj neki Greyhound bus,ki je vozil iz Chicage v Cleveland. Na nekem križišču je namreč treščil skupaj z nekim drugim avtomobilom, ki je prišel s stranske ceste. Bus se je pri tem popolnoma prevrnil in ubitih je bilo pet oseb, med njimi voznik« omenjenega avtomobila, bolj ali manj poškodovanih pa 27. -o-- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "An Slovenec!" DOSEGEL REKORD V POŽERUŠTVU Waukegan, 111. — Prodajalec hamburgeric na 1701 Washington st., je zadnji torek priredil kontest, kdo bo požrl največ njegovega izdelka tekom 'določenega časa. Priglasilo se je 17 tekmovalcev in med temi je odnesel krono 16 letni dijak tukajšnje višje šole, Dan Roderick. Tekom ene ure je namreč pogoltnil nič manj kakor 25 lamburgeric in je prekosil svojega ifiajbli^jegaftekmoval-ca za skoraj pet hamburgeric. ce. Ta general je znan kot najboljši kitajski strategist. — London, Anglija. — V cerkvah vseh veroizpoved' na Angleškem, izvzemši rimskokatoliške, se zadnje čase instalirajo filmski aparati, da se bodo namesto pridig kazali razni nabožni filmi. Šest takih filmov je že izdelanih. — Hendaye, Francija. — Na severovzhodni španski fronti, blizu mesta Saragosa, se še vedno nadaljujejo I juti boji med vladnimi in med nacijonalisti, pri čemer se stalno izmenjujejo ofenzive in protiofenzive. -o- PREDLOG ZA ŠOFERSKO LICENCO Chicago,111. — Neki tukajšnji alderman je vložil v mestnem odboru predlog za mestni zakon, po katerem bi se moral vsak avtomobilist, predno bi se mu izdala mestna licenca, telesno in duševno preiskati, da je zmožen voziti avto. Licenca bi bila seveda omejena le na 900,-000 avtomobilistov, ki stanujejo v Chicagi in bi se lahko odvzela zaradi kake večje kršitve prometnih predpisov. Tozadevno javno zasliševanje se bo pričelo drugi teden in zakon, ako bo sprejet,bo stopil v veljavo s 1. januarjem. Tak zakonski predlog je bil stavljen že večkrat v državni zakonodaji, a je bil vedno pobit. goče ogibajo. Tako jie med zajdevami, 's katerimi se je bavila konferenca, prišel na vrsto tudi španski problem. Antanta je glede tega izrazila neomejeno podporo principu nevmeša-vanja drugih držav v špansko civilno vojno in se je pri tem postavila na stališče, da se mora vsaki mali državi zasigurati pravica, da si sa Muropoljcem grozi lakota Tudi Mursko polje je letos silno oškodovano zaradi ve-dnega deževja in naraslih vod ter poplav. A Prlek je doslej molčal, menda se ni zavedal, kaj so mu letošnje poplave naredile. V minulih dneh smo vedno brali o toči, nevihti, povodnji, streli itd. Muropoljski prebivalci so molčali in obžalovali nesrečne Dolenjce, (Ptujčane itd., ki jim je toča in povo* denj prizadejala silne škode. Niso se pa zavedali, kaj dela voda na njihovih krompirjevih, ajdovih, in pesinih njivah ter travnikih. Sedaj pa. ko jim neznosen smrad s travni- I ki je tudi dobro poznal razmere pri Gradovih. Sam je pravil Sa-laju: "Ja, ja, pri tej hiši je denar." Dotični je bil sredi julija puščen na svobodo in' se je potepal po Posavju. Orožniki ga sedaj zasledujejo. -o- Goljufije z poštnimi nakaznicami Poroča se o velikem škandalu, ki je izbruhnil, ko je poštno ravnateljstvo v Zagrebu odkrilo, da so bile neštete poštne nakaznice ponarejene. Samo na področju novosadskega poštnega ravnateljstva je ugotovljeno, da je bilo ponarejenih za 733.000 din poštnih nakaznic. Skupna ško- da, ki jo utrpi poštna uprava, kov in njiv zapira""sapo," vidi-'Pa ,bo znašala od treh do štirih jo, da je segnita ajda in trava. Ko koplje zemljo in išče zdrav krompir in hoče ,rezati peso za svinje, si mora pa nos zamašiti, sicer mu neznosen smrad segnitega krompirja zapre sapo. Krompirja ne bo niti za seme, kaj pa ma urejuje svojo notranjo po- se za prehrano ljudi in živali Muropoljcu je .glavni pridelek krompir, s čemer prehrani svinje za izvoz,dalje se je kmet vsako leto močno oddahnil, ko je vozil pridelek krompirja za izvoz na bližnji kolodvor in dobil denar za davke, obresti dolgov in drugo. Kje pa bo sedaj vzel ta denar in s čim bo hranil svinje? Grozen je bič toče, viharja in hudournikov, ker v eni minuti uniči ves up kmeta, a naš kmet je razočaran šele sedaj po enem tednu, ker se takrat ni nadejal take katastrofe. Torej je tudi Muropoljec zaskrbljen, kako bo živel v zimskem času o litiko. Ni bila pri tem seveda izrecno omenjena nobena država, vendar je očividno, da je bila mišljena predvsem Italija zaradi svoje neprikrite vojaške podpore nacionalistom. Kakor je bilo pričakovati, konferenca ni izrekla svoje odobritve in priznanja italijanski okupaciji Abesinije in tudi ne proglasitvi rimskega imperija. Napram Franciji je antanta zavzela znova izredno prijateljsko stališče, kar pomeni, da ne bo prišlo do ni-kake ožje zveze med'njo ter fašističnima državama. Nemčijo in Italijo. Vendar pa se je sklenitev pakta za medsebojno pomoč s Francijo še odložila. Resno se je razmo-trivala tudi upostavUtev prijateljskih odnošajev z Ogrsko in dovolitev oborožitve te države. v'VfJr!' -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedn« uspeh. TRAMVAT PADEL V VODO V neprostovoljno kopel je zašla neka cestna kara v mestu Wolcott, Kans., in v tem položaju jo kaže gornja slika. Podstava mostu, preko katerega je kara vozila, je bila od povodnji razjedena, most se je zlomil in kara je z deveterimi potniki zdrknila v vodo. Vsi potniki so bili brez poškodb rešeni. Velik vlom v Št. Jakobu ob Savi Ježenski orožniki marljivo zasledujejo vlomilca, ki je 5. m. m. pri belem dnevu vdrl v hišo posestnika Ivana Grada v Št. Jakobu ob Savi. Vlomljeno je bilo v času od 15.45 do 16.15. Vlomilec je odnesel iz spalnice 5700 din gotovine ter razno zlatnino, da znaša celotna škoda 8950 din'. V spalnici je vlomilec v tem kratkem času vse prebrskal. Gradovi dekli Mariji Grandliče- vi pa je odnesel 320 din gotovine. Ob 3:45 je Gradova žena še vse pregledala, nato sta se z mo-' žem odpeljala na polje. Ob 4:15 Pa se z njive vrnila dekla Gran-dličeva, ki je takoj opazila v hiši velik nered. O vlomu obveščeni orožniki na Ježici so po načinu, kako