ca da y 1 [o- . Y nj- bil Šil ta-de, ra-:ka L50 ino (a-' i4 jtev. 32. Izhaja vsak de« popoldne V Ljubljani, četrtek, 10. februarja 1921. PoStnina platana v gotovini. Leto I. ^EPO POŠTI: * «elo leto K 144--28 Pol leta K 72*— Uredništvo in upravnlštvo v Ko-pltarievl ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 = CENE PO POSTI: za četrt leta K 36’— za en mesec K 12'— v UPRAVI STANE MESEČNO K1®"— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN. rlavo^lle'^e določbe so sledeče: Na vso rbije /az®*r^° zakoni bivše kraljevine ■alni dav^Vflem sve*u> 0 proračunu, o cen- i _ vse t UPrav^> 0 ministrski odgovorno-)°raZUtri z izpremembami, ki jih določita 0 vlada in ustavni odbor Hotouomlja dežel odpravljena. Kraljevi namestniki. Sloven"J^a V^a^a> v kateri sedi 13 Srbov, aredbo*6* ^ ^rvat> ie sklenila >preliodno rejena J' katero predpisuje, kako naj bo avi nf( rzavai dokler se popolnoma ne uve- Kie je redTU*’ °^a^a konstituanta, če vlada sama 'biianslteSlI^e nove zakone in nam vsiljuje 1 P°treb ^0s*ave? Ali je konstituanta sploh 'Srčna Velesrbska vlada naj bo odkri-t0" °idite nai Pove ljudskim zastopnikom: ^ kniet v °itlOV’ bomo že. sami ubili Slovencem Potem 7! Bo boli Poceni. re'•tanejo j-* - ^ naredba: Za tri leta še ko- bodo ua?.ttanie pokrajinske uprave, vodili renti in zk** namestniki z dodeljenimi re-iBredfljjjj * Upravo bodo izvrševali pod ne- jtf; Meve n,- na^z°rstvom ministra za notranje šk* 6dno Srb*1, ttora ^iti po dosedanjih skušnjah io( kli uft ^nec). Namestniki se bodo postavil %li»« notranjega ministra in bodo eči^ 28 uradnike. P, ice Ipe se stii trt nd' Podkralji slovenski, pozdravljeni! Drugi kulturni narodi imajo pokrajinske zbore, ljudstvo se po njih samo vlada in temu se pravi demokracija. Pri nas pa >vremena Kranjcem bodo se zjasnila,« ko obsije Slovenijo zarja podkraljevskega klobuka. Tri leta bo podkralj hodil po Ljubljani in pripovedoval Slovencem, da imajo avtonomijo, potem pa bodo »posebne komisije prenesle pristojnost pokrajinske uprave na posamezna ministrstva,« kakor pravi naredba. To pomeni: prenesle bodo zadnjo senco naših avtonomnih pravic v Belgrad. V imenu delavnega ljudstva vlagamo oster protest proti tej nezaslišani nasilnosti. Suverenost konštituantc je kršena. Volja ljudstva je pogažena. Naša pokrajinska avtonomija je s to naredbo odpravljena. Zahtevamo od naših zastopnikov v konštituanti da z vsemi silami nastopijo proti temu zahrbtnemu udarcu na ljudske pravice in da kličejo vlado na odgovor. Dvanajsta ura bije. Tri črna leta, tri leta najhujšega absolutizma nam napoveduje vlada v svoji naredbi. Naj postane ta naredba, to sramotno znamenje nagrobni kamen centralističnega nasilja. Slovensko ljudstvo, brani so! sia. o/lS *» . Italijani zapulčajo naše kraje. Belgrad, 10. febr. V šibeniško luko je priplula italijanska oklopnica »Vittorio Emanuele«, na katero se je ukrcalo italijansko mornariško poveljstvo mesta Šibenika. Okolico Šibenika zapušča italijanska vojska. edlartSi‘aa» 10- febr. Italijanska vlada je )la^t naši vladi, da prevzame n^ša edn uPravo na okupiranem ozemlju, še .O OHU* 1______ ' 1 _ XT_ v 1 . je ? °dide italijanska vojska. Naša vla-°dbila, bj»mB