Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 59.	r LMaDl, v som, h. marca i9is.
Leio xli
~ Velja po pošti: —
Za oelo leto napre] . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29*— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
== Sobotna izdaja: =
za celo leto......., 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ g-— a ostalo inozemstvo. „ 12-—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ ca večkrat primeren popnst.
Poročna omili. nhfili, osmrtnice lil:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
- Poslano:---■
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
K-*- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
Skupščina „!Mmm&
Zadnji četrtek je v »Unionovem« stebrišču zborovala letošnja skupščina Zadružne zveze. Vse je slutilo, da se bo na letošnjem zborovanju naše zadružne centrale govorilo in sklepalo o važnih stvareh in zato je predsednik dr. Krek lahko pozdravil številne zadružne delavce. Pozdravil je zastopstvo deželnega odbora in Kmetijske družbe in rekel: »Naš poseben pozdrav pa velja tistim članom naših zadrug, ki se bore za čast domovine in trpe za nas v strelskih jarkih ob Drini in Savi ali gori v Karpatih. Prepričani smo o njih: kakor so znali doma izvrševati načelo krščanske ljubezni, da so dolžni storiti več nego jim veleva stan, tako bodo izpolnili v najpopolnejši meri vse, kar zahteva od njih sveta prisega. Mi smo ponosni nanje in jih pozdravljamo in jim želimo: »Dobri Bog jih pripelji kmalu čile in zdrave nazaj v njihove družine in na delo za skupni blagor.« Spominjamo se tudi onih naših zadružnikov, ki počivajo kot junaki pod hladno rušo. Tudi teh je že več, smrt je zarezala globoke brazde v naše vrste. Spominjali se jih bomo v hvaležnosti za vse, kar so dobrega storili za naše ljudstvo prej v miru in zdaj v boju. Zato jim želimo, da bi bili z obilnim deležem sprejeli v nebeško zadrugo.«
Po spominu na bolnega podpredsednika kanonika Šiška je dr. Krek izvajal:
To leto je zgodovinsko v povestnici našega naroda, naše domovine in naših zadrug. Ta povestnica bo pričala, da je v tem viharnem letu živel doli na jugu narod zdrav, čil, krepak, razumen, močan sam v sebi, priden in vreden življenja. (Obilno pritrjevanje.) Morda ga ni naroda, ki bi v teh težkih dneh kljub vsem težavam in žrtvam in vsemu natolcevanju in neopravičenemu blatenju ostal miren in resen, kakor ravno naš narod. Na zadružnem polju je ostalo vse mirno, nobena posojilnica ni trpela, kreditno življenje se je razvijalo popolnoma mirno, potreben denar je vsakdo lahko dobil, redno so se plačevala posojila in nalagal denar, in reči smemo sploh: Danes, ko že toliko mesecev trpi vojska, je naše zadružništvo močno in še močnejše nego prej, kreditno življenje je mirno, denarja je dovolj. Zaupanje ljudstva je ostalo in se povečalo, in kjer so trije ali pet delavcev odšli v boj, tam vodijo redki doma ostali vse delo naprej, zato tem zadnjim prisrčna zahvala.
Ta čas pa je tudi dokazal, kako neobhodno je potrebna pri nas na zadružnem polju naša duhovščina, katere podvojeni pridni požrtvovalnosti gre posebna zahvala. To sem moral poudarili, ker načela: »Duhovščina naj se umakne od zadružništva,« pri naših razmerah ni mogoče izvajati. (Odobravanje.)
V	imenu dežele je pozdravil deželni odbornik d r. L a m p e : »To zborovanje popolnoma soglaša z dolžnostmi, ki jih ima danes vsak državljan. Ravno tako važno kakor je stališče naših mož v strelskih jarkih, je stališče onih mož, ki vršijo vsak dan odgovornosti polno službo za narodno gospodarstvo. Naše zadruge so se zdaj izkazale, ko so vzdržale pri nas mirno notranjo gospodarsko moč države in da bi se ta sila vedno bolj krepila, da bi se naše zadruge udeležile sijajnih, boljših časov, ki morajo priti: V to Bog pomozi!«
V	imenu Kmetijske družbe kranjske je pozdravil njen ravnatelj cesarski svetnik Gustav Pire: »Vi, zadružniki, sedaj zastopate v prvi vrsti denarno stališče, v bližnji prihodnojsti bo pa najvažneiše želodčno vprašanje. Temu bo treba posvetiti sedaj glavno skrb in od Vas, zadružnikov, bo odvisno, če bomo želi bogate sadove, ki jih Bog daj!«
Poročilo nečelstva
je podal načelstveni ravnatelj Ivan Traven.
Preteklo leto je bilo nekako leto preizkušnje za zadružno organizacijo. Iz splošnega poslovanja povzamemo le nekatere v r žre j e stvari.
Politični in gospodarski vzroki so vplivali zadnja lela zelo tudi na zadruž-
ništvo. Denarno krizo so čutile tudi zadruge. Toda denarni trg se je zboljšal že koncem leta 1913; posebno se je pokazalo to zboljšanje v prvi polovici minulega leta. Denar je prihajal v veliki množini — posebno v nekaterih krajih — v naše denarne zavode, tako da so ti z lahkoto zadostili, ne le potrebam domačega kraja, temveč da jim je denar preostajal in so ga pošiljali Zvezi. Prišla pa je vojna n e-varnost. Koncem julija «e jc pričela mobilizacija. Spočetka so bili ljudje razburjeni in so vsled tega dvigali precejšnje vsote iz posojilnic. Omeniti pa moram, da ljudje v pretežni večini niso dvigali iz strahu pred vojsko, temveč iz potrebe, ker so potrebovali denar za tiste, ki so bili vpoklicani v vojsko. Tako je morala Zveza vsled velikih izplačil, ki so jih imele njene članice, tekom prvega tedna mobilizacije izplačali nad 700.000 kron.
Proglasil pa se je začetkom meseca avgusta moratorij, ki je denarne zavode spravil nekoliko v zadrego. Ljudje pa so se polagoma uživili v nove razmere in poslovanje zadrug je prišlo polagoma v normalni tir.
Naša zadružna organizacija je izplačala za podoisano vojno posojilo nad 2,200.000 kron in je s tem pokazala svojo veliko moč.
Strah pred vojsko in bojazen za lastni denar je ponekod sicer zavrl nekoliko poslovanje, kar se je poznalo posebno v tem, da ni bilo novih vlog. Proglašeni moratorij pa je omejil izplačevanje celotnih naložb. Pribiti pa moram to, da se tudi za čas vojske, za čas moratorija ni nikjer ustavilo popolnoma izplačevanje naložb, niti izplačevanje dovoljenih posojil, le omejilo se je. V slučaju potrebe se je šlo tako vlagateljem kakor tudi posojilojemalcem vedno na roke. Kjer se je videlo, da ljudje res potrebujejo denar, tam so se izplačale tudi večje vsote brez ozira na moratorij in obenem dali tudi potrebni krediti.
Kar tiče ostale vrste zadrug, bi pripomnil samo to, da delovanje tudi teh ob času vojske ni prenehalo. Intenzivnejše je bilo delo pri kmetijskih in konsumnih društvih, ker je bilo treba posredovati v večji meri kakor prejšnja leta nakup in prodajo gospodarskih in kmetijskih potrebščin. Ob času, ko je manjkalo povsod delavcev, se je posebno pokazala korist strojnih zadrug. Le mlekarske zadruge so za časa mobilizacije trpele, ker je bil oviran prevoz mlečnih izdelkov.
Pisarniško delo.
Revizor Kramaršič je zbolel in ne more opravljati službe že celo leto.
Delo v pisarni je bilo v preteklem letu precej obsežno. Zveza je prejela 14.570 dopisov, odposlala pa 16.126. Poleg tega je razposlala še 27 raznih okrožnic.
Vojni dogodki so močno vplivali tudi na zadružno življenje in delovanje. Nace 1 s t v o, ki je imelo v preteklem letu 32 sej, je po izbruhu vojske posvečalo posebno pozornost vsled vojske izpremenje-nim razmeram. Zavedalo se je, cla ravno zadružnim organizacijam, ki imajo v gospodarskih stvareh najtesnejši stik z ljudstvom, pripada v tem času važna naloga, da pomirjevalno vplivajo na narod in ga pripravljajo, da se prilagodi novim razmeram. Zveza kot centrala je v teh časih stala svojim članicam na strani, jih obveščala o vseh važnejših dogodkih in jim dajala navodila, po katerih naj se ravnajo pri svojem poslovanju.
Omenjam važne stvari in pa navodila, ki jih je dala Zveza svojim članicam v tem času.
1.	Zveza je priporočala posojilnicam, da naj pouče ljudi o varnosti vlog in da sc bo kazensko strogo postopalo proti vsem onim, ki bi trosili neosnovane in vznemirljive govorice o denarnih zavodih. Deželni odbor kranjski je razposlal občinam o tej stvari lepake.
2.	Glede notranjega poslovanja je priporočala posojilnicam, da nc izplačujejo celotnih vlog, ampak samo
zneske, katere ljudje res potrebujejo za vsakdanje potrebščine. Glede večjih iznosov naj se strogo drže odpovednih rokov. Posluje naj se le ob uradnih dnevih.
3.	Ko je bil proglašen moratorij, je Zveza obvestila s posebno okrožnico svoje članice in jim dala navodila, kako naj se ravnajo o razmerah, nastalih vsled moratorija.
4.	Ko so nekatere posojilnice vsled precejšnjih dvigov hotele obrestno mero za vloge zvišati, jih jc Zveza opozorila, naj opuste svojo namero, ker bi njihov korak ne dosegel zaželjenega uspeha.
5.	Zveza je opozorila svoje članice, da naj skrbe za n o v e v 1 o g e, v slučaju sile pa lahko dovoljujejo tudi manjša posojila za krajši čas. Vse članice brez izjeme pa se morajo strogo držati discipline tudi glede denarja, ki je naložen pri Zvezi. Omejiti se morajo te pri svojem poslovanju, da se pomaga onim zadrugam, ki so v zadregi.
6.	Odvisen denar naj se redno pošilja Zvezi, ki je pripravljena med moratorijem vplačane vsote izplačevati brez pridržka. Dolžnikom pa naj posojilnice priporočajo, da plačajo obresti in vračajo tudi nekaj na dolg.
7.	Vsled vojnih dogodkov je bilo poklicanih mnogo kmečkih mož pod orožje. Bali se je bilo, da bi utegnilo za mlatev, košnjo in jesensko setev primanjkovati delavcev; zato je bilo potrebno, da so mogle strojne zadruge, kjer so ustanovljene, poslovati. Pri nekaterih strojnih zadrugah so šli monterji v vojsko, zato je Zveza priporočala, naj si oskrbe drugih zanesljivih ljudi, ki bi se na licu mesta ori poslujočih zadrugah ogledali in naučili delo.
8.	Zveza je po posredovanju deželnega odbora dosegla, da je vlada proglasila bencin za aprovizacijski predmel,
9.	Onim štajerskim z a d r u -g a m, ki delujejo v krajih, kjer se prideluje veliko hmelja, se je priporočilo, da pouče ljudi, naj hmelj prodajo lc proti plačilu v gotovini.
10.	Posojilnice, ki delujejo v bolj južnih krajih, je pozvala Zveza, naj z a d o 1 ž-n i c e in druge vrednostne listine pošljejo k nji v shrambo.
11.	Gospodarska in ko ns umna društva je opozorila, naj zahtevajo pri prodaji blaga vedno takojšnje plačilo. Terjajo naj stare dolžnike, da pridejo do lastnih prometnih sredstev.
12.	Da bi se dobil pregled o vplivu vojnih dogodkov na mlekarske zadruge, je Zveza razposlala tem zadrugam poziv, da ji sporoče, ali poslujejo tudi v vojskinem času, ali je mlekar odšel k vojakom, kam se pošilja mleko, koliko na dan, koliko imajo v zalogi še surovega masla, sira ild. in po kakšni ceni prodajajo te izdelke,
13.	Ker se je tudi naša zadružna organizacija udeležila delovanja Rdečega k r i ž a in pomožnih odborov, je Zveza pozvala članice, da ji sporoče, koliko so darovale za podporo v te dobrotvorne svrhe.
14.	Najvažnejši predmet, kateremu je načelstvo posvetilo veliko pozornost, je bila a p r o v i z a c i j a. Zveza je stopila v stik z deželnim odborom, da bi se prebivalstvu Kranjske kolikor mogoče po primernih cenah zadobila živila, o katerih se jc bilo bati, da jih bo primanjkovalo. Zalo je že v okrožnici dne 25. avgusta opozorila zadruge, da bo cena nekaterim živilom gotovo poskočila in je prosila svoje članice, da ji pošljejo približne podatke, kakšna je bila letina v njihovem kraju, katere vrste živil bo morda treba kupovati in koliko množino. Nekatere zadruge so sicer odgovorile na tozadevno okrožnico, poslale zabeležene podatke, iz katerih je bilo posneti, da bo treba več sto vagonov živil nakupiti samo za Kranjsko. Tudi za Istro in Štajersko je bilo prijavljenih par sto vagonov živil.