je bilo vlomljeno, in po drugih indicih sklepali, da je najbrž vlomil drzni vlomilec Nace Salaj iz Crensovcev v Prek-murju, ki je na prav enak način pri Gradu vlomil že leta 1936 ter mu takrat odnesel velik plen. Orožniki so zvedeli, da je Salaj v 1 j ubij. zaporih. V jetnišnici so nato zaslišali Sa-laja, ki je namignil, kdo naj bi bil pravi vlomilec. Z njim je bil namreč zaprt neki visok človek. milijonov dinarjev. Goljufa še nimajo, sklepajo pa, da je poštne nakaznice ponarejal kdo izmed odpuščenih poštnih uradnikov in dober strokovnjak, ki je pošiljal ponarejene nakaznice samo večjim poštam, ki imajo v svojih blagajnah v zalogi toliko denarja, da morejo nakaznice akoj plačati, ne da bi zahfce«»lp od svojih central večjih pošiljk, car bi izzvalo takojšen sum. Izvedena je najstrožja preiskava. -o- Zid zasul dva delavca V Ljubljani v Kotnikovi ulici, ki je sedaj podaljšana čez Slomškovo ulico, se je pripetila huda in nevarna nesreča. Dva delavca, 33 letni Jakob Keček, stanujoč v Cerkveni ulici 21 in doma iz Stare Cerkve pri Ljutomeru, ter 29 letni delavec Marjan Žagar, doma z Žage pri Jesenicah, sta tam podirala star zid. Spodkopavala sta ga pa tako nerodno, da sa je zid podrl nanju ter ju zasul. Drugi delavci so ju odkopali izpod ruševin. Keček ima manjše zunanje poškodbe toda hujše notranje, smrtnonevarno ranjen pa je bil Marjan Žagar, ki je ob tričet na 4 popoldne v bolnišnici, kamor so oba prepeljali, podlegel poškodbam. Smrtna kosa V Hotedršica-Kranj je umrl te dni posestnik Ivan Šemo-rov, v starosti 82 let. — V Slovenjem gradci na Štajerskem je umrla te dni Berta Gabron, soproga davčr.ega upravitelja. — V Ljubljari v Marijanišču je umrla sestra M. Gervazija Pire, ki je 26 let delovala v samostanu kot redovnica. — V Mariboru je zatisnil oči g. Martin Feren-čak, davčni kontroler. — V Glincah pri Ljubljani je umrl znani industrijalec g. Rudolf Zalokar. -o—— Strela je zažgala . Na Proseniškem pri Celju je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Fidlerja ter mu je upe-lila vse poslopje in gospodar-ko Orodje. Stran 2 'AMERIHANgKi SLOyEtSjeC* Slovenec r , t» t.! iMCfe Dopisi važnege kn mi dan a {m do četrtka ■redauštvo ne vrača. sa hitro objavo morajo beti dopoelani na : fcwim. ko izida hmL—Za zadnjo številk* Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bavuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petric, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel,' 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Cnicago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, i ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do. 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta. Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini! CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA. ZAPISNIK desete redne konvencije Družbe sv. [fužine, ki se je pričela dne 30. avgusta, 1937, v šolski dvorani cerkve sv. Štefana, Chicago, 111. V smislu ustave, pravil in sklepa devete redne konvencije družbe sv. Družine, vršeče se dne20., 21., 22. in 23. avgusta, 1934 v Joliet, Illinois, moralo bi se vršiti deseto glavno zborovanje te organizacije leta 1937 v mestu Pittsburgh, država Pennsylvania. Ker pa vsled nove za-varovalninske postave to ni mogoče, ker država Pennsylvania nima zadostno število društev, Je glavni odbor sklenil, da se Vl'ši deseta redna konvencija v mestu Chicago, država Illinois. Ker sta društvi št, 13 in 16 sprejela konvencijo, je glavni odbor s sporazumom teh dveh društev sklenil, da se konvencija Prične dne 30. avgusta, 1397 v šolski dvorani cerkve sv. Štefana. V nedeljo, 29. avgusta 1937, pol dvanajsti uri zjutraj se Je vršila slovesna sv. maša, katero je daroval za vse žive in mrtve člane in članice Družbe Sv- Družine preč. g. duhovni vodja, Rev. Anselm Murn, OFM., asistenci preč. g. patra Tomaža Hoge kot dijakona in P*'eč. g. patra Marcela Marinka, kot subdijakona. Kot ce-J'emoniar pa je bil preč. g. pater Aleksander Urankar, župnik cerkve sv. Štefana, kateri Je imel med sv. mašo tudi slavnostno pridigo. Te sv. maše so so udeležili gl. odborniki in odbor-ftlce, delegati in delegatinje. PRVA SEJA ('esete redne konvencije Družbe Sv- Družine, ki se je vršila v ponedeljek, 30. avgusta, 1937. 9. uri zjutraj so se zbrali v šolski dvorani sv. Štefana gl. odborniki in odbornice DSD. in delegati in delegatinje desete redne konvencije. Br. gl. predsednik George Stonich v lepih ,esedah pozdravi gl. uradnike \n Uradnice, delegate in delega- te ^ Je raznih društev in naznani, J1 ,:)o uradno otvorjeno deseto javilo zborovanje takoj, ko bo verilni odbor pregledal pove-bllne listine. V ta odbor je so-at gl. predsednik Geo. Stonich jljenoval sledeče: br. John Ro- rv'i JosePh Gersich in s. Ma-pnzelc. Po kratkem presled-ta odbor poroča, da so navzo-1 p deči gl. odborniki. Jo Stonich' predsednik; Slepec, prvi podpredsed-= Kathrine Bayuk, druga oopredsednica; Frank J. We- nik- n k; John Petrič' blagaj" ni v Anzelm Murn, duhov-v°dja; Andrew Glavach in Joseph L. Drasler, Jr., nadzornika; Joseph Pavlakovich in Mary Kremesec, porotnika; John Gottlieb, pom. zapisnikar. Delegati so sledeči: Društvo št. 1, Joliet, 111., Louis Martincich, Joseph Gersich, John Nemanich, Simon Setina in Joseph Jerman. Dr. št. 11, Pittsburgh, Pa., Joseph Widina. Dr. št. 12, Joliet, 111., Anna Jerisha in Rose Bahor. Dr. št. 13, Chicago, 111., Math Ilajdinjak in Louis Duller. Zadnji je namestnik Rev. Aleksander Urankarja. Dr. št. 16, Chicago, 111., Mary Anzelc. Dr. št. 17, Ottawa, 111., Josephine Bradish. Dr. št. 21 , Joliet, 111., John Rolih. Glavni tajnik zastopa sledeča društva : št. 2, 3, 4, 5, 8, 10, 18, 19 in 20. Društvo št. 6. zastopa Jos. L. Drasler, ml.; društvo št 14. zastopa Jos. Pavlakovich. Br. gl. predsednik George Stonich razglasi sklepčnost desete redne konvencije in uradno otvori zborovanje C. g. duhovni vodja Rev. Anzelm Murn opravi običajno molitev. Za vratarja te konvencije je bil enoglasno izvoljen br. Andrew Bavetz, član dr. št. 13. Predlagan