delavskih Ija- našit* v^ada pripravlja nov za- ;ka SC- ilfli *** ^ov nT. za z^radbo enoaruzin-^avbiŠČa ne nai dajo na razpola- ge'L?iavbišča u“ ^ -niče v j 2grade ceste in cestne že-je,^Vetljavn ®^°de, kanale in preskrbe L 'Pijavo n T ' pres>nxue fradbe' • ie naj preskrbe naselbi-razpof1 material, v kolikor ga ima-tri- ^CŠa poskrbe za prevoz grad- J* PoSeri^a sPloh itd‘ Država bo at^a _kredit in druge ugodnosti, ** ^bP-bm se P°veri splošnokorist-L’?1111 zadrugam. Stroški za po-UtLatii _ ® ®° ob sedanjih cenah pro-^ VSaJt do 300 tisoč kron, ,n k°če zidati, mora postati H £: » vplačati 6 do 15 tisoč bS* <*ve£ P,?tem' ako, izpolnuje na-n »+■ ' posestnikova last in jo •°lr<>kom aU , M ® v t^iTi v svobodni razpolagi z M ^ S t °' smc prodati le svoji tna 601 se hoče preprečiti špeku- m z* t« S t °' $° smc prodati le svoji R se hoče preprečiti špeku- „1! je proračunano okroglo “£Lvde?feh metrov zemljišča; od tega S Hi ^ CŠ° 60 d« »O kvadratnih me-Ho* snV °stsn ri^e 50 kvadratnih metrov, i ;ga 1 iti Vje Za vrt. Vsaka hiša obsegaj n jan cno . ? Postranske prostore; razen 1 * v dvignjenem podstrešju ;eu-1 bJ^ei^ Duna)V,imai° temeli za ned Sr s?° y. mallh vrtovih; Vendar v vrtovi preparcelirati, ? ž- v* J ?' in bo treba dokaj sveta \f Kal(0r Poti, ; h ^ga^rl0' bo krščanska stavbin-rtfj kdk Otl>ov t 0ni<< začela z zgradbo pr- *1 * 1 •t?in’° >esen- Zo ™t0 pa lato ^ačin -e?ala s,e še niso odločili; ilov^i 80 ietbe-r-° kaj takcga' da bo ne« fradbo >K3l ..Poni v V PO^ev prihaja, k,er a. ' ‘ žlni, nezgana opeka, ki se BPtav dobro obnesla. r»J »iu Ce, »as k_ , .<•, ; s nK v stanovanjskem vpra- ’ t Avstrija prehitela. 5 ^»ei jlte, | 8 ttstane. m Uje^ XII. 5« bi, °aj ^ ^Pdfobno spuščal v vpra-®^ede odnosov, cerkve do. države v okviru vrhovnih ustavnih načel uredi s posebnimi zakoni, bi pripomnil samo to, da je po mojem mnenju ustava tem boljša, čim krajša je in čem manj se spušča v podrobnosti, ki se same po sebi izvajajo iz vrhovnih načel. Preveč minuci-jozno določanje medsebojnih odnosov v ustavi pa tudi zato ni končnemu namenu primerno, ker bi spričo posebnega značaja teh odnosov, ki reagirajo na vsako spremembo zunanjih razmer, preveč stesnje-valo udejstvovalno svobodo ene in druge strani. Tretji razlog pa je zame pomislek, da ne bi v ustavo prišle določbe, ki prejudicirajo stališče cerkve in ki se zato morejo za obe strani povoljno rešiti le sporazumno: v kakšni obliki, to končno ni bistveno; vsekakor ne brez temeljitega pretresavanja od strani obeh faktorjev in enodušnega rezultata, To pa, mislim, se da doseči le s posebnim zakonom, nanašajočim se na avtonomijo katoliške cerkve, ki bi v soglasju z načeli ustave in v prijateljskem sporazumu z najvišjo avtoritativno oblastjo cerkve podrobno uredil medsebojne odnose in bi se seveda po potrebi dal lažje modificirati, oziroma izpre-minjati ter prilagoditi razmeram kakor pa ustava, Vsled tega menim, da je zadostno, ako ustava kratko pa jasno zajamči: 1, popolno svobodo vere in vesti, 2. enaka prava za vse priznane konfesije v skladu z njih dogmatičnimi posebnostmi, 3, javnopravni značaj priznanih verskih socialnih organizmov, 4, neprikrajšano svobodo učenja, udejstvovanja