Dogovorno z deželnim odborom in Gospodarsko zvezo se je sklenilo nakupiti večje množine živiL
Ljudje se pa tedaj še niso zavedali, kako resna zadeva je aprovizacija. Zanimanje za živila se je pokazalo šele tedaj, ko je bila stvar že zamujena. Zveza je storila vse, kolikor jc bilo v njeni moči.
Dalje je opozarjala svoje članice, na} se opozori ljudi, da ne bodo 1 a h k o m i š-ljeno zapeljani po visokih cenah prodajali živil drugam. Glede tega se je obrnila Zveza tudi do deželnega odbora kranjskega, ki je s posebnimi lepaki nato opozoril prebivalstvo, V zadnjem času se je posrečilo pridržati v deželi 25 vagonov fižola, ki je bil namenjen v tujino.
14.	Ko je finančna uprava najemala vojno posojilo, je Zveza na poziv poljedelskega ministrstva izdala posojilnicam primerna navodila, kako naj postopajo pri podpisovanju tega posojila.
15.	Zveza je dala tudi navodilo, kako naj sodelujejo njene članice pri razkosavanju kmečkih posestev.
Priznati moram, da so se članice ve* činoma držale danih navodil. To vzajemno delo je imelo uspeh, kajti ko so se povsod majali temelji, na katerih sloni narodno gospodarstvo, stale so zadruge trdno na svojem mestu. Zaupanje do zadružne organizacije se je v tem kritičnem času ne le ohranilo, temveč zelo utrdilo.
Revizije.
Kot nadzorovalna oblast jc Zveza < preteklem letu, dasi je imela manj urad-ništva na razpolago, vršila svojo revizijsko dolžnost. Izvršila je 237 revizij. Na Kranjskem 130, na Štajerskem 77, na Koroškem 18 in v Istri 12. Par revizij je trajalo po več tednov.
Poleg revizij so Zvezini revizorji in uradniki pomagali sestavljati računske zaključke začetkom leta. Na licu mesta se je sestavilo 136, v pisarni 111, pregledalo pa 137 računskih zaključkov.
Pri precejšnjem številu zadrug se premalo gleda na to, da se zbere kolikor mogoče velika lastna rezerva. Veliko zadrug je, pri katerih odborniki žive v tej misli, naj se pomaga članom s kolikor mogoče nizko obrestno mero za posojila. Ta misel je sama na sebi sicer hvale vredna in kaže skrb in ljubezen do bližnjega. Toda v prvi vrsti naj imajo odborniki zadrug pred očmi to, da se morajo zadruge postaviti na trden gospodarski temelj, katerega tvori zadosti velika lastna glavnica.
Menim, da naše zadruge najbolje skrbe za dobrodelne in občekoristne namene s tem, da si okrepe svoj lastni sedaj še slabotni gospodarski temelj, svoje rezerve, kajti te jim bodo omogočile, ako bodo zadosti velike, da bodo kasneje res lahko podpirale dobrodelne naprave.
Stanje Zvezinih članic.
Koncem 1. 1913. je bilo v Zvezi včla«. njenih 68 2 zadrug. V letu 1914. je pristopilo na novo 7 zadrug, odpadlo pa 98 zadrug, med njimi 88 v Dalmaciji, in šteje Zveza koncem leta 1914. skupaj 591 čla* nic, —
Na novo je Zvezi pristopilo: iz Kranj« ske 2 zadrugi, iz Štajerskega 4, iz Istre L
Članstvo je odpovedalo 89 zadrug (88 v Dalmaciji in 1 na Goriškem), 3 so bile izključene, 6 pa jih je likvidiralo.
Po deželah Zvczinega okoliša se de« Iijo včlanjene zadruge sledeče:
Kranjsko 332, Štajersko 119, Koroška! 44, Goriško 6, Trst 6, Istra 80, Dalmacija 4, skupaj 591.
Zvezino denarno poslovanje.
Žc v splošnem pregledu o zadružnem delu sc je omenilo, da je bilo v prvi polovici leta Zvezino denarno stanje prav ugodno. Denarja jc prihajalo veliko in Zveza je imela v prvem polletju naloženega nad 4 in pol milijona kron. Ko sc je pričela mobilizacija, so prišla tudi večja izplačila.
Še večjo poskušnjo jc morala prestati na likvidnost Zveze in njenih članic, ker se je pričelo podpisovati vojno posojilo.
Zadostna lastna denarna sredstva so pa Zvezi omogočila, da jc ves čas vojske ohranila isto obrestno mero. Ko je bila obrestna mera pri bančnih zavodih od 7 do 9%, in celo pri Avstr&
ogrsik banki na 8% kasneje 6% in so tudi druge zveze zahtevale za dane kredite 6U ?« do 8%, je obrestna mera ostala pri naši Zvezi neizpremenjena: namreč 5'/•>%.
Celokupni promet za 1. 1914. znaša 79,544.415 K 10 v. Omenja dalje, da je efekt poslovanja za minulo leto negativen, t. j. da izkazuje račun zgubo 19.364 K 63 v. Ta izguba je nastala zato, ker je znašala pri vrednostnih papirjih v minulem letu kurzna izguba 40.717 K 61 v., odpisalo sc je pri raznih dolžnikih 22.052 K 30 vin. Ako bi sc torej teh dveh postavk celotno ne odpisalo, bi zaključili preteklo leto s precej lepim dobičkom.
Dr. Krek doda, da je Zadružna Zveza posredovala pri prošnjah, cla se oprosti vsaj začasno črnovojniške službe uslužbence zadrug, kar se ji je posrečilo pri strojnikih in mlekarjih. Opozarja na ministrsko odredbo, da se kmetijske uradnike lahko oprosti ali odpusti za trajno iz vojaške službe, V lo svrho spadajo strojniki, mlekarji in nujno potrebni uslužbenci pri zadrugah in po njegovem mnenju tudi tajniki kmečkih posojilnic, kjer bi zadruge brez njih težko delovale. Zadruge naj napravijo prošnje na okrajno glavarstvo in Zveza jih bo podpirala. Ravnatelj Gospodarske Zveze Janko Jovan poroča, kako je Zadružna Zveza oskrbela Gospodarski Zvezi potrebni denar za aproviza-cijo. Gospodarska Zveza je v začetku mobilizacije imela precej zalog živil, pa vojaštvo jih je precej v 14 dneh vzelo za čez 300.000 K. Nato je stopila v zvezo z žitnimi tvrdkami na Ogrskem in je od avgusta do konca decembra nakupila 300 vagonov pšenice, 300 koruze, 20 moke, 300 sena za vojaštvo, 6 riža, krompirja 2, oljnih tropin 4 in drugih krmil 40 vagonov, vsega skupaj skoro za 3 milijone kron. Toda ogrska vlada ji je v 2 mesecih vzela čez 80 vagonov blaga in tako Gospodarska Zveza ni mogla vsega storiti.
Po odobrenju načelstvenega poročila je deželni poslanec P i b e r namesto odsotnega predsednika prof, Verbiča podal
poročilo nadzorstva:
Od zadnjega občnega zbora je imelo nadzorstvo 8 sej. V sejah so se obravnavali načelstveni sklepi, čitala in pretresa-vala so se revizijska poročila ter stavili nasveti o odpravi nedostatkov.
Posebno pozornost je treba obračati kreditom, ki so bili dovoljeni v vojnem času v aprovizacijske svrhe. Tudi v tem oziru so se stavili potrebni nasveti,
Nadzorstvo je pregledovalo redno vodstvo knjig in večkrat revidiralo blagajno. Poudariti je treba, da opravlja ravnatelj Traven in pod njegovim vodstvom vse uradništvo posle v najlepšem redu.
Od zadnjega občnega zbora se je vršila glavna revizija, izvršena po Centralni Zvezi na Dunaju. Prisostoval ji je pogosto načelnik nadzorstva prof. Verbič. Tudi dunajski revizorji so se pohvalno izrazili o lepem redu, ki so ga našli pri vodstvu Zveze,
Pred občnim zborom so pregledali posamezni člani nadzorstva bilanco, primerjali vse postavke s knjigami oziroma izpiski ter poročali v seji, v kateri se je obravnavalo o posameznostih. Bilanca je v popolnem skladu s knjigami.
Predsednik dr, Krek prosi, naj nadzorstvo še v nadalje tako vestno deluje. Kljub raztresenosti po vsem Slovenskem in kljub vojski je nadzorstvo imelo 8 sej in to bodi vzgled nadzorstvom naših zadrug.
Poročilso nadzorstva se je odobrilo.
Nato je ravnatelj Traven prebral
Letni račun in bilanco za leto 1914.
Iz računskega zaključka posnamemo, da je v letu 1914, izplačalo 4,445.918 K 88 v. kreditov članicam v tekočem računu, vrnilo pa 7,041.134 K 11 v, in je stanje kreditov koncem leta znašalo 9,870.001 K 30 v,
V tekočem računu so članice naložile 6,267.830 K 44 v., dvignile pa 6,283.105 K 6 v. in znaša stanje vlog v tekočem računu A 10,437.559 K 37 v,, vse vloge pa 15,418.777 K. Deleži znašajo 408.310 K, rezerva pa 226.495 K 68 v.
Po ravnateljevih pojasnilih k posameznim postavkam, zlasti k točki izguba, je pristavil dr. Krek: Načelstvo je sklenilo, da izkaže kurzno izgubo celo. Lahko bi jo porazdelilo na več let, kakor bodo storili drugi zavodi, pa mi smo rekli: »Hodimo varno pot in izkažimo to, kar je. Mogoče in pravilno je razdeliti kurzno izgubo na več let, toda lahko bo ta prihodnje leto še večja. Zato bodimo solidni!
Nato se je vnel živahen in obširen : razgovor o obrestni meri. Govorili so dr. j Krek, ravnatelj Traven, Steblovnik (Šmi- j hel pri Šoštanju), poslanec Piber, bencfi- j cijat Majdič, poslanec Grašič iz Istre in Stanovnik (Horjul),
Iz razgovorov so se rodili sledeči stavki:
1, Zadružna Zveza svetuje, da se kreditne zadruge v posameznih okoliših z ostalimi zavodi na posebnem sestanku posvetujejo o enotni obrestni meri.
2.	Načelstvu Zadružne Zveze se naroča, da posreduje pri poljedelskem ministrstvu, da podpira to akcijo.
3.	Pri občnih zborih naših posojilnic in hranilnic naj se poleg splošno gospodarskih stvari obravnava tudi o obrestni meri.
Nato je bil letni račun soglasno sprejet.
Volitve.
Nadzorstvo ostane isto, pač pa se je vsled izpremenjenih pravil volilo popolnoma
novo načelstvo.
Izvoljen so: Dr. Krek, kanonik J o -sip Šiška, stotnik Matija Kump, ravnatelj Ivan Traven, župan Anton Belec, prof. dr. J o s i p H o h -n j e c , župnik-posianec Josip Grašič, ravnatelja Bogumil Remec in Janko Jovan, drž. poslanci Fran Demšar, Fran Jaklič in dr, Anton Korošec, župnik Ivan Bešter, učitelj Ivan M a h u 1 j a in urednik F r, S m o d e j.
Po končanem občnem zboru je imel odbor takoj sejo, v kateri je izvolil v načelstvo sledeče gospode:
Predsednik dr, Janez Ev. Krek; I. podpredsednik ravnatelj B o g u m i 1 Remec; II. podpredsednik stotnik v p. Mat i j a Kump; načelstveni ravnatelj Ivan Traven; kot prisedniki pa: ravnatelj Janko Jovan, župan Anton Belec in prof. dr. Josip H o h n j e c.
Iz revizijskega poročila, ki sc je na občnem zboru doslovno preči-talo, omenjamo le na kratko, da se Splošna Zveza avstrijskih kmetijskih Zadrug na Dunaju jako povolino izraža o delovanju Zveze in z zadovoljstvom konstatira, da vlada v njenem poslovanju lep red.