po'br. Gottlieb, podpiran predlog po br. Klepec. Br. Martincich predlaga, br. Duller podpira, da zborujemo od 9. ure zjutraj do 12. opoldne, in od 1. do 5. ure popoldne, s 15 minut odmora pri vsaki seji. Sprejeto. Br. glavni predsednik Geo. Stonich imenuje sledeče posebne odbore: Finančni odbor: Louis Martincich, Rose Bahor in Joe Widina. Gospodarski odbor: Joseph Jerman, Joseph Bradish in Louis Duller. Br. gl. predsednik Geo. Stonich upraša zbornico če želi, da se čitajo zapisniki vseh sej gl. odbora od zadnje konvencije do današnje. Br. John Nem&nich predlaga, br. Joe Widina podpira, da se vsi zapisniki sej gl. odbora, ki so se vršile od zadnje pa do sedanje konvencije, sprejmejo, kot so bili priobčeni v u-radnem glasilu DSD., Amerikanski Slovenec. Sprejeto. Pripravljavni odbor poroča, da je najet fotografist Matt Ar-banas za slikanje delegacije in gl. odbora in upraša, kedaj zbornica želi slikanje. Nadalje ta odbor poroča, cja bodo danes popoldne na razpolago avtomobili, ako gl. odborniki in delegati žele iti na izlet. Br. gl. tajnik Frank J. Wedic predlaga, br. gl. blagajnik John Petrič podpira, da se naj vrši slikanje danes popoldne ob 2. ur.' in takoj potem gremo na izlet v Brook-field, 111. Sprejeto. Rev. Anzelm Murn, duhovni vodja predlaga, da od jutri naprej zborujemo v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana. Predlog podpiran po br. Setina in sprejet. Br. glavni predsednik poda svoje poročilo kakor sledi: Poročilo gl. predsednika prirejeno za 10. redno konvencijo DSD. Prečastiti g. duhovni vodja, cenjeni mi glavni uradniki in uradnice, delegati in delegatinje zbrani danes tukaj v dvorani sv. Štefana, slovenske župnije v Chicago, III. Predno nadaljujem svoje poročilo Vam podam svoj bratski pozdrav in želim veliko uspeha in božjega blagoslova na vašem delovanju in želim, da z vašo pomočjo bode ravno ta konvencija zasadila nove korenine za trajni obstanek in napredek te lepo cvetoče bratske katoliške organizacije DSD. Poslovanje od zadnje konvencije vršeče se v mesecu avgustu leta 1934 v Joliet, 111. je bilo posuto bolj s trnjem kot s cvetlicami, posebno do sedaj, ko živimo v posledicah 8 letne depresije. Ker takoj po konvenciji ko je pravilni odbor priredil pravila, sprejeta na zadnji konvenciji, so bila poslana na državni Insurance Department, so bila poslana nazaj z pripombo, da niso v soglasju s novimi državnimi zakoni, ki so bila uvedena za vse bratske organizacije poslujoče v dotični državi. Črtali so 11 točk iz naših pravil,-sprejete na zadnji konvenciji. To je bil glavni vzrok, da nam ni bilo mogoče tiskati novih pravil, ter so bila odložena do sedanje konvencije. Sedaj nam bo mogoče sestaviti ista po državnih zakonih katera ima odbor za pravila že prirejena, da nam jih prečita in predloži zbornici v odobritev, ker ravno ta konvencija ima eno najpoglavitnejšo nalogo za reševati za napredek in trajni obstanek DSD. V finančnem oziru je Družba povoljno napredovala ako upoštevamo izgubo na prodanih bondih,' ki so bili kupljeni pred letih nazaj predno je Stock Market padel v letu 1929. Prodani so bili po različnih cenah zato, ker so bila mrtva stvar za DSD. Na mesto teh smo pa nabavili dobre bonde od katerih dobivamo redno obresti. Članstvo. V kljub vsemu pritisku in delovanju glavnih uradnikov in uradnic, kakor tudi podrejenih društev, nam ni bilo mogoče pomnožiti članstva bodisi v odraslem ali mladinskem oddelku. Jaz kot glavni predsednik, in zato nemaram nobene pohvale, sem vedno pisaril v našem glasilu in priporočal kampanjo za novo članstvo, ali žali Bog uspeha ni bilo. To pa največ radi depresije, ki je povzročila hud u-darec posebno na delovni narod. Splošna Centraliza cija. Centralizacija je bila sprejeta na osmi redni konvenciji leta 1930 v La Salle, 111. in postavno uvedena s prvim januarjem 1931. Od istega časa vedno lepo napreduje, ima vse obveznosti plačane in.se nahaja lepa svota približno $3000.00 v blagajni, kar je vredno največjega pripoznanja in pohvale. Radi tega jaz priporočam, da Centralizacija ostane tudi za naprej. Pritožbe. V zadnjih treh letih ni bilo nobenih pritožb. To je dokaz, da vlada pravi mir in bratska vzajemnost med članstvom in glavnim odborom. Ni bilo nobenih nasprotnih slučajev, ki bi kalili mir in smo vedno sodelovali roka v roki za večji napredek DSD. Istotakb je vladala bratska sloga med glavnim odborom kakor med društvenimi odborniki. Glavni tajnik in blagajnik, s katerim imam vsakdanje poslovanje, so mi šli vedno na roko pri vsakdanjem uradnem poslovanju v vseh zadevah tikajoče v njih delokrog. Investicije. Družbeni denar smo v zadnjih par letih investirali v dobre bonde in pa v posestva na prvo vknjižbo (Mortgage) nadpolo-vico vrednosti posestva po 5% obresti. Prednost so imeli člani DSD., katero naj tudi imajo v bodočnosti. Priporočilo. Operacije, ki so bile odobrene na zadnji konvenciji, niso privlačne za sedanje čase, ker jih je preveliko po številu, so pa toliko premale zavarovalnine. Radi tega priporočam, da ta konvencija sprejme samo kakih 15 operacij in poviša njih zavarovalnino, kar bo bolj ugodno za članstvo in napredek. Zahvalim se tudi vsem ostalim gl. uradnikom in uradnicam za njih zvesto delovanje in izkazano mi naklonjenost v vseh u-radnih poslih. Ob zaključku pa apeliram na cenjeno zbornico, da bi tako delovali, da bo 10. redna konvencija v zgodovino pripisana, da je začrtala pravo pot do največjega razvoja med bratskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. To je moje uradno poročilo, bratsko prečitano na 10. redni konvenciji DSD. George Stonich, gl. preds.. Br. Jos. Gersich predlaga, sestra Anna Jerisha podpira, da se poročilo sprejmq. Sprejeto. Poročilo in nasveti 1. podpredsednika. Čast. duh. vodja, cenj. gl. predsednik in sobratje gl. uradniki (ice) ter zastopniki (ice): Bodite mi vsi najlepše in bratsko pozdravljeni. Zbrali smo se k X. zborovanju naše dične DSD. z namenom, da za njo in njena društva ter članstvo kaj veliko dobrega in koristnega uskrenemo; da odkaže-mo smernice