svojih verskih načel in notranje samouprave, 5, pravico do lastnine in vzdrževanja iz javnih v to namenjenih sredstev, predvsem pa 7, pravigo snovati in vzdrževati vsake vrste kulturne naprave v mejah od države potrjenega učnega načrta, kar je morebiti spričo sedanjih razmer, ko hoče država šolstvo monopolizirati, najvažnejše, V glavnem se torej z dr. R. Kušejem strinjam, samo da se mi njegova formulacija o ustavnem za-jamčenju »pravic verskih družb na zavodih in drugem imetju, namenjenemu pouku« (točka 5), zdi vsekakor premalo določna, — Ker hočem o šolskem vprašanju, v kolikor je v zvezi z vprašanjem odnosov med cerkvijo in državo, govoriti posebič, opozarjam za sedaj samo na to, da je točka 7 dr, Kušejevega načrta, v kolikor določa nadzorstveno pravico države tudi namrtvaki«. Zanimivi bodo gotovo podatki o visokosti veseličnega davka od raznih predpustnih veselic. Kakor čujemo, so bile vse prireditve, veselice, plesi in ma-škerade visokoaktivne. Zlasti svejinični »Lovski ples« lovcev je bil zelo plodonosen in pravijo, da so plačali gospodje nad 30.000 kron veseličnega davka. Na vseh zabavah se je pridno popivalo, najbolj pa na »Umetniški noči«, ki pa je baje ostala drugače edina pasivna. Na tej »noči« pa so se pripetile tudi visoke in ekstravagantne bahavosti, poleg drugih‘zanimivosti. Tako je, kakor pravi ljubljanska govorica, neki verižnik kavalir »vrgel« godcem — tisočak. Živi se tedaj v Ljubljani, kakor v Budimpešti. lj Oj ta »Umetniška noč«! Elektro-monterju opernega gledališča Franu Siar-du so bile ukradene razne žarnice v vrednosti 3086 kron. Žarnice je bil posodil »Umetniški noči«. JCaša društva. d P. Z. »Ljubljana«. Drevi ob poF 8. uri vaja za ženski, ob 8. uri za mešani zbor. Točno! d Fantovski sestanek za vse orlovske od- seke ljubljanskega okrožja se vrši v nedeljo, 13, t. m. ob 10. uri v knjižnični dvorani dne Jugoslovanske tiskarne, II. nadstropje. Predaval bo br. Zabret o katoliških telovadnih organizacijah v tujini. Udeleže naj se ga vsi odseki polnoštevilno. Uljudno vabimo tudi vse orliške krožke. Br. predsednik. Iz organizacij. JngoslBB. Strok. Zveza. Sestanek odposlancev ljubljanskih skupin JSZ se vrši v torek, dne 15, t, m, ob 6. uri zvečer v prostorih konsuma v Zvezdi. Poročal bo dr. Kulovec o vtisih, ki mu jih je vtisnilo delavsko gibanje na Nemškem, Tržič. V nedeljo dne 30. jan. se je vršil pri nas občni zbor skupine JSZ in podružnice Delavske zveze. Zastopnik centrale je podal točno poročilo o političnem položaju. Poročila odbornikov so pokazala, da je odbor zelo dobro deloval. »Nčvi čas« je v Tržiču precej razširjen. Celje. Četudi molčimo, vendar ne spi-/no. Jugoslovanska Strokovna Zveza se je po enoletnem obstoju krepko razvila in dobila polno novih udov. Mnogi so bili najprej pristaši soc. dem. stranke, pa prišli so do spoznanja, da naša organizacija ni organizacija kapitalistov, ampak zaščitni-ca ih varhinja bednega delavstva, ki Se resnično poteguje za blagor istega. Ptuj. Na svečnico popoldne po večernicah se je vršil občni zbor tukajšnje skupine, ki v pretečenem letu ni tako delovali, kot bi bilo to želeti. Upamo, da bo to leto boljše in pa da se bodo tudi člani