Med slučajnostmi se je na preglog dr. Kreka naročilo zveznemu načelstvu, da naj upliva pri članicah, da se v častnem spominu ohranijo v boju padli zadružniki. — Članice naj posk.be, da se njihova imena objavijo v Zvezincm glasilu, doma pa naj po zmožnosti oskrbe zanje skupno cerkveno opravilo, —
* * *
Po končanem občnem zboru se je vršilo pet predavanj, katerim je popoldne prisostvoval tudi gospod deželni glavar dr. Ivan Š u s t e r š i č. Govorili so ravnatelj »Kmet. družbe« ces. svetnik Gustav Pire o delovanju žetvenih komisij. Dr. Krek o raznih aktualnih kreditnih vprašanjih, ravnatelj »Kmetijske šole na Grmu« V. Rohrman o poljedelstvu, mlekarski nadzornik L e g v a. rt o živinoreji in inženir Rataj o pašništvu.
Predavanja izidejo v zveznem glasilu in v posebni brošuri, ki se dopošlje zadrugam, da jo razdele med ljudstvo.
Tozadevni vladni ukaz se glasi:
Da bo mogoče kar najhitreje in naj-popolneje opraviti spomladanska poljska dela, je po razpisu c. kr. ministrstva za deželno brambo z dne 8. marca 1915, oddelek XIV., št, 359, iz leta 1915, vojaška uprava, uvažujoč velik pomen, ki ga imajo ta dela ne le z navadnega gospodarskega stališča sploh, ampak tudi še posebe iz vojaških ozirov, odredila, da se bodo dajali kratki dopusti vsemu h kmetijskemu poklicu pripadajočemu moštvu hkrati, ki se nahaja pri vojaških formacijah, nadomestnih krdelih, rekonva-lescentnih oddelkih in zavodih v deželah zunaj bojne črte, kolikor bodo dopuščala potrebna nadomestila za armado in drugi neizogibni oziri na vojaštvo.
Ti dopusti se bodo odmerjali tako, da bodo dopustniki lahko opravili najnujnejša poljska dela in da bo — kolikor bo to mogoče — lahko primerno premenjati dopuste za časa poljskih del.
Dopusta se da največ štirinajst dni. Kolikor dopuščajo službene razmere, se sme vselej posebej dovoliti, da se ne všteje potovanje domov in nazaj v čas dopusta. Prošnjo za dopust mora ali prosilec sam ustno prijaviti pri svojem poveljstvu ali pa jo vlože njegovi svojci po političnem okrajnem glavarstvu, ki mora o njej podati svoje mnenje in jo potem kar najhitreje poslati pristojnemu poveljstvu moža, kateremu je dovoliti dopust. Dopust dovoli poveljnik oddelka.
Najprej se bo oziralo pri dovoljevanju dopustov na samostojne kmetovalce, in sicer kolikor so ozira vredni, potem na svojce samostojnih kmetovalcev, ki delajo pri domači kmetiji, naposled na kmetijske delavce.
Razdobja, v katerih sc dopusti dovoljujejo, se ravnajo po času, v katerem v dotičnih krajih krnelujejo, in po drugih krajnih razmerah. Dcpustnikcm je na pod-slavi i/,danih jim dopustnic, iz katerih jc razviden namen dopusla, dovoljena prosta
vožnja po žcleznicah. Dopustnik, ki se ne vrne po končanem dopustu se kazensko-sodno strogo kaznuje.
Že preoblečene može je odpustiti na dopust v vojaški, druge pa v civilni obleki. Nadomestna krdela (zavodi) bodo ž u-panstvom in pristojnim političnim oblastvom po pošti poslala po en zaznamek (konsignacije) mož, ki so se odpustili na dopust v dotično občino.
Na podstavi teh zaznamkov (kosigna-cij) pa morajo občine in politična okrajna glavarstva paziti na do-pustnike, če res opravljajo potrebna pomladanska dela, ker bi se drugače namen take odredbe ne dosegel, in bi vsled dopusta oseb, ki se odtegujejo poljskemu delu drugi in vrednejši prosilci ne dobili te ugodnosti.
Zaradi omenjenega nadzorstva je navedeno c, in kr. ministrstvo za deželno obrambo odredilo s svojim v začetku navedenim razpisom to-le:
1.	Županstva morajo omenjene zaznamke takoj, ko preteče dopust, vrniti nadomestnim krdelom (zavodom) s potrdilom, da so dopustniki res opravljali spomladanska poljska dela v dotični občini, in tudi to, če so jih zadostno onravili. Ako bi se že med dopustom izkazalo, da posamezni dopustniki zanemarjajo ta dela, je to takoj sporočiti političnemu okrajnemu oblastvu.
2,	Politična okrajna obla-s t v a morajo na primeren način in s pomočjo orožnikov nadzorovati dopustnike, če res opravljajo potrebna spomladanska dela. Ako bi zanemarjali, je dotične vojake takoj naznaniti njih pristojnemu poveljstvu.
Dopustniki uživajo tudi ob dopustu svoje pristojbine (z menažnim denarjem vred) pa tudi niih svojcem se ne smejo med tem časom iz tega vzroka ustaviti kaki prispevki za prehrano. O tem užitku prispevkov morajo c. kr. okrajna glavarstva ob-
vestiti tudi pri njih obstoječe okrajne komisije za prehrano in jim vročiti odtisk te odredbe.
Razen tega se smejo, če glede na omc< njene dopuste preostane še kaj primernega moštva na razpolago, na zahtevopo-1 i t i č n i h okrajnih obla stev poslati oddelki 20 mož v posamezne občine ali k posameznim posestnikom, opravljat spomladanska poljska dela.
Prošnje za take delavske oddelke naj občine ali posamezni kmetovalci vlože pri političnem okrajnem oblastvu.
O natančnejših pogojih za porabo takih delavskih oddelkov bo c, kr, poljedelsko ministrstvo oddalo primerne odredbe.
V	obče veljajo za moštvo, ki se pošlje za poljska dela, enaka določila kakor za dopustnike,
Nastanjevati po predpisu kakor pri začasni posamični nastanitvi in preživljati delavske oddelke, jc dolžnost tistih občin, (posameznih posestnikov), katerim se dotični delavski oddelki odkažejo. Dotični znesek mora poveljnik delavskega oddelka oddati občini proti potrdilu.
Za dano hrano se smejo zahtevati in povrnili največ zneski, ki bi bili šli za stalni garnizijski kraj odposlanega moštva.
V	posameznih, prav posebno ozira vrednih primerih se bodo na utemeljene, pri političnih o b 1 a s t v i h vložene prošnje tudi začasno oprostili samostojni kmetovalci, potem posamezni kmetijski uradniki veleposestev in kmetijskih zadrug.
Natančnejša ukazila v tem oziru bo izdalo c. kr, poljedelsko ministrstvo.
Naravnost pri c. kr, ministrstvu za deželno brambo vložene prošnje za dopust ali začasno oprostitev se ne more upoštevati.
O teh določilih so bila obveščena po* litična okrajna oblastva s pristavkom, da jim je strogo naloženo, natančno jih izvrševati, kolikor to spada v področje političnih oblastev.
Galipolski polotok se razteza v dolžini 98 km cd severovzhoda proti jugoza-padu, strmo se konča v rtiču Elles ali H e 11 e s. Morska cesta Dardanele loči polotok od azijske obale, dolga je 75 km. Ni je druge take ceste na svetu, ki bi bila bolj pripravna za obrambo, nego je ta, zato je za Carigrad izredne važnosti. Če bi bilo vse tako utrjeno, kakor zahteva to današnja trdnjavska umetnost, so Dardanele nepremagljive. Že Moltke je rekel leta 1836.: »Če bo artiljerijski material v Dardanelah popolen, ne verjamem, da bi jih katerokoli brodovje moglo prepluti.« Kako so Turki v zadnjem času s pomočjo
hodu inEskiHissarlik na vzhodu Seddil Bahra, na azijski strani pa baterijo A r h a n i j e , in vse armirali s težkimi Kruppovimi lopovi; a že takrat je rekel znani graditelj trdnjav Brialmont, da se težjim kalibrom brodovja ne bodo mogle upirati in naj jih opustijo, a ni prodrl, — Severno obrežje tega prvega dela Dardanel je z malimi izjemami pusto gričevje, ki se dviga do 222 m, vrh Ači Baba ali Baj-ramli Dag. Za izkrcanje svet ni pripraven. Prej imenovane baterije se z gričevja dobro vidijo, zato so v najnovejšem času semintja postavili nove baterije, na točkah, ki so najbolj nevarne. Ob tej obali se

Dardanele.
Nemcev to nalogo izvršili, bo pokazala najbližja bodočnost..«
Razdelimo jih tako-le:
I. Zunanje Dardanele, Začnejo se ob rtiču Helles na evropski in rtiču Jenidžer na azijski strani. Razdalje rtičev ob vhodu v Dardanele znaša 5'6 km, Vsi znaki nam dokazujejo, da so Dardanele pravzaprav primeroma mlada dolina, ki je vsled pregibanja zemlje zašla pod morsko gladino. Takoj za rtičema se širina ožine skrči na 3300 m: na evropski strani opazimo grad Seddil B a h r, na azijski pa grad K um Kaleh; slov.: grad ob morskem zidu in pa peščeni grad, zadnje ime zato, ker je zgrajen na naplavinah reke Menderc. Gradova ie sezidal leta 1659. Mohamed IV. Leta 1886. so sicer prizidali na evropski strani visoko baterijo E r t o-£ r u 1, nizki bateriji A k Ta bi a na za-
preteka voda iz Marmara v Egejsko morje v močnem loku, srednja hitrost na uro 2780 m, na najožjih točkah 8300 m, mogočnost toka v globino 18 do 27 m. Pomladanski dež in sneg moč loka povišata, še bolj pa silni severovzhodni vetrovi. Nasprotni vetrovi tok sicer zavirajo, a ga le malokdaj zabrnejo, — Azijski breg je bol) raven, polagoma šele se začenja gričevje. Dobro je obdelan, vrtovi in vinogradi, veliko potokov vidimo, spremlja ga 200 do 300 m široka plitva podmorska sipina, posebno v razsežni zajedi Erenkioj na desno od Kum Kaleh. Več dobrih zalivov opazimo, zlasti zajedo Sari S i g 1 a r. Evropski breg pa razen nerabnega zaliva M o r-t o takoj v začetku nima nobene zajede,
Proti severovzhodu se razširi cesta na j 7 km, ob azijskem rtiču K e t c z pa se zoži I na obeh obalah; na evropski n. pr. bate-
na 3 km. Tudi tu je stara razpadla trdnjava in baje nekaj novih baterij na obeh obalah; na evropski n. pr. baterija Bajkrah.
II. Srednji del. Ob zalivu Sari Si-glar je širina ceste sicer zopet 4 km, a takoj sledi najožji del Dardanel med starima gradovoma K i 1 i d B a h r (ključ morja) na evropski in pa S u 11 a -ni je ali Bogas Hisar na azijski strani. Širina je samo šc 1350 m. Ta dva gradova imenujejo tudi Rumeli (evropski) in pa Anadoli (azijski) Hisar (grad); sezidal ju je že Mohamed II. leta 1462, Stara sta torej, a modernizirana in ojačena z novimi utrdbami. Zadaj za Sultanije je glavni kraj Č a n a k K a lesi, grad loncev; in po tem mestu se ožina imenuje: ožina Čanak. Šteje 12.500 prebivalcev. Nekatere baterije na azijski strani: H a m i d i j e 800 m južno od Čanaka, zraven Sultanije je pa Parke T a b i a s i in Č e m e n i T a b i a s i. Tudi evropski breg je dobro utrjen, poleg Kilid Bahra je moderni fort istega imena, potem mali fort JeniMedžidije in veliki fort N a m a z i j e itd. Utrjene so tudi višine za forti. Leta 1912. so imeli vsi forti topove s kalibrom 21 do 35 cm.
Dardanele se za Kilid Bahrom razširijo najprvo na 4 km, po sedmih kilometrih pa zopet zožijo na 2'2 km. V tem delu vidimo fort za fortom, baterijo za baterijo, skupno 13 utrdb (že pred balkansko vojsko, za sedaj seveda ne vemo). Nekatere utrdbe na evropski strani: fort D e g e r -men Buruh, fort Čam Burun, baterija Maidos, 120 m visoko ležeča baterija K i a m 1 e h , baterija ob zalivu K e -1 i a , utrdba B o h a 1 i. Na azijski strani: fort Medžidije, fort Kos Burun, na mestu starega Abida pa fort N a g a r a, sam na sebi sicer star, a utrjen z novimi baterijami itd. Tu zadaj je tudi Kserksov grič. Ožina tukaj 2'2 m, se imenuje tudi tako: ožina Nagara. Na najožjih točkah seveda kabli, mine itd. itd. Pravijo, da ima ta pas Dardanel pravi kraj utrdb, nad tisoč topov težkega kalibra. Da je naloga Angležev in Francozov težka, je umljivo,
III. Notranje Dardanele. Od ožine med Nagara in Bohali se vije cesta še kakih 30 km do Galipolija, širina 5 do 8 km. G a 1 i p o 1 i je nekako opirališče dardanelskih utrdb; prebivalcev 30.000. Na azijski strani brezpomembni Lapsaki. 14 km severno Galipolija se dardanelske utrdbe končajo; imenujejo se tukaj po mestu B u 1 a i r , znanem iz balkanske vojske. Zgradili so jih povodom krimske vojske leta 1853/54 Angleži in Francozi, zato tudi taka imena: forti Viktoria, Sultan, Napoleon, med njimi moderne baterije itd. Fronta proti severovzhodu, torej proti napadom z dežele sem. Smer: Mar-marsko morje čez gričevje — do 167 m — do zaliva S a r o s ali Kseros.