gl. odboru kako naj v bodoče uspešno vodi nje poslovanje na vseh črtah, da se bo boljše razvijala in procvitala ter doprinašala boljši sad. Kar se je izkazalo dobro v preteklosti o-hranimo, kar je bilo slabo, pa se naj odstrani. Konvencija ima najvišjo oblast in njene sklepe moramo vsi upoštevati kakor društva in članstvo, tako gl. odbor. Iz tega razloga je velevaž-no vse kar se bo na konvenciji sklenilo, ker od teh sklepov je odvisna bodočnost organizacije in njenega članstva. Te dni bodimo delavni, da ne bomo tratili zlatega časa in denarja brez potrebe, vendar pa ne smemo biti prenagli, kakor tudi ne presko-pi. Ne ozirajmo se rta posamezne osebe; pred očmi naj nam bo blagor celokupnosti. Kot bratje in sestre, delujmo v'lepi slogi. Inače bo moje poročilo in nasveti kratki, ker kot 1. podpredsednik nisem bil klican izvršiti kake Uradne posle, ker je bil sbbr. gl. predsednik ves čas na svojem mestu. Udeležil sem se le prve letne seje gl. odbora po zadnji konvenciji, zato mi poslovanje gl. odbora ni nič bolj znano kot kateremu izmed zastopnikov^). Ob zadnji konvenciji sem obljubil nagrado onemu društvu, ki bi pridobilo največ1 članov(ic) do konca dotičnega! leta, katero obljubo sem izpolnil, z izročitvijo dotične svote naj pristojno mesto ob pravem času. Pretekla leta so bili hudi časi za nas vseh, tako tudi za organizacije in njihova društva. Poskušal sem pridobiti novih čla-nov(ic), pa ni šlo kot bi si želel. Bilo je malo uspeha. Dal Bog v prihodnje več sreče. Priporočal pa bi, da se naj tudi v bodoče vodi tozadevne kampanje in se razpiše kolikor mogoče visoke nagrade za nove člane, ker večja agitacija je resnično potrebna, ako hočemo napredovati v članstvu. Bodi mi dovoljeno ob tej priložnosti svetovati, da naj bi se dolgove na asesmentih bolj strogo kolektiralo, istotako je treba več strogosti pri kolektanju zamujenih obresti. Bojim se, da je gl. odbor preveč dobrosrčen in to mnogi brez potrebe izrabljajo, kar je v občutno škodo DSD. Naš stroškovni sklad bi treba preurediti tako, da se stroški v izrednih slučajih računajo na rovaš investicij ali kam spadajo. Potrebujemo nova pravila. Stara se mi zde preobširna, kar stane preveč za tisk, za to bi svetoval, da se gotove točke kolikor mogoče skrajšajo. Nekaj bo treba ukreniti, da bi bila društva polnoštevilno zastopana na konvenciji. Glede ureditve razredov A in B, se naj bi ugodilo državnim zakonom, a tako, da ne bo članstvo odveč prizadeto. Glede poškodnine in operacij je treba stvar boljše urediti. Naše članstvo ni tako številno in naša društva niso tako velika, kakor bi mi želeli, toda naša podlaga je trdna, ker naša blagajna je močna. Posebno me veseli, da bolniški sklad lepo napreduje vkljub visokim podporam, in vidim, da so za njo mnogi oni, ki so bili ob začetku proti. Mladinski oddelek je bodočnost DSD. Negujmo ga po naših najboljših močeh. Naša DSD. je mlado, še ne dovolj razvito drevo, a vrtnarji pa smo mi. Da bode bolj rastlo, se boljše razvijalo in rodilo več sadu, ga treba negovati dan in noč. Treba je trdne volje in vse težkoče bomo premagali, ako bomo šli vsi na delo. Naprej in navzgor pod zastavo DSD. To je moje poročilo in nekoliko nasvetov za X. konvencijo DSD., katere upam boste v kolikor mogoče upoštevali. Hvala pripravljavnemu odboru in dr. sv. Ivana Krstitela št. 13 in sv. Terezije št. 16' za lep sprejem in pogostitev. Bodite mi vsi bratsko pozdravljeni. Bog blagoslovi naše delo. Joseph Klepec, 1. podpreds. Br. Louis Martincich predlaga, br. Joseph Jerman podpira, da se poročilo sprejme. Sprejeto. Br. gl. predsednik Geo. Stonich razglasi 15 minut odmora. Br. John Jerich povabi delegate na ogled tiskarne, ker se ravno sedaj tiska list Amerikanski Slovenec. Po odmoru se nadaljuje s poročili gl. odbornikov. Katherine Bayuk, II. podpredsednica nima posebnega poročati. Priporoča složno delovanje v korist Družbe sv. Družine. Br. Louis Martincich predlaga, s. Mary Anzelc podpira, da se poročilo sprejme. Sprejeto. Poročilo gl. tajnika Brat gl. predsednik, gl. uradniki (ce), delegatje in delegatinje, slavna zbornica: Da bo slavni zbornici desete (X) konvencije znano finančno stanje in delovanje naše organizacije, sem tu sestavil poročilo o dohodkih in stroških od 1. julija 1934 do 30. junija 1937, to je od zadnje konvencije. DENARNE POŠILJAT VE -r 9 odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. -Včeraj so bile naše cene: V JUGOSLAVIJO: Za: Din- Za: $ 2.55 ....... ........... 100 $ 6.50 ' $ 5.00 ....... .. 200 $ 12.25 $ 7.20 ....... ........ 300 $ 30.00 $11.65 ....... ........ 500 $ 57.00 $23.00 ....... .....1000. $112:50 $45.00 ....... ..........;2000 $167.50 V ITALIJO: Lir: . 100 . 200 V DOLARJIH: Pošljite: Dol.: $ 5.75 za . $ 5.00 $10.85 za $10.00 $16.00 $15.00 $21.00 za....... $20.00 $41.25 za....... $4p.00 $51.50 za....... $50.00 Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potoni kabla. Pošiljatve naslavljajte na: JOHN JERICH, 1849 ROAD< Dohodki: V blagajni 1. julija 1934 ................................................................................ Prejeli od društev od 1. jul. 1934 do 30. junija 1937............ $33,720.19 Društva plačala v cent. bolniški sklad ..............;.................... 17,065.43 Prejeli obresti ................................................................................ 4,696.19 Dobiček pri nakupu in proranih bondov .................. ...v... 338.45 Vrnjen čeki, in poverjeno na foreclosure ............................. 118.93 $75,008.45 Skupni dohodki od 1. jolija 1934 do 30. junija 1937.. Skupaj .............................................................. Prejeli na principal, in stari čekovni promet Skupaj .............................................................. Stroški: Izplačali za smrtnine .................................................................. $15 ..$ 55,939.19 .. 130,947.64 .. 12,743.06 ..