zavedali, kako važna in tudi potrebna je kršč. delavska organizacija, Na občnem zboru je govoril tudi okrožni tajnik tov. Stabej iz Maribora o pomenu, važnosti in delu JSZ. Ruše. V nedeljo 5. februarja po rrmi sv. maši se je vršil ob lepi udeležbi občni zbor tukajšnje skupine JSZ in članov 1. del. konz. društva. Po občnem zboru se je vršilo zborovanje, na katerem je poročal okrožni tajnik iz Maribora. Šmarjno pri Litiji. V nedeljo £3. t. m. je v Šmartnem pri Litiji dopoldne sestanek pre-'dilniškega delavstva, popoldne pa občni zbor usnjarskih delavcev, Sestanka in občnega zbora, naj se delavstvo v obilnem številu udeleži. Delaosha zveza. Črna. Na praznik 2. t. m. se ie vršil po pozni sv, maši političen shod, ob Upi udeležbi delavcev in kmetov. Na shodu sta govorila begunec-^upnik Razgoršek in tov, A. Krepek iz Maribora._ Ob koncu so bile soglasno sprejete resolucije, ki so se odposlale na merodajna mesta« Žfvilshl delavec. Opozarjamo na občni zbor skupine »Krek« in »Vič«, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol deseti uri dopoldne v prostorih del. konz. društva, Kongresni trg št. 2, Obenem ustanovimo svojo zvezo, zato pridite, kolikojr mogoče v obilnem številu. Železničar. i Shod Prometne zveze v Mariboru se je vršil dne 31. jan. t, 1. v prostorih JSZ. Na shodu, ki je bil dobro obiskan, se je videlo, da je delala Z. J. Ž. s celim uradniškim aparatom na to, da so se morali nižji žel. uslužbenci pri njih organizirati ter da so zlorabljali besedi »narod« in »naroden« le v strankarske namene v korist gotovih gospodov, da so oni dosegli svoje namene. Z dokazi je zastopnik P. Z. skupine Ljubljana orisal delovanje nasprotjih organizacij, kdo je kriv še nerešenih vprašanj železničarjev. Zavračal je tudi pomislek, s katerim se straši, da kdor ni pri Z, J. Ž. organiziran ni Jugoslovan ali pa da je element, nevaren državi. S tem je bil led prebit in pri glasovanju je večina izrekla za P. Z. Izvolil sc je takoj pripravljalni odbor. Pošiljabio mariborskim pionirjem P. Z. krščanskosocialne pozdrave, da bi vodili svojo skupino y. zadovoljnost .vseh članov. Prihodnja odborova seja P. Z. se vrši 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v spodnjih prostorih konsumnega društva, Kongresni trg 2. Prosimo točnosti! Zahteve kurjačev. Vabimo p. n. zastopnike vseh žel, organizacij, da se udeleže setanka dne 21. t. m. ob 6, uri zvečer v spodnjih prostorih konsumnega društva, Kongresni trg št. 2 v. svrho enotnega nastopa kurjaških zahtev. Ker so kurjači ena najbolj zapostavljenih kategorij na železnici in so njih zahteve upravičene, upamo, da se p. n. zastopniki vseh žel. organizacij sestanka gotovo udeleže, ter pošlje vsaka organizacija po dva zastopnika. Pismena vabila slede. Predsednik P. Z. Na pot stanovske solidarnosti! V Jugoslaviji smo prvi dobili »Kancelparagraf« železničarji. Ministrstvo saobračaja je namreč izdalo pred kratkim naredbo, ki popolnoma onemogočuje vsako mezdno gibanje med železničarji. Železničarji smo s to naredbo popolnoma militarizirani. Ni je menda toli nazadnjaške vlade na svetu, da bi se upala s toli brezobzirnim dokumentom na dan, kakor naša vlada. V očigled takim odredbam si