Par besedi iz novejše zgodovine. Ko je Rusija dobila Azov, leta 1739., je začela gledati na zahod iz zaprtega Črnega morja. Že leta 1770. prodre rusko brodovje pod poveljem Angleža Elphinstona do Ke-feza, a se umakne nazaj, ker prvi ruski admiral Orlov nima poguma za nadaljnjo prodiranje. Mir v Kiičiik Kajnardži leta 1774. dovoli Rusom prosto pot skozi Dardanele, seveda samo za trgovske ladje. Za časa Napoleona si pribori angleški admiral Duckworth z dvanajstimi večjimi in mnogimi manjšimi ladjami brez posebnih težkoč prehod skozi ožino, 19. februarja 1807. Naenkrat je pred Carigradom. Turki z največjo hitrostjo Dardanele utrjujejo in ko mora Duckworth 2. marca nazaj, ima brodovje večje izgube kot prej. Mir leta 1809. prepove prehod vsem neturškim ladjam.
13. julija leta 1841. sklenejo evropske velesile — Rusija, Anglija, Francija, Avstrija in Prusija — s Turčijo ono znano dardanelsko pogodbo, glasom koje so se Dardanele in pa Bospor zaprle .vojnim ladjam vseh držav. Začetkom krimske vojske je bilo anglo-francosko brodovje ukrcano južno od Kum-Kaleh, v zalivu Bešik; z dovoljenjem Turčije je preplulo ožini in prišlo pred Sebastopol. Pogodba od 30, marca 1856 je potrdila pogodbe iz leta 1841., ker določa: 1. Brez dovoljenja sultanovega ne sme nobena tuja vojna ladja skozi Dardanele in Bospor; 2. manjšim vojnim ladjam, ki jih uporabljajo poslaniki, dovoli sultan s posebnim dovoljenjem prehod, kakor je bilo to že prej. L. 1878. so šle angleške ladje skozi, da branijo Carigrad pred Rusi. Berlinski kongres je dne 13. julija potrdil dotedanje pogodbe. Dne 16. septembra 1891 sklene Turčija z Rusijo posebno pogodbo, ki dovoli prehod ladjam takozvanega ruskega prostovoljnega brodovja; če je izobešena trgovska zastava in so vojaki na ladjah, morajo Rusi porto o tem obvestiti. Ocl tedaj naprej si Rusija neprestano prizadeva izsiliti ocl porte prehod za vojne ladje, kar je seveda isto kot gospodstvo nad ožinami oziroma Carigradom.
Naročajte »Slovenca".
Dardanelsko vprašanje.
»Echo de Pariš« piše: Narod, ki stopi v naš krog, ne stori tega, da javi svojo kandidaturo za že vnaprej določeno vlogo niti za vnaprej določen dobiček, katerega hoče doseči z najmanjšimi sredstvi. Načelo solidarnosti obstoji v tem, da delajo v s i za vse. Tako je ravnala ententa od začetka vojske sem, in ta metoda je izborno uspela, tako da nimamo nobenega vzroka je zavreči. Kakšen pomen naj ima to, da nagromadimo na jedni točki velikansko moč, neznaten del moči pa postavimo na točke, kjer bo padla konečna odločitev? Padec Dardanel bo gotovo prvovrstno sredstvo, da dospemo do konečne zmage, ampak samo sredstvo. Ključ do ori-jenta ne leži na dnu jednega turškega pristanišča. Treba ga je iskati nič manj ob Donavi, ob Adiži in ob Visli.«
»Temps« pravi: Turško glavno mes t o ni d o 1 očeno, dapostane takoj po osvoboditvi last jednega osvojile a. Dobili je bomo z združenimi močmi in bo ostalo pod kontrolo treh velesil, ki so ta čin pripravile. Kadar se bodo vršila mirovna pogajanja, ki bodo dopuščala, da se opravičenim zahtevam narodnosti ugodi na podlagi ravnopravno-sti in ravnotežja, takrat se bo določila usoda Carigrada tako, da bo dano poroštvo za mednarodno pot skozi morske ožine. Države pa, ki se udeleže tega podjetja, bodo stale seveda v prvi vrsti ne samo na časti, da so služile pravu in civilizaciji, ampak tudi na dobičku, ki ga mora prinesti razpad turške ca-revine. Kdor je pa pripravljen za vojsko proti centralnim silam na Bosporu, mora biti pripravljen na vojsko tudi drugod.
Te izjave komentira »Kolnische Zeitung« sledeče: Kar pravijo Francozje, je to:^ Vi (t. j. sedanji nevtralci) se smete pač bojevati na naši strani, ampak tam, kjer se nam prav in dobro zdi. Kaj bo vaš dobiček, to se bo pokazalo pozneje. Pred vsem ne premišljujte, kaj bo s Carigradom in s Turčijo, ampak bodite najprej zadovoljni, da dobi ententa morske ožine. Vse ostalo se bo pa odločilo za Italijane ob Adiži in za Rumune ob Donavi. Tam se smete bojevati proti Avstriji in Nemčiji, da nam olajšate »sredstvo« za premago Carigrada, Carigrad sam bo pa naš.« Če je ta komentar pravi ali ne, o tem ne govorimo. Beležimo vse le kot kronisti. Zgornji glasovi pa so obrnjeni menda tudi proti Rusiji in zato šeenkrat poglej včerajšnji članek »Rusija in Dardanele.«
Zakaj so Rumuni nevtralni?
Pod psevdonimom Z o r k y prinaša bukareški dopisnik petrograjske »Rječi« pogovor z rumunskim državnikom, z vodjo konservativne stranke M a r g i 1 o m a -n o m, kakor se da posneti iz dostavka, katerega je pogovoru napisal Miljusov.
Margiloman pravi: »Za Rumunijo je nevtraliteta neobhodna potreba. Če bi jo pa bilo potrebno opustiti, bi se bilo treba ozirati bolj na Besarabijo, kakor na Sibinj. V Sibinju so Rumuni raznarodovanju mnogo bolj izpostavljeni, kakor v Bes-arabiji. V Besarabiji stoje vsi razredi ru-munskega prebivalstva pod ruskim vplivom. Besarabski Rumun je postal celo minister. Trgovci se morajo popolnoma prilagoditi svoji okolici. Rumunski kmetje niso nobena moč, ker nimajo nikakega zavednega vodstva. V Sibinju se bo pa vladni sistem ne glede na končni izid vojske vedno bolj razvijal v prilog narodnostnim težnjam Rumunov. Vojska bo trajala gotovo še več mesecev. Če stopimo na stran Rusije, nas napadeta bržkone Turčija in Bolgarija. Mi bi tedaj morali primerno braniti svojo južno mejo in bi mogli razviti proti Avstriji le del svoje moči. Proti vmešavanju v vojsko govore tudi naše finance in naša prometna sredstva. Če sc zavojščimo z Avstrijo in Nemčijo, smo za-stran živeža popolnoma odvisni ocl Rusije, Ali bi bila Rusija taki nalogi kos?
Povdarjati pa moramo, da je doslej poleg Rusije le Francija energično zahtevala našo intervencijo. Kakor sc kaže, Angleži ne žele delitve Avstrije in oslabitve Ogrske. Dejstvo jc, da delajo angleški zastopniki pri nas v drugem smislu, kakor pa francoski in angleški poslanik, in v Sofiji zopet v drugem.
Vlada je ravno teh misli, kakor jaz. Ravno tako tudi Bratianu. Mi se bomo trudili, da ostanemo nevtralni, ampak pripravljeni na vse even-tualitete. Bili bi bedaki, če bi že sedaj stopili na areno. Izid vojske jc še negotov; mi pa ne smemo riskirati posesti, katero smo pridobili. Tudi kralj stoji na Icm stališču.«
V svojem doslavku pravi Miljusov: »Pogoslo jc koristnejše, če poslušamo glas nasprotnika, kakor pa prijatelja. Popolnoma res je, da imamo mi v Rusiji dovolj povoda, da se vprašamo: Ali jc res tako gotovo, da žele sibinjski Rumuni priti pod rumunskega kralja? Na kaj sc opira mnenje, da bodo ti z rumunsko vlado bolj za-
dovoljni? Ali res zavidajo sibinjski rumunski kmetje svoje brate v Rumuniji zaradi njihovega blagostanja? Ali bi bila aneksija vodilnim rumunskim krogom res tako všeč? Rumunsko plemstvo se za ta načrt nič ne ogreva. Plemstvo vidi nevarnost, ki tiči v tem, če se državi priklopijo številni kmetje, ki kulturno visoko stoje, ki so narodno zavedni in ki bi znatno oja-čili demokratično mišljenje v deželi.«
Tako mislijo v Rumuniji sedaj, kaj bo pa prinesla bodočnost, zlasti z ozirom na najnovejše dogodke, tega pa še nič ne vemo.
Brzojav in telefon v vojni.
Živimo v dobi, ki zahteva v vojni ogromnih žrtev, in to vsled modernih vojni iznajdb.
V	sedanji svetovni vojni, v kateri igrata važno vlogo lopata in kramp, najmodernejši topovi in strojno puške, ko se dvigajo piloti s fotografičnimi aparati nad sovražnikovo ozemlje, ne pridejo več toliko v poštev za prenašanje naznanil pešci in konjeniki, temveč igra tu prvo vlogo brzojav in zlasti telefon.
Tucli naša armada je bogato opremljena s temi občutljivimi aparati, ker le s temi pripomočki se je mogoče vo-jevati na današnjih nepreglednih frontah. Za oskrbovanje te odgovornosti polne službe imamo zadostno število moštva, ki se je izvežbalo v raznih kurzih, večinoma pa v c. in kr. brzojavnem polku v Korneuburgu in v c. in kr. brzojavnem kurzu v Tullnu na Nižje Avstrijskem.
V	vojnem času se ustanove razni brzojavni in telefonski oddelki, ki nosijo kot službeno označbo navadno ime dotičnega poveljstva, kateremu so pri-deljeni, na primer: »C. in kr. divizijski telefonski oddelek štev. 57.« — Vsi taki oddelki so po delavni zmožnosti in številu precej obsežni; najmanjši »gorski telefonski oddelek« šteje na primer 3 častnike, 24 telegrafistov, (30 mož in 42 konj, ima 56 km žice, 6 telefonskih in (5 optičnih postaj, katerih vsaka (optična namreč) — pri ugodnem vremenu — korespondira s solnčno lučjo s pomočjo zrcal na 50 km; ako pa ni solnca, z acetilensko lučjo 30 in v noči tucli 50 km. Seveda so aparati na take razdalje le preizkušeni in se v resnici no korespondira, ker ni potrebno. Pri neki vaji v letu 1909. smo signalizirali s takimi aparati — z uporabo Morscje-ve abecede — z ljubljanskega grada na Šmarno goro, od tam na Golico, kjer sta stala clva taka aparata in oddajala brzojavke na Celovec in Beljak. Tucli pri Litiji je bil istočasno postavljen en aparat, v zvezi z onim na ljublljanskem graelu.
Vsi brzojavni oddelki razpolagajo s prav majhnimi aparati, takozvanimi »Anschaltspule — System Svetič«. Baje je bil Svetič Slovenec, frekventant brzojavnega kurza v Tullnu; on je predmetni aparat v vsem mnogo zboljšal.
Ta aparat (Anschaltspule) se upo-rablja pri dvojni korespondenci: žica vojnega telefona sc zveže z ono poštnih ali železniških aparatov, ki so v obratu z galvaničnim električnim tokom. Mecl obe žici se priklopi »Anschaltspule«, ki prepreči, da galvanični, torej poštni tok, ne more iti skozi vojne telefone in cla indukcijski električni tok, to je oni, s katerim so v obratu telefoni vojnega brzojava, ne škoduje poštnim aparatom. Le potom tega sicer primitivnega aparata je mogoče, da po eni in isti žici istočasno in popolnoma nemoteno korespondirata pošta in vojni telefon, kar je pri nakupičenju brzojavk velikega pomena.