$143,690.70 ,349.34 Izplačali za poškodbe in operacije........................................................................................3,850.00 Izplačali za bolniške in porodne podpore ............................................................16,561.75 Plača uradnikov ........................................................................................................................................................5,435.00 Dnevnice in vožnje gl. uradnikov, m zadnja konvencija ... 1.113.54 Poroštvo gl. uradnikov ........................................................................................219.39 Nagrade za nove člane in zdrav, preiskave ..........................478.64 Naročnina za glasilo ........................................................................................................................................1,519.88 Najemnina gl. urada ..................................................................................360.00 Prejeli na princ, in prodani bondi in stari ček. promet.... 28,459.10 Stroški pri posojilih, dotečene obresti, tax in notarska potrdila ................................................................................................................705.70 Tiskovnine, oglasi, uradne potrebščine, pečati, znamki in telefon. Safety Deposit Box ................................................................................505.98 Za aktuarsko poročilo ........... .......................................................................420.00 Državno dovoljenje in stroški državnih nadzornikov ................221.00 Zavarovalnina proti ognju na posestvo ........................................................................64.70 Skupni stroški za tri leia ........................i............................................. $75,264.02 Preostanek v blagajni dne 30. junija 1937 ....................................... $68,426.68 Mestne obveznice, Mestne obvezniie, Mestne obveznice, Mestne obveznice, Mestne obveznice Razporedba premoženja: Joliet, 111., 6%..:.................................................................$ 9 Rockdale, 111., 6% ..................................'""""""""""" " S, Lockport, 111., 5% ........,............................................... Calumet, City. 6% ........................................................ Hempstead, N. Y. School Dist., 4^%...............................3, Mestne obveznice, Detroit, Mich., 4% ............................................................................................................2, Home Owners Loan Corp., 2J4 & 2}4%.........................................................................3, Obveznice Western Public Serv., 5yj% .................................................................................1, Obveznice Republic Steel, 4'/2% ....................................................................................................................................1, Obveznice Illinois Power — lite, 4........................................................................................................1, Obveznice Baltimore & Ohio R. R., A'A% ......................................................................j' Obveznice Consolidated Oil Corp., 3^2% ..............................................................................1, Obveznice Peabody Coal Co., 5% ................................................................................................................................2 Obveznice Rochester & Pittsburgh R. R„ 4]/2%......................................................2, Obveznice Brooklyn Manhattan Transit Corp., 4]/2fc........................................................2. Obveznice .North Shore Gas & Coke & Cheni. Co., 4%..............................................2, Obveznice Illinois Central R. R., 5%....................................................................................................................1 Posojilo na prvo vknjižbo .........................................................23 Vloga na Post Office ................................................................................................................................................................] Na čekovnem prometu ........................................................................3 Na čekovnem prometu boln. oddelka ................................................................................................................2 120.00 400.00 500.00 915.52 000.00 ,000.00 000.00 000.00 000.00 000.00 000.00 000.00 000.00 000.00 000.00 000.00 000.00 600.00 000.00 296.05 595.11 Skupno denarno premoženje 30. junija 1937 Inventar premičnega premoženja Društva dolgujejo .................................................. Članstvo na rezervi dolguje ..................................... Obresti dotečene in dozorele ....................... Skupaj ...................... Ne izplačane posmrtnine Skupno premoženje dne 30. junija 1937 $68,426.68 750.00 4,613.58 8,347.62 6,281.98 $88,419.86 1,438.00 $86,981.86 PREGLED SKLADOV Smrtninski sklad (A) Preostanek dne 1. julija 1934 .................................................... $27,160.74 Društva plačala ............................................................................ 12,106.27 Skupaj ................. Izplačali za smrtnine .......... 39,267.01 .......... 10,349.34 Preostanek v tem skladu 30. junija 1937.. $28,917.67 Preostanek dne 1. julija 1934 Društva plačala ....................... Smrtninski sklad (B) Skupaj ............... Izplačali za smrtnine $12,340.23 7,406.24 19,746.47 5,000.00 Preostanek v tem skladu 30. junija 1937 ............................................ $14,746.47 Rezervni sklad Preostanek dne 1. julija 1934 .................................................... $32,954.82 Društva plačala ........................................................................... 2,216.00 Prejeli na principal ..............................A...................................... 12,696.55 Dobiček pri bondih ........................................................................ 338.45 Prejeli obresti .............................................................................. 