mora vsakdo predstavljati, da smo jugoslovanski železničarji največji revolucionarni puntarji, ne pa pošteni uslužbenci jugoslovanske države. To je sramoten pečat za celokupni železniški stan in naša najenergi-čnejša zahteva je, da se ta dokument reakcionarne brezobzirnosti takoj ukine. Nočemo raziskovati, je-li so dali posamezni železničarji, ali katera njih organizacij povod za to vladno dejanje. Pregrehe, ki so jih storile naše »strokovne« organizacije nad nami, in s katerimi so se žalibog s takim apetitom ometovale druga drugo E red javnostjo, so našo razdvojenost po-azale v vsej svoji nagoti, in posledica tega je več ali manj — tudi gori omenjena na-redba. Tovariši! Minulo se ne da več popraviti, eno pa je gotovo, — če se nočemo samega sebe uničiti —, dosedanji umazani boj mora brezpogojno prenehati. Tisto sistematično vzgojeno, naravnost fanatižirano spvraštvo, ki vlada med soc. demokrati, komunisti in ZJŽ, vseh teh pa proti nam, daje reakcionarnim elementom polnomoč, da delajo iz nas brezpravno rajo. Sovraštvo med temi organizacijami, ta boj, ki presega boje najbolj srboritih političnih strank, nam zadaje smrtne rane, katerih se večina tovarišev ne zaveda in išče sovražnika tam, kjer ga ni. Zavedajoč se vseh posledic, ki jih povzročuje ta način boja in sovraštvo med stanovskimi sotovariši nam nasprotnih organizacij gre »Prom. Zveza« v boj za stanovsko solidarnost, z načelom »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Hočemo stanovsko vzajemnost in medsebojno spoštovanje v občevanju, hočemo pa tudi brezpogojno solidarnost vseh naših stanovskih organizacij v gospodarskih vprašanjih, o čemur bomo v prih. številki govorili dalje, Tobačni delavec. Ljubljana. Dne 27. januarja t. I. je imela skupina JSZ. tobačnih delavcev v Ljubljani in »Podporno društvo delavcev in delavk V Ljubljani svoj .redni občni zbor v prostorih konzuma, Člani in članice so se polnoštevilno udeležili obeh občnih zborov. Dnevni red je bil ‘sledeči: Poročilo tajnice, blagajničarke, nadzorstva in volitev odbora. — Otvorila je občni zbor predsednica Ivana Kosec ter poročala tudi mesto tajnice, da je skupina vkljub mnogim bojem tekom leta ostala trdna in močna, ki šteje danes okrog 600 članov in članic. Poročilo blagajničarke je podala nam. blag. Ivanka Simončič. Nadzorniki so potrdili, da je ,vse y najlepSem redu. Nato. je p>lo po- ročilo »Podpornega društva«. Predsednik Anton Besov je otvoril in pozdravil vse navzoče, Poročilo tajnice je podala namestnica in navduševala člane, da ostanejo zvesti najstarejši organizaciji tob. tovarne. Blagajniško poročilo je podala Ivanka Simončič, članov je v društvu 578. Nadzorniki so ji izrekli zahvalo za njen res veliki trud in povedali, da so našli vse v najlepšem redu. Končno je bila volitev v oba odbora, ki se je takoj po občnem _ zboru pri seji konstituiral sledeče: »Skupina JSZ«: Apolonija Zor, predsednica; Iv, Simončič, podpredsednica; Frančiška Ča-mernik, tajnica; Manca Kropar, nam. tajn.; Ivanka Kocjan, blagajničarka; Frančiška Hainc, nam. blag.; Ivanka Prek, Frančiška Paušek, Pavla Mlakar, Ana Novak, Ivana Debevc, Uršula Tomše, Besov Anton, Bezlaj Jožef, Kante Kajetan, odborniki