Pri že omenjeni vaji v letu 1909 smo v Ljubljani zvezali poštno žico Divača—Ljubljana—Litija s takim aparatom in žico vojnega telefona, postavili telefone v Divači, Ljubljani in Litiji, in obrat je prav dobro deloval.
Seveda jc bilo potrebno tako v Ljubljani kakor tucli v Divači in Litiji privezati »Anschaltspule« med obe žici. Na ta način smo bili v Divači, oziroma Litiji čez ljubljanski grad, Šmarno goro, Golico brzojavno zvezani s Celovcem in Beljakom.
Služba pri vojnem brzojavu je zelo naporna in večkrat nevarna, toda vedno interesantna. Na primer: Komaj se pilot, povrne s svojega vratolomnega poleta, že razširjamo njegova poročila od najvišjih poveljstev tja clo strelskega jarka.
Vsaka stotnija ima svoj telefon za zvezo z bataljonskim in polkovnim poveljstvom, lc-lo z brigadirjem. Brigadir ima zvezo do divizijonarja, kornega in armadnega poveljnika. Vojni brzojav je takorekoč zvezan z vsemi poveljstvi čet potom transitnih postaj. »Rezervni brzojav«, ki gradi poiperma-nentne brzojavne proge, odžaga drevju veje, prtirdi na stebla izolatorje, napravi melalično kontinuiteto s 3 do -i
mm močno bakreno žico mecl postaja* mi vojnega brzojava in onimi stabilnimi v lastni deželi. Moštvo »rezervnega brzojavu« je sestavljeno iz tehničnih in poštnih uradnikov ter najetih delavcev.
Poleg tega ogromnega živčevja brzojavnega omrežja pa ima vsak ar-madni zbor in armadno poveljstvo po eno brezžično brzojavno postajo, katera so prevaža na dveh vozeh elektro- in bencinov motor. Antena, to je lovilec električnih valov, ima obliko dežnika in jc 45 m visoka ter sc prevaža sama na enem vozu. Celo postajo jc mogoče v dveh urah postaviti.
Interesantno je videti kako vojno telefonsko centralo pri višjem poveljstvu, n. pr. pri kornem poveljstvu. V hotelu »Central« v veliki sobi; ob zidu stoje mize, na njih telefonski aparatu Le jeklena peresa — vibrateur — indukcijskih aparatov buče monotono Morsejevo abecedo. Aparati so namreč prirejeni za telefoniranje in sluhoslov-je (gehorlesen). Telegrafisti pazljivo delajo pri aparatih, nihče po nepotrebnem ne govori; na zidu vise risbo vseh telefonskih zvez in tajna imena poveljstev. Ordonance raznašajo in prinašajo brzojavke, kličejo častnike generalnega štaba na telefonski pogovor. Isti vedno takoj pribite z zemljevidom, barvnim svinčnikom in radirko v roki, cla v karti zaznamujejo premikanje čet, kakor že je, lastne rdeče, sovražne modro, izbrišejo kar se je premenilo, nato pa hite poročat svojemu poveljniku. Vse to se vrši s kinematografično hi-* trostjo in kmalu švigajo položaju primerni ukazi na bojno črto.
Najhujše delo za telegrafiste je V noči ocl 10. do 1. ure. .V tem času navadno odda poveljnik šifrirane dispozicije za drugi dan. Take brzojavke, napisane na več polah v samih številkah, trajajo po več ur; vsprejemna postaja jih oddajni vedno ponovi, da se le-ta prepriča, da je brzojavka prav zapisana. Vse to pošteno razdrapa živce, in telelgrafist, ki se je toliko mučil, ne ve, za kaj gre, ve pa, ako provzroči najmanjšo napako, lahko celi stvari brez namena mnogo škoduje in pride zato pred vojno sodišče.
V splošnem vse izborno deluje in lahko smo ponosni na to najmlajšo četo, brzojavno četo, v kateri služi tudi mnogo Slovencev.
i.
Kako naskakujejo Kranjski lanije.
Karol Jakopič iz Malevasi pri Ježici, sedaj na severnem bojišču, piše svoji sestri:
Draga sestra! V prvi vrsti Te moram opozoriti, da mi ni treba pošiljati ne zavojev ne denarja. Denar lepo hrani, morda pridejo časi, ko ga bom potreboval bolj nego sedaj. Tu imam vsega dovolj; vsak drugi dan dobimo tudi vino in rum. Le nič ne žaluj, še sem rdeč! Sicer sem moral res že veliko prestati, a hvala Bogu, še vedno sem korenjak.
Ali sc spominjaš, kaj sem doma večkrat govoril, da bom prinesel svetinjo iz vojne? Dobil sem jo! Srebrno 2. razreda. In tudi podlovec sem postal. To se boš postavila z mano, ko bom prišel v Ljubljano: zvezde pod vratom, svetinjo na prsih, pa navihane brke! Samo življenje bi me bil kmalu stal ta »špas«; bilo je pa tako-le:
Korakali smo za Rusi skozi Karpate tri dni ni tri noči ter dospeli do vasi K. Tega ne bom nikdar pozabil. 11, novembra opolnoči smo dobili povelje za naskok, in sicer moja 3. stotnija in polovica druge stotnije. Rusi so bili pred nami zakopani kakor v trdnjavi in mi smo jih imeli z bajoneti pregnati iz okopov. Srca so nam trepetala, a ne iz strahu, saj smo bili takih reči že navajeni. Kakor elektrika nam je šlo po žilah. Poslovili smo se drug od drugega in šli kakor volkovi na plen. Zdaj se bo videlo, kaj znajo kranjski fantje. Ko se približamo Rusom na slo korakov, se ustavimo in uvrstimo v bojno črto. Stotnik da znamenje s piščalko, iz naših grl pa zaori tako silen »Ura!«, kakor bi bili zarjuli levi. Navalili smo naprej in potem ne vem več, kako je bilo; spominjam se samo, kako sem oddal zadnji strel in se znašel pred rusko strojno puško. Trdneje sem stisnil puško in porinil bajonet v trebuh tistemu rjavemu ruskemu medvedu. Strojna puška je bila moja. Hitro jo prevrnem. Tedaj do-spo še ostali tovariši ter z združenimi močmi poženemo sovražnika. Nato smo šli naprej do drugega jarka in zopet naskočili. To je trajalo do treh zjutraj. Trikrat smo naskočili in končno zmagali, Rusi so se udali kranjskim fantom. Ujeli smo cel bataljon Rusov s tremi častniki: poročnik, nadporočnik in polkovnik. Nas je bilo dva voda t. j. 60 mož. Sedaj veš, kako sc borimo z rjavci in kako sem si zaslužil svetinjo, — Pozdrav Tebi in vsem drugim!
» if~"H 11——11-li-II n i
iz nojev 17. pešpoiko.
Jan. Ulčar iz Šenčurja pri Kranju, ki sc je udeležil vseh bojev 17. pešpolka in bil šele nedavno močno ranjen ter se zdravi sedaj v mariborski vojašnici, piše svoji sestri dolgo pismo, v katerem ji opisuje vojne dogodke, katere je sam doživel. Izmed teh naj navedemo tc.-le: »Koncem avgusta smo silovito trčili skupaj z Rusi. Bilo jih je neprimerno več nego nas in bili so v utrjenih postojankah. Dobili smo povelje za naskok. Navalili smo na ruske za-kope in začelo se je strašno klanje. Toda Rusov je bilo vedno več, nas pa vedno manj. Na tem robu nas je bilo samo šest Janezov od 17. pešoplka in nekaj Bošnjakov. Ko smo videli, kako malo nas jc še in kako je vsak trud zaman, smo hitro obkolili 20 Rusov in jih gnali po bregu v dolino. Komaj pridemo v dolino, že začno streljati za nami z dvema strojnima puškama. Brž se vržemo v neki jarek; kroglja mi je priletela v telečnjak in ga preluknjala. Prava reč! Ko je ogenj ponehal, smo z ujetimi Rusi odšli proti stotniii, kjer so nas častniki smehljaje sprejeli. Bili smo predloženi v odlikovanje, a dobili še nismo nič.«
V	strašnih bojih pri Novem Mestu jc Ulčai ja dvakrat zasulo, ko je udarila granata. »Komaj so me prvič odkopali in se stisnem k tlom v svoji jami, že useka druga granata blizo mene in me znova zasuje. Zopet hite tovariši, da me odkopljejo in zopet sem zdrav ušel nesreči; varoval me je sam angel varuh. Mislil sem si: v tretje gre rado in potem oojdem s prstjo vred v zrak. A ni bilo tako. Počasi se je približala noč in gromenje topov je pojenjavalo. Rekel sem svojemu tovarišu: »Vidiš, dobro je, da se človek včasih soomni na molitev. Lahko bi bil že mrtev, ko bi me ne bila Marija varovala.« Tovariš mi odgovori: »Res čudno, da si še živ, ko te je dvakrat zaporedoma zasulo.« Nekoliko sva se sramovala drug pred drugim; jaz sem še pripomnil: »Jaz sem se že večkrat spomnil na molitev.« Nato pravi tovariš: »Dajva skupaj moliti par očenaševl« In res sva jih, nato pa za kratek čas sladko zaspala.
Nekega dne so naše čete, med njimi tudi 17. pešpolk, prišle v težaven položaj; a Rusi tega k sreči niso opazili in naši so se ponoči lepo izmotali. Ulčar in njegov tovariš Franc Bulovec sta hotela biti pa posebno drzna, pa sta za plačilo oba dobila dum-dum kroglje v telo in sedaj počivata v bolnišnici v Mariboru.
KoKo je Slovenec ujel sovrozno pairuljo.
Rezerveni četovodja Franc černelč, doma iz Pišec, piše s severnega bojišča:
V	noči od 3. do 4. septembra sem bil poslan na poljsko stražo na cesti Lvov— Grcdek. Ker mi je bilo dolgočasno, zmiraj na enern mestu stati, sem šel malo naprej pred svojo stražo patruljirat. Ko gledam v temni noči oprezno okoli sebe, zagledam, da se nekdo pomika proti meni. Bil sem pazen in se vležem na trebuh in gledam dobro, kdo more biti. Ko se mi pomika ta »pošast« zmiraj bliže, vidim, da je ruska patrulja. Trije sovražniki in jaz sam! Pustim jih še bliže, in ko dobro vem, da je sovražnik, skočim pokonci in zakričim: »Orožje odložite!« Rusi so se prestrašili in en Rus je hitro vrglel puško stran. Druga dva še vedno držita orožje proti meni. Skočim, kakor bi treščilo pred nje in zakričim: »Orožje odložite!« Sedaj pa tudi druga dva vržeta puški stran. »Sedaj ste v mojih rokah«, sem jim zaklical. Rusi so se bali in me vprašali, če jih bomo postre-ljali. Jaz sem jih potolažil in jim rekel, da se jim nič hudega ne pripeti. Drugi dan me je nadporočnik Eglseer, ki je poveljeval naši stolniji, laskavo pohvalil in mi obljubil, da me priproroči za povišanje v narednika ter da dobim srebrno svetinjo za hrabrost. A revež tega ni mogel storiti, ker je bil par dni pozneje ranjen in so ga poslali v bolnišnico. Dan 7. september mi je bil že od moje mladosti dan, katerega sem se posebno veselil in se vsako leto pripravljal na božjo pot na Sv. Goro pri Št. Petru, ki se vrši dne 8. septembra. Ta dan se mi je pa spremenil v letu 1914. Dobili smo povelje vreči močnega sovražnika nazaj. Okoli 3. ure popoldne smo se celi 3. kor spravili v bojne črte proti sovražnemu
( topničarstvu. Naš polk je bil prvi, kar je bila sreča za nas. Večinoma vse granate in šrapneli so šli preko nas. Le tu pa tam j je bil kateri ranjen. V par urah po grozo-vitem boju se je moral sovražnik umak-j niti. Ko se je storila noč, je vse utihnilo in i mi se podamo proti strani, od koder nas je , prej sovražnik obstreljeval. Seveda ga ni ' bilo več na tistem mestu. Prenočili smo na prostem. Ko se je drugi dan svitalo, se po-' damo z veliko opreznostjo zopet naprej. Mislil sem si: Danes leio sem bi! ob tem času veselo stopal proti Sv. Gori, od koder so nas pozdravljali zvonovi, a danes stopam proti sovražniku, od koder nas po-zdravlja strahovito grmenje topov in sovražnih pušk. Okoli 8. ure se vname stra-[ hovit boj. Žalostilo me je, ko sem videl, kako padajo moji tovariši na desni in levi,
zadeti od sovražnikovih krogel. Najbolj pa me je žalostilo, ker jih je tudi od moje čete dosti padlo. Ta dan je bil tudi poveljnik naše stotnije, nadporočnik Eglseer ranjen. Šele pozno zvečer, ko je mrak legel na zemljo in je bleda luna tužno posvetila na naše ranjence in mrliče, je utihnilo strahovito grmenje topov. Tu pa tam se je oglasil težko ranjen vojak in klical na pomoč. Mecl temi je bil tudi četovodja Jelen od 7. stotnije, s katerim sva bila dobra prijatelja. Vzeli smo ga seboj. Zaspal je v tej noči in se ni zbudil več. Imel je namreč obe nogi odbiti. Drugi dan se je godilo isto. samo, da smo sovražnika še dalje nazaj pognali.