4,586.19 Vrnjeni čeki, in povrnjeno na foreclosure ............................ 81.93 Skupaj .................................................................................. $52,873.94 Izplačali za dotečene obresti, prodani bondi, prejeli na principal, in stari čekovni promet ................................ 29,127.81 Preostanek v tem skladu 30. junija 19.37 .................................... Poškodninski sklad Preostanek dne 1. julija 1934 .................................................... $ 3,620.40 Društva plačala ............................................................................ 3,092.18 $23,746.13 Skupaj ........................................ Izplačali za poškodbe in operacije 6,712.58 3,850.00 Preostanek v tem skladu 30. junija 1937.. ...................................... $ 2,862.58 Stroškovni sklad Primanjkljaj dne 30. junija 1934 .................................................................... $ 3,057.81 Društva plačala ............................................................................ $ 8,633.22 Prejeli za cert., in vrh. zdravnika in dar 1. podpreds. Jos. Klepec .............................................................................. 50.50 Za org. sklad .................................................................................. 225.88 Skupaj ................:..............,.................................................. $ 8,909.60 Izplačali za upravne stroške ..........................................................10,293.07 Primnjkljaj $ 1,383.47 Skupni primanjkljaj dne 30. junija 1937 ............................................ 4,441.28 Centralni bolniški sklad Preostanek dne 30. junija 1934 ................................................................................................$ 1,990.07 Društva plačala ........................................................................................................................................................17,065.43 Prejeli obresti, vrnjeni čeki in stari ček. promet................................193.51 Izplačali za podpore, in upravne stroške ...... Preostanek v tem skladu 30. junija ................ $19,249.01 16,653.90 ....... $ 2,595.11 Skupna svota v.seh skladov.>30. junija 193? ......................... 1 72,.96 Primanjkljaj stroškovnega sklada ..........:...............>:.........................i..... 4,441.28 $68,426.68 Skupno število članov in članic Članov in članic na rezervi ........ Skupaj članov ....... 1000 74 (Dalje prih, petek) 1074 . « .'4! .v ' .iiotixxisia RnwfW ■AMERIKAN5KI SLOVENEC1 Petek", 3. septembra 1937. M. ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulus MUZEJ URESNIČENIH SANJ "Pa vaše potovanje bi se gotovo dalo . -žiti za po veselici. Saj menda niso tako .trašno nujni, tisti vaši posli —. In ničesar mi niste povedali o njih pred par urami!" "Moji posli so nepričakovani in neodložljivi, kakor sem vam že sporočil. Ali mi torej dovolite, da odidem —? Ali morem storiti kaj za vas na povratku v mestu?" "Ne — ne! Hvala — ničesar —! Pa kmalu se vrnete?" "Prav kmalu." "Pred koncem tedna?" "Tega ne morem reči." Videti je bilo, da se mu mudi in da hoče oditi. Napenjala je vse moči, da bi ga še pridržala. "Percy.," je dejala proseče, "ali mi nočete povedati, zakaj greste prav danes? Jaz kot vaša žena imam gotovo pravico, da to vas nobeden sel ni čakal. Tudi ne, ko sva zvem. Nobenega pisma niste dobili. To vem. Ko sva zapustila operno gledališče, se vrnila s plesa —. Vi ne greste na severno Angleško, to mi pravi moja slutnja. Nekaj skrivate in —." "Ničesar ne skrivam, gospa!" je dejal z lahno nepotrpežljivostjo. "Moje potovanje je v zvezi z Armandom —. Torej —! Ali smem sedaj oditi?" "Z Armandom — ? Pa ni nobene nevarnosti?" "Nevarnosti —? Gospa, vaša skrb me gane! — Kakor ste sami dejali, imam nekaj vpliva in tega hočem uporabiti za njegovo rešitev, dokler ni prepozno." "Ali vas vsaj smem zahvaliti?" "Hvala, gospa!" je odgovoril hladno. "Moje življenje je vaše in plačilo sem prejel že zdavnaj." "In moje je vaše, — ako ga le hočete sprejeti v zahvalo za to, kar storite za Ar-manda!" je dejala vneto in mu ponudila obe roki. "Nočem vas zadrževati — moje misli, moje srce gre z vami —! Z Bogom !" Globoko se je priklonil in ji poljubil roko. Čutila je njegove vroče ustnice in srce ji je zatrepetalo od veselja. "Se kmalu vrnete?" je vprašala nežno. "Prav kmalu —!" Hrepeneče ji je pogledal v oči. "In — ne bodete pozabili — ?" Njen pogled mu je obljuboval vso srečo. "Nikdar ne bom pozabil, da ste me počastili s svojim naročilom!" Vljudno hladne so bile njegove besede, pa topot je niso prevarile. Njeno žensko srce je bralo v njegovem srcu, tudi pod krinko, ki mu jo je nalagal njegov ponos. Še enkrat se je priklonil in prosil, da sme oditi. Stala je ob njegovi strani, ko je skočil v sedlo, in ko je oddirjal po parku, mu je mahala z roko zadnji "Z Bogom !" Z vzdihom, ki je bil skoraj srečen, je odšla v svojo sobo. In hipoma se je čutila zaspano kakor utrujen otrok. Srce ji je zagrnil srečen mir, neznano koprnenje po ljubljenem možu jo je sicer polnilo, pa tolažilo jo je sladko upanje —. Za Armanda se ni več bala. Percy je šel, da mu pomaga, in popolnoma je zaupala v njegovo moč in v njegov vpliv. Sa- ma sebi se je čudila, da ga je sploh kedaj mogla imeti za bebca. Saj je bilo njegovo trapasto obnašanje le krinka, pod njo je skrival krvavečo rano, ki jo je zadjala njegovi ljubezni, njegovemu zaupanju. Ljubil jo je, še vedno jo je strastno ljubil, pa v svojem ponosu ji tega ni hotel pokazati, zato si je nadel krinko — bebca. In sedaj bo vse dobro. Strla bo svoj' ponos, ponižala se bo pred njim, vse mu bo povedala, brezpogojno mu bo zaupala. In tisti srečni dnevi se bodo vrnili, ki sta jih uživala v Parizu in se sprehajala po gozdih, ko sta malo govorila, — Percy je bil vedno molčeč človek — ko pa je čutila, da bo na tem močnem, ljubečem srcu našla zavetje in mir in vso srečo —. ' In čimbolj je