in odbornice. — Podporno društvo: Besov Anton, predsednik: Frančiška Čamernik, podpred- sednica; Mici Janežič, tajnica; Mar, Erjavc, nam.; Ivanka Simončič, blagajničarka: Ivanka Kocjan, nam. blag.; Ivanka Prek, Mar. Pliberšek, Segatin Franc, Kante Kajetan, Bevc Matija, Jekovc Matevž, Uršič Magd., nadzorstvo. Pri zadnji seji dne 4. februarja se je sklenilo, da se sestavi spomenica in takoj odpošlje v Belgrad direkciji monopola. Delavcem in delavkam se bo prebrala po oddelkih. Kovinar. Deputacijo kovinarskih delavcev je zastopal za Jugoslovansko Strokovno Zvezo v Belgradu tov. Cvikl. Deputacija se je zglasila pri ministrstvu za socialno politiko, pri ministrstvu za trgovino in obrt, pri železniškem ministrstvu in ministrstvu financ, — Enkete, ki jo je v Belgradu priredil »Gospodarski svet SHS« sta se udeležila od Jugoslovanske Stro-| kovne Zveze strok, tajnik Cvikl in poslanec Gostinčar. Borovlje. Tukajšna tovarna K. I. D. je odpustila 15 delavcev, ker so bili člani naše organizacije. Naša organizacija je ukrenila vse potrebno in je delavcem za-sigurano zadoščenje. Poudarjamo pri tem, da ni ukrenila niti vlada nič, še manj seve zvonki »Gosposvetski zvon«, pač pa je naša delavska organizacija skupno s Podpornim društvom za koroške begunce ukrenila vse potrebno, da se taki slučaji ne bodo več godili in da se slovenskemu delavstvu zasigura svoboda organizacije. Kndar. Zagorje. Gospodom pri premogokop-nem revirju trbovelj. družbe v Kotredežu bi svetovali malo več usmiljenja do delavcev. Ako je namreč kateri istih zavoljo bolezni telesno onemogel in kot tak prejme od g. zdravnika list za izvenjamska nadnevna dela, naj se to upošteva in naj se ga več ne uporablja za dela v rovu kot se to sedaj dogaja. Vsaj nismo več pod avstrijsko vojaško upravo, ko si človek vkljub svoji nezmožnosti ni mogel pomagati. Upamo, da se v bodoče ne bodo dogajale podobne stvari, ker bi bili primorani potem zavzeti drugačno stališče. — Na drugo nedeljo 20. svečana t. 1. sklicuje vodstvo skupine JSZ občni zbor z običajnim sporedom v gorenjih prostorih Zadružnega doma ob 3. uri popoldne. Člani in članice, Vaša dolžnost je, da prav vsi brez izjeme pridete, da poživimo našo skupino! V Zagorju ob Savi je 13. t. m. ob 4. uri popoldne občni zbor skupine. Člani naj se ga polnoštevilno udeleže. Usnjar. Tržič. Mally je odpustil čez 30 delavcev, med temi ravno nekatere starejše. Na posredovanje JSZ je poverjeništvo za soc. skrb določilo za 10. t. m. na licu mesta komisijonalni pregled dejanskih razmer, ki naj dokaže, dali je odpust res, brezpogojno potreben ali ne. Prepričani smo,, da bo poverjeništvo za soc. skrb pritisnilo na podjetnika, da obdrži delavce tudi v dobi slabše konjunkture, ko so mu kopičili kapital v boljših letih. » Lesni delavec. Rimske Toplice, Naša organizacija je vložila pri I. jugosl. tovarni za podpetnike in druge lesne izdelke v Rimskih Toplicah zahteve za izboljšanje delavskega položaja. Podjetje odgovarja na naš dopis odklonilno in meni, da ako delavcem ni pogodu sedanja plača, naj kar gredo. Odgovor je prav vreden liberalnih kapitalistov; vsekakor pa jim hočemo pokazati, da se z organiziranim delavstvom ne govori