Vsem znancem iskrene pozdrave!
Mu lezko so zasluzeno voKo edIO-VflnIO.
Ivan Miklavčič iz Smreke pri Višnji gori piše svoji sestri dne 2,3. februarja 1915:
Draga sestra! Vprašaš me, kaj sem storil, da sem bil odlikovan? Draga moja, ako bi Ti hotel vse natanko povedati, bi Ti moral cel mesec neprestano pisati, kar mi je seveda nemogoče. Ti in vsi tisti, ki niso bili v vojni, nimate niti pojma, kaj vojak pretrpi in prestoji v vojni, predno je odlikovan.
Jaz nisem ravno bogve koliko trpel, ker malo pridem do boja in sem s telefonom vedno bolj pri poveljnikih. Pač pa sem bil neštetokrat v nevarnosti in moja glava je bila Rusom prav poceni na prodaj. Prva bitka, ki sem jo celo prestal, se je vršila 15. decembra 1914; bila je kratka, pa gorka! Po bitki se je dvigala meglica iznad gorke človeške krvi, ki je rdečila zmrznjena gališka tla. Mrtvi so ležali v kupih, da ni bilo mogoče naprej, a še in še so prihajali, kakor bi iz zemlje vstajali, in topovi so grmeli, da se je zemlja tresla. Bili smo potisnjeni čez vodo, ki je bila meter globoka in deroča. Bil sem že dvakrat zadet, a samo skozi čepico in lase; ko sem gazil čez vodo, mi je kroglja prebila plašč na trebuhu. Ko sem srečno prišel na drugo stran, sem se zahvalil za rešitev Bogu in Mariji, nato se pa z nekaterimi možmi hitro skril na bregu. Začeli smo z vso silo streljati na Ruse onstran vode, Rusi pa na nas. Rusi so skušali priti čez reko, a jim je spodletelo; komaj je kateri stopil v vodo, že ga je ubila naša svinčenka, zvrnil se je in voda ga je nesla s sabo. Deroča voda je odnesla tudi vse ranjence; na stotine Rusov je našlo hladen grob v njenih valovih. Mnogi so klicali na pomoč, ko so se potapljali, a v vojni ni pomoči ne usmiljenja. V par urah sem jih precej postrelil, nato so se pa drugi tovariši pomaknili nazaj, jaz sem pa ostal na bregu z enim možem sam in brez streljiva. Slučajno mi prinese častniški sluga celo bisago patron, nakar sem še nekaj sovražnikov poslal v ruska nebesa. Potem sem odšel k svoji četi, moker in zmrznjen, da je obleka pokala na meni. Tisti dan sem videl živo smrt poleg sebe, a obupal nisem, marveč sem mislil: vsi drugi prej, jaz pa še vedno ne. Naše čete zmagujejo na celi črti; zadnji čas so ujele 70.000 Rusov. Jaz sem sedaj zopet pri večjem poveljstvu. Vsem skupaj srčen pozdrav!
Črnogorci volilo karaenie bo Kolor.
Orožniški stražmojster Jožef Petrovič, doma od Sv. Barbare v Holazah, piše iz Kotora:
V zadnjem času se ne dogaja nič posebnega na tukajšnjem bojišču. Dne 17. sve-čena je plaval spet po dolgem času naš zrakoplov nekolikokrat preko Lovčena in okolice. Črnogorci so s posebno srditostjo streljali nanj s šrapneli, vendar se je zrakoplov vrnil zopet nepoškodovan. Naše trdnjave hrabro obstreljujejo črnogorske vrhove, a Črnogorci prav nič ne odgovarjajo na te pozdrave. Sumnja, da jim primanjkuje streljiva, je resnična. Naše pred-straže vznemirjajo Črnogorci ponoči z va-lenjem velikega kamenja po strašni strmini in pečevju, ki učini siccr velik hrušč in ropot, vendar nam s tem ne morejo škodovati. V mestu Kolor je prebivalsto na streljanje topov in pušk že popolnoma navajeno in se nikdo dosti ne zmeni za to. Vsak gre za svojim delom, trgovina je ustavljena, živila so dan na dan dražja. Vse domorodce srčno pozdravljam!
Oooro voljo u ne zsposli.
Mlad slovenski častnik — prej praporščak, sedaj poročnik — piše svojim staršem v Ljubljano v čistem, nepotvor-jenem mladeniškem narečju, kako in kaj se mu godi na bojišču. Njegovi skrbni mamici pa se ta način pisanja menda ne zdi povsem pomirljiv, zato ga opominja na verske dolžnosti. Da je pa njen sin skoz in skoz vrl dečko, lahko vsak spozna iz naslednjih vrstic, ki jih posnamemo in njegovih dopisnic:
22.	januarja. Kakor čujeino, bomo pojutrišnjem šli naprej, ker se Rusi umikajo. Potem utegnem za nekaj dni prenehati s pisanjem, a drugače Vam pišem ob vsaki najmanjši priložnosti. Z M. se dobro drživa. Kar se tiče mojih verskih reči, jih opravljam, dasi nimam navade pisariti o tem. Težko mi je, ko mi vedno pišete, kako drugi ganljivo in ne vem še kako pišejo. Saj me vendar poznate, da sem robata, a poštena duša, ki uganja šale do zadnjega. Zakaj bi jih ne, ko je tako po-vsodi in vedno vse resno? Srečni tisti, ki so sedajlc lepo doma pod streho, mi smo pa v blatu in snegu po cele noči zunaj, tucli v najhujših snežnih viharjih. Pa sem kljub temu še vedno stari, ki se nc da kar tako »oko! doprinest.« Samo Bog daj, da bi se srečno vrnili domov. Tu se človek šele nauči ceniti vsako najmanjšo stvarico in prav uporabiti vsako »bigelco.«
8. februarja. Mraz je preceišen. Zdrav sem nego sicer. Enkrat sem bil pač malo bolan. Brado imam že precej veliko. Ponoči sem pobijal, davil in žgal uši, potem sem se pa namazal z mazilom. Za par dni bo mir. — Še pri menaži padajo okoli nas granate. Naj le, samo da se v nas ne zaletavajo, ker so huje kot uši. Če me Bog do konca obvaruje vsake smole, bo vse dobro.
23.	februarja. Pišem v brlogu strelskih jarkov v raziranih Karpatih. Tu se cedi voda in blato, torej ravno narobe kakor v deveti deželi. Mraz je ponehal. Rekvizi-ramo pa v vasi pod nami mleko, kislo zelje, jajca (po 10 vin.), Kmetje radi dajejo, posebno za tobak in kruh. Včasih se malo sklofutamo, da ni preveč dolgčas. »Vse zbou!« Za podlago pri pisanju mi služi pokrov menažne skodelice. Kuhati sem se navadil več stvari brez snega! Godi se pa nam imenitno, in če mi Bog da srečno učakati konca, grem drugo leto na letovišče v te brloge, ki so včasih prav lepi in prijetni. Majhen ogenj, krompir ali kava vre, godbo pa oskrbujejo strojne puške z basom težkih havbic. Prav lepo je. Vsem prisrčne pozdrave!
Življenje in irpljenje Galiciji.
v
so Galičani tako prijazni, da skoro nikjer ne morejo živeti brez njih. To si pa lahko mislite, da so uši krepke in dobrorejene, tako da jih lahko pošljete s štirimi novčiči po tobak, Tako tedaj je v Galiciji. Resnično, prav hvaležen sem Bogu, kadar se spomnim svoje lepe domovine. Pa poprej je že še bilo obstati tukaj, a sedaj je v mnogih krajih vojna vse uničila in opusto-šila. Civilno prebivalstvo je moralo pred Rusi mnogo trpeti; vse so pobrali in pokradli. Neka žena, ki ima moža v vojski, doma pa šest otrok, za katere mora sama skrbeti, je pripovedovala, da so ji prišli v hišo Moskali in jo vprašali: »Stara, imaš hleba?« Odgovorila jim je: »Imam šestero dece pa le irohico kruha — vidite tu, kar je na mizi; sami nimamo nič jesti.« Eden Rusov pograbi kruh, ki je bil na mizi in zbeži, drugi pa vse preiščejo in najdejo v postelji skrite še štiri hlebe kruha; vzamejo jih in odidejo. V drugem kraju so pa pripovedovali: »Prišli so k nam Moskali, nam vzeli kravo in dali zanjo tri krone.« Takih in enakih slučajev je vse polno in ljudje povsodi pravijo: »Nimamo nič, Moskali so nam vse pobrali.«
Hišico oslovo Hi še rod vide!.
Vojak Pavlic iz Domžal, ki je začet* kom oktobra odrinil na severno bojišče, ko sc je preje vsem domačim lepo priporočil v molitev, piše svojim staršem 21. januarja med drugim:
»Zimo imamo mrzlo, snega je precej. Kako je doma? Sanja se mi večkrat, da sem doma. Sam ljubi Bog ve in Marija, če bom res tako srečen, da bom videl hišico očetovo, ki mi je tako ljuba. Olbjubo sem naredil Materi božji, da bom šel peš na sv. Višarje in na Brezje, vse obenem. — Ostanite z Bogom in Marijo!«
No južnem Mišča.
Franc Jerman, gostilničar in mesar v Črnomlju, ki služi sedaj kot korporal pri 27. domobranskem pešpolku, piše svoji ženi:
Draga žena! Naznanjam Ti, da sem še vedno zdrav. Pismo sem dobi! ravno na Sv. Tri Kralje; bil sem vesel, ker se je tudi mali podpisal, rad bi ga videl in Vas vse skupaj. Bog daj in Mati božja, da bi že enkrat vojna minila. Tu ni drugega slišati nego grmenje topov in streljanje pušk; kadar grem mimo mrtvih pa vidim, da so brez glave ali brez rok ali nog, tedaj me obide groza. Bog daj, da bi se zdrav vrnil domov. — Za poslane stvari se lepo zahvalim in Držajki tudi. Le dobro in skrbno gospodari in lepo pazi na deco. Ako Bog da, cla se zdrav vrnem iz vojne, pojdemo vsi skupaj k Mariji Pomagaj na Brezje, in kapelico bom dal napraviti v spomin srečne vrnitve; kajti veliko hudega sem že prestal, a zdravega me ie Bog še vendar ohranil, dasi so žc stokrat krog mene vršale krogle in šrapneli gosto kakor toča. Lomili so se močni hrasti, skalovje je pokalo in se razletavaio od granat, ljudje in živina so padali krog mene mrtvi in ranjeni, a jaz sem doslej ostal živ in nepoškodovan. Hvala Bogu! Da bi bilo tudi v bodoče Njegovo varstvo nad mano! — Kako je doma? Ali boš imela dovolj krme za živino? Pazi, da bo vse prav doma. — Pozdravljam vse skupaj, Tebe, deco, starše, vse sosede in goste! Z Bogom! Do smrti Tvoj Franc.
Neki naš vojak piše svojim starišem med drugim:
Naj Vam nekoliko opišem, kako živi poljsko ljudstvo v Galiciji. Po vaseh imajo večinoma lesene hiše; ljudstvo sc bavi največ s poljedelstvom in živinorejo. Obla-i čijo sc z domačim konopnim platnom. Mo-j ški nosijo hlače iz belega platna, ukrojene po naše. Srajca je zelo dolga in jo nosijo po vrhu hlač, tako da jim seže do kolen. Žene in dekleta imajo pa pisano obleko, da najdeš lahko na nji barvo vsake vrste in se zde kakor cvetoč vrt. Zares, prava narodna noša. Samo to nam nc ugaja, da imajo po vaseh skoro povsodi blata do kolen. In še nekaj. Galičani imajo neke vrste domače prijatelje, ki pri nas niso ' mnogo znani. Ta bitja imajo po šest nog, recej dolgpe rilčke, sivo truplo, na hrbtu črn križ; mi jih imenujemo — uši. S iot^i
Kieiovaici, pozor!
Pomlad, doba velikega poljskega dela, se bliža. Skrbite za obdelavo polja! Skrbite, da bo obdelano vse naše polje. Združite se ter z združenimi močmi opravite svoja dela! Od dobro obdelanega polja je odvisen vaš gospodarski obstoj, vaša prehrana, prehrana ljudstva. Prehrana ljudstva pa jc izredne važnosti tudi za srečen izid vojske.