premišljevala dogodke pretekle noči, tem manj se je bala Chau-velina. Zgrešil je "Dušico", ni bilo dvoma. Saj sta ji oba, kabinetni minister in Chauvelin, pravila, da nikogar ni bilo V, obednici, nikogar, razen Chauvelina in Percyja, — da, Percyja! Da mu ni omenila tega, — škoda, pozabila je —. Kakorkoli najsi je bilo, ni se bala več, da bi neznani, ljubljeni junak padel Chauvelinu v pest. Armand seve je še vedno bil v nevarnosti. Pa Percy ji je dal častno besedo, da ga bo rešil, in čudno, ko je odhajal, se je čutila tako mirno in varno, niti na misel ji ni prišlo, da bi takemu možu — izpod-letelo. Ko bo Armand spet na Angleškem, ga ne bo pustila več na Francosko. Srečno in pomirjeno se je čutila, zastrla je okno, legla in koj zaspala, mirna in potolažena kakor otrok na materinih prsih. \ * fiS} r -g;'* " I XVII. ZNAMENJE. Pozno v predpoldnevu se je zbudila Margareta. — Spanec jo je pokrepčal. Sobarica ji je prinesla mleka in sadja in preprosti zajutrk ji je dobro teknil. Goste, težke misli so se zbirale za njenim finim belim čelom, ko je molče obirala sladko grozdje. Ponajveč so hitele za visoko, ponosno postavo, ki jo je videla odhajati na neznano pot pred dobrimi petimi urami. Sobarica ji je povedala novico, da se je Percyjev sluga vrnil s Sultanom in da je njegov gospod ostal v Londonu. Sluga ji je pravil, je pripovedovala, da hoče gospod najbrž odpotovati z "Zoro". Jezdil je v pristanišče, kjer je ležala na sidru, je govoril s svojim kapitanom in nato poslal konja in strežaja domov. Margareta se je hudo vznemirila. Kam namerava odpotovati Percy na ::Zori"? Armandu hoče pomagati, je rekel. Seveda —! Saj ima povsod vplivne prijatelje. Morebiti potuje v Greenwich —. Ali pa—. Ni hotela nič več premišljevati. Saj bo kmalu vse zvedela od njega samega. Obljubil ji je, da se hitro vrne —. In ne bo pozabil —. (Dalje prihodnjič) Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS f I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! Kateri deček ni kedaj z vsem navdušenjem prebiral čudovitih in imenitnih romanov Julesa Verneja. In kdo izmed odraslih se še z veseljem ne spominja tistih časov, ko je požiral te romane, polne najbujnejše fantazije, vendar pa tako stvarne, da si se lahko iz teh romanov naučil vsega: zemljepisja, zgodovine, matematike, fizike, naravoslovja itd. Tisoči mladih fantov so se vseh teh ved bolj naučili iz teh romanov kakor pa iz šolskih knjig. Šele iz teh romanov si je mladi študent prav za prav u-stvaril sodbo, da so ti predmeti, ki so v šoli bili včasih neizrečeno dolgočasni, v resnici za življenje potrebni ter da imajo velik praktičen pomen. Kar pet delov sveta si spoznal samo iz romana "Otroci kapitana Gran-ta". Zgodovino vseh polarnih ekspedicij si spoznal tako mimogrede iz "Kapitana Haterasa". Spoznali smo vse skrivnosti pomorskega sveta, navduševali smo se že takrat nad podmorskimi čolni, čeprav jih takrat v resnici še nikjer ni bilo. Jules Verne je bil izreden znanstvenik, ki je bil doma v vseh panogah znanosti. Obenem pa je bil z živo domišljijo obdarjen pisatelj. Ti obedve lastnosti pa je znal v svojih delih tako povezati, da nazadnje res ne veš, ali je Jules Verne pisal romane zato, da bi tako lažje objavil ljudem svojo učenost, ali pa narobe. Za njim je prišlo na stotine posnemovalcev, ki so poskušali pisati tako, kakor je pisal on, pa se doslej niti enemu ni to niti približno posrečilo. Niti sence njegove privlačnosti in priljubljenosti si nihče njegovih posnemovalcev ni znal pridobiti. Jules Verne se je rodil v mestu Amiensu na Francoskem. Sam je s svojimi spisi postal slaven in je tudi obogatel. Toda z njim vred je postala slavna tudi njegova občina in vsa francoska domovina, o kateri v vseh svojih romanih tako ljubeznivo piše. Zato hoče rojstno mesto počastiti spomin svojega velikega rojaka s tem, da mu hoče postaviti muzej. V tem muzeju bo zbrano vse, kar količkaj spomina na osebo slavnega Francoza. Najprej bo v tem muzeju zbrana vsa knjižnica, iz katere je Verne črpal svojo velikansko u-čenost. Treba je namreč vedeti, da Jules Verne, ki je popisal v svojih potopisih ves svet, nikdar ni nikamor potoval, temveč je vse svoje globoko znanje črpal iz učenih knjig. Med tem pa, ko tistih učenih knjig nihče izmed ljudstva ni bral, je Verne poskrbel, da je znanost tistih knjig postala domača vsakemu frkolinu. Zato prav gotovo spadajo v tisti muzej njegove knjige. Zraven pa bodo vsi njegovi znanstveni aparati z vsemi modeli ladij, ki si jih je dal napraviti. Toda v ta muzej spada še mnogokaj drugega. Zlasti pa spadajo v ta muzej vse iznajdbe 20. stoletja, ki jih je Verne v svojih romanih opisoval, čeprav takrat o njih še nihče sanjal ni. Tako je morda prav Verne v marsikomu sprožil idejo, da je potem iznašel, kar je Verne napovedoval. Takrat ni bilo ne vodljivih zrakoplovov, ne letal, ne podmornic, ne umetnih otokov sredi morja. O vsem tem je Verne pisal. Sedaj pa je vse to uresničeno, čeprav se je v njegovem času vse tisto pisanje resnim ljudem zdelo samo sanjar- jenje. Vernejeva dela so doživela milijonske naklade v vseh jezikih. Poleg Robinzona je Verne najbolj priljubljeni pisatelj. Edino le Karl May bi se mogel še primerjati z njim. Toda posebnost Vernejevih romanov je ta, da so še danes' aktualni, čeprav je vse tisto, kar je popisoval kot sanje, danes že uresničeno. Samo to pomislite s kako slastjo bero Slovenci njegovega "Carskega sla". To je najboljši dokaz, da je bil Verne velik pisatelj in velik učenjak. iz sloTSelbin (Nadaljevanje z 2. strani.) kramljate ž njimi. Radi tega tudi gotovo že Vas željno pričakujejo Vašega prihoda. Prehitro je potekel čas pogovora z Vami, kar težko sem se od Vas poslovil — še bi bil rad Vas poslušal — ali čas vse prinese — tudi slovo! Kličem Vam — v molitvi se bomo Vas spominjali! ter večno snidenje nad zvezdami. Končno Vam pošiljam iskrene pozdrave — pozdravljam pa tudi moje sestre Frances Petkov-šek in Mary Kogovšek, sestrično Meglen, g. Germ-a, bratranca Mencin-a Jožeta, in vse prijatelje ter poznane tam