tako, kot z rajo hlapcev in sužnjev. Slannlkar. Kriza v slamnik ar ski obrti. V slamni-karski obrti se je tudi porodil zastoj, ki preti to obrt pokončati in s tem napraviti slamnikarjem in slamnikaricam, ki so navezani v zimskem času na edini ta zaslužek ogromno škodo. Vzrok temu je seveda državna gospodarska politika, ki se posebno zrcali v carini. Načelo, da mora državna blagajna kolikor mogoče več milijard dohodkov imeli, je postalo za državo pogubno, ker s tem rine delavstvo na cesto, ga spravlja ob kruh in prepušča največji bedi, lakoti in poginu. Proti carinski politiki, ki škoduje tudi slamnikar-ski obrti je za slamnikarie interveniral v Belgradu poslanec Gostinčar. Zaj^ vila se mu je odpomoč, Mi upaffi0i‘ obupni klici več deset tisočev sloveni* , ga delavstva ne bodo zaman in, da , odpomoč kmalu gotova stvar, I ostane zopet samo pri obljubah. , SLAMNIKARJI! V četrtek, dne; ' t. m. se vrši ob peti uri protestni in slamnikarskega delavstva v Dond*| Dolžnost vsega delavstva je, da pdne 1 zadnjega na shod. Pridejo naj tudi o“ , in žene. Shod se vrši v Društvenem d*1* , Agitirajte za ta shod. Islaojsfuis papirnic. Vevče. Preteklo nedeljo je pdfn naša skupina predpustno veselico ®j varniški restavraciji. Zasedeno je bu*j zadnjega kotička. Pevski zbor je k’5 pevske točke prav izvrstno. Sodek| je tudi društvena godba na pihala, j je dovolj zabave, Po dnevih znoja i® at da je tudi delavec upravičen, da se L m šteni zabavi opere za nekaj uric ski® he Služkinja. ! f< Usojamo vprašati dež vlado *a.i venijo, ali sploh misli na rešitev poSj ga reda ali ne? Ako se dež. vlada o® kompetentno, tedaj pa naj prepusti j* posle takšnim, ki bodo imeli kompe\ Izjavljamo, da pade odgovorih? eventuelne* posledice na one faktor)6 j zadevo zavlačujejo. .! j Zveza služkinj. V nedeljo 13- N ob 5. uri popoldne ima skupina C P,; vanje v prostorih Krekove prosvet®' ljene so vse članice te skupine. ,0®° SIfar. Letni občni zbor skupine sit»^ Stražišču pri Kranju se vrši v nedc*lj 13. t. m. ob 3. uri popoldne. Na®®6; '2£ tudi tov. Cvikl, ki se je vrnil iz lav Vsi sitarji naj se shoda udeleže Sel vilno, StavMaski delavec Pus Ljubljana. Zveza stavbinskega Ajv B stev stvi je vložila pri Zvezi industrijcejU yjej, Tahfftvo 79 nnvJŠ9niom V - day bla> N" *Utti zahteve za povišanjem plač, V. dneh se vrše pogajanja. Širite ..HOIII Odgovorni urednik Anton Izdaja konzorcij »Novega i j Tiska Jugoslovanska tiskarna jr L!*' Ste preveč občutljivi za mrzli **«*! kovrstne bolečine se takoj pojavljal0,. bost? Oj, kako tu ublažujejo bolečin®Jj jujejo telo masaže s Fellerjevim pr fluidom! 6 dvojnaiih ali 2 Špecijalni ^ 42 kron. Državna trošarina posebej. j Potrebovali bi odvajajoče, želod«* J čujoče sredstvo? Poslužite se le pravih Elza-krogljicl 6 škatljic 18 ^ Omot in nnštnina nncnhni a nnice® , tod um, he gaj] iVla ods telji Omot in poštnina posebej, a najo^Vj Eugen V. Feller, Stubica Elsatrg št. 245, Hrvatska, hice 30 hiat Cene zmerne. Cene e Naznanilo. Podpisani naznanja cenj. občinstv* otvoril v Mariboru, Ruška cesta št. 2 i čevljarsko delaVnieO ter se priporoča za mnogoštevilna narodi* Ivan Ekart Savljarefei mojotar, jftiUtlBOt?, f{u5ko jf °