Pomagajte tedaj drug drugemu ter skrbite, da bo obdelan vsak košček zemlje.
Obdelava polja je letos tudi po državni postavi zapovedana pod globo do 1000 K ali z zaporom do enega meseca.
Poljedelsko ministrstvo je dogovorno z notranjim ministrstvom odredilo, da mora vsakdo vse svoje njive spomladi obdelati, v kolikor tiste že niso obdelane. Da se bo to pravilno izvršilo, je predvsem stvar vsakega posestnika ali njegovih svojcev; velevažno nalogo pa imajo pri tem
žetvene komisije!
Te komisije so ustanovljene na podlagi cesarskega ukaza z dne 5. avgusta 1914. Sestavijo jih župani, ki pokličejo vanje 3 do 7 članov. Žetvene komisije imajo gledati, da se vsa poljska dela v občini pravočasno in primerno izvrše. Žetvene komisije imajo pravico, posameznike prisiliti, da pomagajo drugim! Ta pomoč je brezplačna. Le dninarji smejo zahtevati v občini običajno mezdo, ki jo določi žetvena komisija. Ta komisija ima tudi pravico, odredili, da se vprežna živina in poljsko orodje v času, ko ga lastnik sam ne rabi, izposodi brezplačno drugim.
Če ne gre drugače, ima po zakonu v posebnih slučajih občina zapuščene kmetije obdelati na stroške posestnika. Občina v takem slučaju pokrije svoje stroške iz donosa obdelanega zemljišča.
Za spomladansko obdelovanje bodo dala vojaška oblastva v prvi vrsti samostojnim kmetom, svojcem samostojnih kmetov ter končno kmečkim delavcem kratek dopust (največ 14 dni). V poštev pridejo seveda pri lem le oni vojaki, ki opravljajo varnostno službo v ozadju bojne črte ali služijo pri nadomestnih četah doma ter rekonvalescentjc, ne pa tudi oni, ki so v bojni črti.
Prošnje za dopust se vlagajo bodisi po svojcih pr: c. kr. okrajnem glavarstvu ali pa po nsobilizirancih samih pri njihovem neposrednjem poveljstvu.
V posameznih, posebnega uvaževanja vrednih slučajih se bodo dovolile samostojnim kmetom in uradnikom kmetijskih zadrug, ki niso na bojnem polju, časovno omejene oprostitve. Prošnje za take oprostitve se vlagajo pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
Kmetovalci, pogumno na delo!
Deželni odbor kranjski, dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar.
C. k r. kmetijska družba.
Zadružna zveza.
Gospodarska zveza.
C. kr. deželni šolski svet je poslal vsem c. kr. okrajnim šolskim svetom in c. kr. mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani nastopni odlok:
»C. kr. ministrstvo za bogocastje in nauk je že z razpisoma z dne 7. avgusta 1914, št. 38.151 (tuk. razpis z dne 14. avgusta, št. 5545) in z dne 11. septembra 1914, št. 40.844 (tuk. razpis z dne 19. septembra 1914, št. 6373), sprožilo, da bi se šolska ml a de ž pritegnila h kmetijskemu delu, dokler bo traja'a vojna, in ukazalo, naj se pravično uvažujejo dotične želje kmečkega prebivalstva in kolikor največ mogoče izpolnijo.
Spričo potrebe, da se prehrana ljudstva ob vseh razmerah zagotovi za ves vojni čas, je imenovano ministrstvo z razpisom z dne 23. februarja 1915, št. 1749, opomnilo na gorenjo odredbo ob začetku spomladanskega poljskega dela in iznova ukazalo, da je šc!c popolnoma porabiti za kmetijstvo, kjer zahtevajo razmere.
Podrejenim okrajnim šolskim oblast-vom se torej naroča, naj se dragovoljno ozirajo na vse prošnje, zlasti na prošnje žetvenih komisij, ooroste šolskega pouka šolarji in solaricc, ki se porabljajo pri kmetijskem delu, če so dotične prošnje utemeljene. in uoorabo šolo obveznih olrok za kmetijsko delo smatrajo pri šolskih zamudah za opravičilo.
Dalje jc c. kr. ministrstvo za bogo-časlje in nauk pooblastilo deželni šolski svet, da sme na posameznih šolah na deželi, v katere hodijo večinoma otroci kmečkih staršev, za vojni čas, kolikor je potrebno, omejiti pouk in pa tudi, zlasti če zaprosijo žetvene komisije, po zmislu § 53. odstavka 3. šolskega in učnega reda za-ukazati, da se pred časom sklene šolsko leto.
Posamezne šolarje in šolarice bodo okrajna šolska oblastva oproščevala od obiska šole zaradi njih porabe za kmetijsko delo. Glede omejitve pouka na šolah šolskega okraja za vojni čas (n. pr. da se oproste šole starejši dečki ali starejše deklice, ki so že dosegli gotovo starost, n. pr. 10 let) ali glede predčasnega šolskega sklepa, in to ali takoj ali kadar bi okrajna šolska oblastva spoznala za primerno, pa bo potrebne predloge staviti sklicujoč se na ta. razpis.
Šole, na katerih naj se a) pouk omeji ali b) pred časom sklene šolsko leto, bo imenoma navesti. K a) bo povedati, kako naj se omeji pouk. Predloge k a) in b) je primerno utemeljiti. V vseh primerih je prej zaslišati krajne šolske svete in šolska vodstva.«
Županstva odnosne žetvene komisije naj se sedaj po potrebi takoj obrnejo do c, kr. okrajnega šolskega sveta.
Šmarna gora.
Za čas vojske se je na Šmarni gori naselil rusinski župnik g. Mirovič, kjer ima vsako nedeljo in praznik sv. mašo (po gr-ško-katoliškem obredu) in pridigo ob pol 10. uri. Popoldne ob 3. uri so litaniie M. B. Ker so pri cerkvi (slikarijah) in pri cerkvenih poslopjih nujno potrebna razna popravila, cerkev pa v zadnjih letih celo pri-manjkjaj izkazuje, se ta, posebno Ljubljančanom tako priljubljena božja pot, ra-dodarnosti in naklonjenosti romarjev in izletnikov prav toplo priporoča. Za večjo lepoto in snago bo pa možno le tedaj poskrbeti, ako bodo romarji in izletniki že vendar enkrat toliko razsodni in olikani postali, da cerkve, oltarjev, kipov svetnikov in celo tabernakelja ne bodo več kvarili in mazali z netečnimi podpisi.
K Mm v Sl. Pelru i Krasu aretiranega jatiporocuška".
Svoj čas smp poročali, da je bil v Št, Petru na Krasu aretiran neki človek, ki se je izdajal za nadporočnika, ki je pri tej priliki poizkusil samoumor. Trdil je, da se piše dr. Kari Rieder, da je odvetnik v Gradcu in da' se je udeležil bojev v Galiciji, kjer je obolel na disenteriji in se zdravil v raznih vojaških bolnicah v Trstu, Opatiji in Reki. Preiskava je dognala, da je to neki K o 11 e r , slaboumen človek, ki je bil pred dvemi leti po šestletnem zdravljenju izpuščen iz blaznice v Feldhofu proti reverzu. Živel je v Gradcu ob izbruhu vojne. Ker je hotel na vsak način priti do pravice nositi vojaško uniformo, se je oglasil pri vojaškem poveljstvu za prostovoljca. Njegova prošnja je bila vsled njegovega duševnega stanja odklonjena. Nato se je oglasil pri »Rdečem križu« z istotako negativnim uspehom. Hotel je pa na vsak način nositi uniformo, — zato si jo je oskrbel sam ter se po raznih krajih na Štajerskem predstavljal. Kasneje je prišel v Trst, čital v časopisih ime nekega padlega častnika ter si na duhovit način oskrbel dokumente | na ime tega padlega častnika in ker je j slučajno v tistem času obolel na disenteriji, se je oglasil s temi dokumenti v vojaški bolnici v Trstu, kjer je bil tudi sprejet in odpuščen ozdravljen. Nato se je podal v Opatijo, da si izboljša zdravje kot rekon-valescent na vojaške stroške. Tu so pa pričeli sumiti o njegovi identiteti. Odpeljal se je na Reko, kjer je bilo že vse pripravljeno, 'a se ga aretira, toda on je na premeten način preprečil aretacijo. Zapustil je Reko ne z železnico, ker je na kolodvoru bilo že vse pripravljeno za njegov sprejem, marveč se je z izvoščkom prepeljal na kolodvor Šapijane, tam vstopil v železniški vlak in srečno priromal do Št. Petra, kjer ie črnovojniški oddelek straže dobil povelje moža prijeti.
Iz Tržiča.
Srčna želja vseh prijateljev izobraževalnega društva sv. Jožefa je bila že od početka, da bi društvo imelo svoj lasten dom. Večkrat so se že napravili poizkusi, uresničiti to željo, a vselej so se pokazale težave, ki so se zdele nepremagljive. Lansko leto pa jc sedanji gospod župnik Jos. Potokar začel zidali na »Skali« nov dom in danes po ISletnem obstoju društva se ponosno dviga »Nas dom«, ki je brez dvoma eden najlepših domov, ki stcjc na slovenskem svetu, in po splošnem mnenju strokovnjakov najbolj praktičen izmed vseh. Blagoslovil ga je v nedeljo, 7. t. m., gospod župnik, kateremu gre v prvi vrsti zahvala, da sploh imamo dom. Isti jc poleni v nagovoru na navzoče člane in članice povdarjal pomen društvenih domov sploh in Našega doma posebej ter je v izbranih besedah vabil dobromisleče, naj se trdno oklenejo društva in naj privabijo še druge, ki so dobre volje, v društvo, da bo tako »Naš dom« središče vsega našega izobraževalnega in socialno - političnega življenja. Nato se je vršil občni zbor, pri katerem so bili izvečine izvoljeni prejšnji
odborniki s predsednikom g. Jož. Salber- ! gerjem. Članov :n članic šteje drušlvo sedaj 223. — Dal Bog še mnogo uspehov društvu, ki sloji pod mogočnim varstvom sv. Jožefa. — Telovadni odsek Orel je imel preteklo leto deset sej, priredil je en izlet na Breznico in Završnico. Člani so se udeleževali društvenih predavanj. V vojsko je bilo poklicanih 24 Orlov, mnogi izmed teh marljivo dopisujejo. Do sedaj sta bila ranjena Jožef Zupan in Blaž Teyrov-sky. Prvi sc je zopet povrnil na bojno polje.; drugi se zdravi v bolnišnici v Temeš-varu. Junaške smrli sta umela: Vinko Zupan in Anton Ovsenek. Za padla junaka se je brala sveta maša zadušnica. — Avanzirali so: Avgust Jeglič, Ferdinand Kokalj in Emerik Tavčar. Pogreša se naš vrli tovariš Jožef Sterniša, ki je služil pri 27. domobranskem pešpolku. Kdor bi vede! kaj o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov tržiškega Orla. — Blagajniško stanje je zelo povoljno.
se Hrani Przemysl 05 sanju.
Vojni poročevalec »Neue Freic Presse« Roda Roda jc 11. marca poslal svojemu listu opis vojnih dogodkov ob drugem obleganju Przemvsla, iz katerega posnem-Ijemo naslednje podatke:
Przemysl v drugo obkoljen.
5. novembra so trdnjavski posadki izginile izpred oči zadnje straže naše poljske armade in 9. novembra je bila trdnjava v drugo obkoljena. 12. novembra približno je oblegovalec dokončal svojo razvrstitev v krogu, čegar črta se v glavnem do danes ni nič izpremenila. Teclaj — novembra — so zbrali Rusi posebno jake sile na vzhodu, za Aledyko do Szechynie. Slabejše sile so zavzemale sosedni del fronte proti jugovzhodu, namreč višino Dupnow, potem Husakow in Drozdowice, dalje Nizanko-nice na jugu, dalje naprej Fredropol, višino Szybenica-Brlynce, ozadje jugozapadno od 01szany. Cesta pred Krzywczo je bila zaprta, široki gozdni pas severno od ceste le s stražami zastražen; odsek Wole—Roket-nica — Kosienice— Kaszyce— Zamosc jako gosto zaseden. Na severu pri Sosnica — Naklo so stale slabe sile, zato je bil pa lok od Pozdiacz do Medvke zopet en sam živ zid.
Ako na specialnem zemljevidu poiščemo navedene kraje, vidimo, da je sovražnik povsodi osla! v spoštljivi oddaljenosti od naših fortov. Vse navedene vasi so izginile s površja zemlje, gozdovi so razredčeni ali popolnoma posekani. Rusi so na njihovo mesto postavili silne zgradbe. Przemysl je obdan z novimi nasipi: z ruskim utrdbenim pasom, z ruskimi žičnimi ovirami, podkopi, opirališči in preslednimi baterijami.