v Puebli — in vse člane društva št. 7, sv. Jožefa. Bog živi! Mencin Jože bivši član dr. sv. Jožefa št.7, v Puebli, Colo. Mali Ločnik 15, Turjak Jugoslavija. KONVENČNICE Poročevalec je včeraj pozabil navesti zastopstvo društva sv. Terezije, št. 16. DSD. v Chicagi. To društvo je zastopala na deseti redni konvenciji ga. Mary Anzelc, tajnica tega uglednega društva. * * * J Konvenčna zbornica je včeraj zgotovila z pravili. Med najpomembnejšimi točkami je zadeva smrtninskih skladov, ki bodo u-pravljana na 3^% temelju "American Experience" lestvici. Do tega bodo morale priti prej ali slej tudi druge podobne organizacije. . * * * S tem je položen konkreten temelj bodočemu poslovanju Družbe sv. Družine. * ' * * V sredo večer je bila konvencija zaključena. Izid volitev je objavljen na prvi strani tega lista. BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Šangaj, Kitajska. — Nekaj posebnega je v sedanjem ki-tajsko-japonskem konfliktu to, da nima zaznamovati skoraj nobenih vojnih ujetnikov. Tekom cele vojne je bilo do-slej ujetih le 24 Kitajcev in 20 Japoncev. Domneva se lahko iz tega,da vlada med vojaštvom obeh armad tako zagrizeno vojno razpoloženje, da se raje do smrti bore, kakor pa, da bi se podali. Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec*'! Oblačni dnevi. Malo zastrto z oblaki je rdeče nebo tam v metropoli in še dalje po rdeči pokrajini. Nekaj ravsanja. Nič na tem. Tudi klerikalno nebo se včasih zatemni in je precej kavsanja. Nebo ne more biti vedno vedro. Na vse sije le eno sonce, vsak bi bil pa rad sonce, da bi le on obseval vse, in tako se dogodi, da sonce poriva sonce. Sonce hoče biti Barbič, sonce Jon-tez, Kotar novo sonce, Molek prvo sonce. Pri tem je vreme muhasto, rdeče nebo prehaja zdaj v še bolj rdečo bojo, že veste, kaj to pomeni, komunizem rdeči, socializem pa bledi, in sonce I. M. dobi rnace-donski zastor. Vreme je pač muhasto. Tudi Tone Podgoričan je ali hoče biti sonce. Menda je zadelo to sonce v neko šran-go, me ne briga. Mrtvega leva vsak brca, tudi Frank Barbič ožema Jonteza. Osoda pač. Tone Podgoričan je nekoč hudo krtačil, ko je zasijal, kakor je mislil, kot novo sonce. Jaz sem vedno trdil, da gleda Jontez iz ogledala, kadar se postavi pred ogledalo Tone Podgoričan, pa sem hudo naletel. Kolo časa se pa vrti, in zdaj Jontez sam vodi tega Toneta Podgoiteana ^o clevelandskih ulicah kakor Bosanec medveda. Soparno je ob poletju. * v . Značilen piknik. V Detroitu so napravila tri društva skupen piknik. Uspeh sijajen, kakor poroča komunist Kotar. Pojav je značilen, saj mu "Naprej", glasilo slov. komunistov, posveča prav poseben članek. Ali gre res le morda za skupne delavske interese? Prav, če bi šlo, dasi jaz nisem prepričanja, da bi bili pri tem pravi delavski interesi zastopani. Komunizem, socializem, svobodomiselstvo to je trhla podlaga. Mislim pa, da je to značilen pojav, ker kaže smer v — komunizem, dasi ta ne pokaže obraza,kakor pač umevno, saj niso komunisti na ^lavo >adli Solcializlem! ne ibo mogel zabraniti, če socialisti bolj in bolj uhajajo v komunistično območje. Celo slovenska akademska frakarija prisluškuje komunističnim siren-skim glasovom, fcudno bi kilo, da bi tem glasovom ne podlegel delavec, ki že itak stoji na materialističnih tleh. Stavim, da bo še mnogo takih — skupnih piknikov, ko bo eden pridobil, drugi pa \ odo +■—----------------—.- —M—,* NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. ★ Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. PIJTE SLOVEČE MONARCH PIVO na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje VAŠ ROJAK , , JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111. ostali prazni. i Barbarstvo. To je postal že prav tehničen izraz, ako se člankar v Prosveti obrne malo nazaj v preteklost. Znanost napreduje, hvala Bogu, da napreduje, žal pa tudi, da napreduje v nazaslišano moderno in resnično barbarstvo. Tokrat gre za napredek znanosti pri zdravljenju umobolnih- Prav, če so iznašli, da dela insulin prave čudeže. Ako ne zajezijo prav kmalu kuge sifilitike, utegne insulina zmanjkati. Marsičesa prej ni bilo, da bi bilo pa prej vse le barbarsko, more trditi, kdor ne pozna prejšnjih dob in morda skromnih sredstev, ki so bila tedaj na razpolago. Ako kdo govori le o "izganjanju hudiča", in "mučenju v kleteh", govori tako 'ali v nevednosti ali v zlobi. Res je, da "absolutne per-fektnosti ni nikjer in ne bo nikdar", ampak /čemu 'tako udrihanje čez "barbarstvo krščanske kulture" v prejšnjih dobah, ko je taka trditev v marsičem enako — barbarska laž? Menda ne bo zmanjkalo — insulina za barbarstvo. IZ DOMOVINE Roparski napad v Ljubljani V enem zadnjih večerov sta dva neznanca v Langusovi ulici napadla sprevodnika električne cestne železnice Franceta Lam-pla, ko se je vračal iz službe in je nosil v svoji službeni torbi ves izkupiček dneva. Napadalca sta ga ustavila blizu Simenčeve vrtnarije in eden izmed njiju ga je udaril s topim predmetom po glavi, da je izgubil zavest. Roparja sta mu nato iztrgala torbo, v kateri je imel 1604 dinarjev in nekaj voznih listkov, in izginila. -o- Napaden Ko se je 24 letni posestnikov sin Franc Korže iz Lu-tarja pri Ponikvi vračal domov iz gostilne, ga je napadel neki moški in ga z močnim drogom nevarno poškodoval. -o- Smrtna kosa V Celju je umrla 80 let stara zasebnica Ana Vošnako-va, rojena Lokošek. — V Gaberju pri Celju je pa preminula 75 letna zasebnica Frančiška Arličeva. dr. j. e. ursich ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenžni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. rojaki slovenci! Kadar želite o-krasiti grobove svo-jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega ro jajca. Postavljam in izdelujem vso v*4® nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna- 88 priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti n* grobni spominski kamen, piSit® podpisanega za vsa pojasnila in * cene. V Vaio korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSE* 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 ^