Izpadi przemyslske posadke. — Podmar-šal pl. Tamassy.
V	zadnjih dneh novembra je glavna trdnjavska rezerva pod poveljstvom pod-maršala pl. Tamassy izvršila izpad. Pod-maršal Tamassy je že tekom prvega obleganja kot poveljnik brambne infanterije igral veliko vlogo in vojna zgodovina ga bo nekoč imenovala kot enakovrednega pomočnika generala pehote pl. Kusma-neka.
Izpadi so se sedaj večkrat ponavljali, vsi v smeri proti Birczi in Sanoku, torej proti jugozapadu. Ob prvih izpadih ni bilo veliko žrtev, ker se Rusi niso spuščali v resne boje, marveč so se pred izpadajočimi oddelki tako daleč umikali, da je moral podmaršal pl. Tamassy, da bi ne prišla v nevarnost umikalna črta, nazaj v trdnjavo, sam zadržati svoje ljudi pred nadaljnim prodiranjem. Branilcu je bilo na tem, da očisti in osvoji ruska opirališča v trdnjav-skem ospredju, kar se mu je vselej brez izjeme posrečilo. Da so Rusi, kakor hitro je izpadni oddelek odšel nazaj v trdnjavo, vedno zopet zavzeli svoje prejšnje postojanke, je samoposebi umevno. Ob napadih je bilo orjaško postavo podmaršala pl. Ta-inassy vedno videti v prvih vrstah. On je bil v krvavih oktoberskih dneh duša izpadov ter je dajal tudi sedaj sijajen zgled kol vojak in voditelj.
Przeraysl sodeluje za zmago pri Limanovi.
10. decembra je general pl. Kusmanek dobil brezžično brzojavno obvestilo, da prodira neka naša čela iz laborške doline na Ogrskem proti severu ter stalno pridobiva tla.
V	teku je bila ona velika ofenziva iz Karpatov, ki jc preprečila, da Rusi niso mogli vreči še nadaljnih sil proti Limanovi. Posadka v Przemyslu jc takoj spoznala važnost trenotka in storila, kar je bilo v njenih močeh, da tudi s svoje strani potegne nase čim več ruskih sil. Prišlo jc do velikega, štiridnevnega izpada (od 12. j do 15. decembra) z vsemi razpoložljivimi močmi na cesti v Birczo. Trdnjavski le- ' talci so neprestano krožili od Karpatov do ] Tarnowa, do Jaroslava in Seniawe in na i podlagi svojih opazovanj vodili naše $>i- j banje. I
Boji so bili zvezani z velikimi žrtvami in so se vršili s smrt zaničujočo energijo. Honvcdni pešpolk št. 7 iz Veršeca se je pod poveljstvom podpolkovnika Molnarja posebno odlikoval in osvajal ruske postojanke drugo za drugo. Posrečilo se je prisiliti Ruse, da so zbrali ondi silno premoč; brezžična brzojavka vrhovnega armadnega poveljstva je izpadno vojsko poklicala nazaj v Przemysl: cilj je bil dosežen, zmaga pri Limanovi dobljena.
Dogodek Na Gorach.
Med tem velikim izpadom na jug se je tucli na severu trdnjave odigral precej važen dogodek. Tu je tesno ob cesti v Radymno obvladujoča sprednja postojanka Na Gorach, trigonometer 264, katere važnost se je šele v oktoberskih dneh tako prav pokazala. Z nje je mogoče s topovi obstreljevati železniško progo pred in za Radymnom. Ni smo si prizadevali, da postojanko kolikor mogoče ojačimo, Rusi so se pa z enako vnemo trudili, da zgradbe razdenejo.
Ruski zvijačni napad.
15. decembra, ko se je vse za orožje sposobno moštvo borilo pri Birczi, je bila posadka Na Gorach kajpada nekoliko zmanjšana. Kljub temu so sc okopna dela z vsemi sredstvi nadaljevala. Naša bojna posadka Na Gorach, toliko in toliko vodov, je počivala za žičnimi ovirami v strelskem jarku; en vojak je stal na straži, Vedel jc, cla je pred njim delavski oddelek in slišal odmeve lopat in krampov, toda v mraku ljudi ni več razločil. Ko se je straža izmenjala, je vojak opozoril svojega naslednika na delavce ondi zunaj.
Medtem so delavci dovršili svoje dnevno delo in se po stranski stezi, tako da jih straža ni mogla opaziti, vrnili v svoj stan. Straža je slišala zveneti lopate in krampe in pogovarjanje ter jc mislila, cla so naši delavci še vedno na delu. V resnici so pa bile tri ruske stotnije, ki so sc ondi zakopavale.
Ponoči so iz daljave 100 metrov na« padli našo zmanjšano posadko s prasketa-jočim ognjem iz pušk in strojnih pušk. Izpostavljeno zapadno krilo pehote Na Gorach se je presenečeno umaknilo nekaj korakov proti vzhodu, Rusi so se pa hitro vgnezdili v zapuščenem delu našega strelskega jarka. Tako so stali Rusi in naši za trenoiek na višini tesno drug poleg dru-gc?ga na dolgi črti.
Sovražni saperji so odprto stran z zvijačo pridobljenega dela jarka brž zaprli z vrečami peska, zadaj pa postavili strojne puške. Ruski strelci so sc razvili v ogroženi bok. Toda naši pionirji so istotako hitro privlekli na mesto premakljivo barikado z vrečami peska in kamenja in že so bili tudi vojaki voditelji ob strojnih puškah. Boj iz bližine je zadivjal. Telefon je obvestil trdnjavskega poveljnika, ki je poslal ojačenja, 17. decembra je bil vsaj glavni odsek Na Gorach zopet v naših rokah.
Božični prazniki.
Tem vročim uram je sledil večteden« ski mir. Kakor znano, so Rusi trdnjavski posadki za Božič voščili vesele praznike in zagotovili, da jim jih ne bodo kalili. Rusi so besedo držali in na njihovi strani ni v božičnih dneh padel noben strel. Naši branilci so imeli trden namen, da se Rusom za njihovo nobleso izkažejo hvaležne in posvete ruski Božič 6. januarja če le mogoče s premirjem. Naše moštvo je- ruskim predstražam poklonilo celo majhna božična drevesca z jabolki, sardinami in klobasami. Ruske straže so prišle po darove na točke v ospredju, ki so bile po tihem dogovoru posvečene menjalni kupčiji med strankama in se niso obstreljevale. Sovražnik je pa porabil ravno južno vreme božičnih dni za zgradbo poljskih železnic in za ojačenja artiljerijskih postojank v razmehčanih tleh. Proti temu so morali seveda protestirat? naši topovi.
Ruski letalci.
Na ruski Silvestrov dan (12. januarja) je proti večeru priletel ocl vzhoda sem iz Mosciske ruski letalec in vrgel tri bombe; padle so v gozd pri Lipowici in niso napravile nobene škode. Sploh so se ruski letalci pogosto prikazovali, a le ob lepih, jasnih, tihih dneh, ter potem vselej vrgli nekaj bomb. Posebno so vzeli na piko radijsko postajo in letalsko lopo, a ne da bi bili le enkrat zadeli cilj. Noben vojak ni bil poškodovan po letalski bombi; pač pa je laka bomba nekega dne priletela na kočo, v kateri je ravno sedela pri kosilu mati s štirimi otroci; bomba je vseh pet raztrgala v kose.
Rusko poslanstvo.
Na rusko Novo leto so se v dveh brainbnih okrajih predstavila ruska poslanstva z belimi zastavami pod vodstvom častnikov in se zahvalila za mir, ki smo ga o pravoslavnih praznikih privoščili oblegovalcem. Vprašali so tudi, če se bo že kmalu sklenil mir. Neki četovodja iz poslanstva je hotel kar pri nas ostati kot ujetnik. Naši častniki so odklonili — par-Iamenteriev se pod nobenim pogojem ne sme pridržati-
Nova ruska taktika.
Rusi so ob prvem obleganju Przemysla poizkusili nasilen napad na trdnjavo brez zadostne artiljerijske priprave, in igro izgubili; njihove žrtve so po njihovih lastnih navedbah znašale 70.000 mož. To jih je moralo iztrezniti in prepričati, da je trdnjava na ta način neosvojljiva. Topot izvajajo drugo taktiko. V širokem krogu so oblegli Przemysl, vsem izpadom se elastično umaknejo in ako se kdaj spuste v kak boj, store to le z neznatnimi silami. Od novembra do danes so padle v Noyau le tri ruske granate, in sicer na neko tovarniško dvorišče pri veliki pehotni vojašnici ob Sanu. Namen Rusov jc torej pač ta, da trdnjavo izstradajo.
Koliko šteje posadka v Przemyslu.
Trdnjavski poveljnik je med različnimi možnostmi nedvomno vpošteval tudi to. Nam lajikom ni znano, kako močna je posadka v Przemyslu. Pred sedanjo vojno se je navadno računalo po enega pešca na vsak meter zemlje trdnjavskega pasu, in pas velike trdnjave meri okroglo 50.000 m. K temu pride moštvo artiljerije (tu se računa po eno stotnijo na 6 topov), saperski, brzojavni in konjeniški oddelki. Po splošno znanih pravilih vojne umetnosti bi bilo torej posadko ceniti na kakih 60.000 mož. Jc-li število v našem slučaju višje ali nižje, se nc da preračuniti. Rezerva težkih topov se mora po zahtevi napada pritegniti v tem ali onem odseku in v to svrho je treba velikih prevoznih oddelkov. Tudi konje je treba prerediti in ne nazadnje misliti tudi na preskrbo 1500 ujetih Rusov,
Preskrba z živili.
Industrija za konserviranje različnih živil je danes visoko razvita; imamo podjetja, ki pripravljajo zmrznjeno, nasoljeno in prekajeno meso; imamo stiskalnice za seno. Vse to je v korist modernemu trd-njavskemu branilcu. Ni dvoma, da se je v zadnjih trenotkih pred obleganjem spravilo v trdnjavo kolikor mogoče veliko zalog; o priliki izpadov se je zaplenilo vse, kar se je primernega dalo dobiti. Ker so vsa pomožna sredstva izvrstno funkcionirala in so se zaloge v trdnjavi v velikem obsegu izpopolnile, se bodo morali Rusi s svojo sedanjo taktiko izstradanja podvreči težki izkušnji v potrpežljivosti. To pa tembolj, ker je trdnjavski poveljnik general pl. Kusmanek takoj ob početku drugega obleganja odredil natančen proračun z zalogami živil in določil obroke kruha in mesa. Tudi se je strogo gledalo na to, da so v območju trdnjave ostali le meščani, -ci razpolagajo z zadostnimi zalogami živil.
Kako so naši potegnili Ruse.
Posadka nekega forta je napravila navidezno artiljerijsko postojanko, za njo pa neke vrste poljsko železnico. Medtem, ko je prava baterija v resnici streljala, se je druga — navidezna — zabavala na ta način, da je s pomočjo žice prepeljavala sem in tje primitiven železniški voz, v katerem je stal gibljiv s slamo natlačen »baterijski poveljnik«. Rusi se niso malo jezili, ko so videli, kako drzno se naš častnik kreta ter gleda skozi daljnogled. Na stotine ruskih krogel je letelo nanj, dokler ni ena v polno zadela in mu raztrgata hrbet.
Drugič so se naši zabavali na ta način, da so napravili velik umeten okostnjak in ga ponoči postavili v ospredje, Kar je začel delovati ruski žaromet, je okostnjak grozeče dvigal roko proti Rusom — roka je bila namreč napravljena s pomočjo žice tako, da jo je bilo mogoče od daleč pre-gibati. Tako so naši več noči strašili praznoverne Ruse.
Nesrečni prebivalci v trdnjavski okolici.
Že o priliki prvega obleganja so naši razstrelili več vasi v przemyslski okolici — radi prostega razgleda in streljanja. Kar so naši pustili, so uničili še Rusi. Dotični prebivalci pa se kljub temu niso hoteli 'očiti od domače zemlje ter so se — stisnjeni med dva ognja — poskrili po jamah n gozdovih. Mraz jih je najbrže končal.
Trdnjavski letalci.
Poveljnik letalske stotnije, stotnik Blaschke, in nadporočnika Kozma in pl. Lehmann so živi in zdravi. Pač pa je težko obolel na živcih stotnik Švrljuga, izvrstni branilec Siedliske.
Przemysl trden in zvest do zadnjega.
Przemyslske utrdbe stoje trdno in kljubovalno; branilci prenašajo svojo usodo s humorjem. Marsikateri izmed njih si želi iz kazemat. v katerih mora prebivati noč in dan, ven na snežno plan v vesel boj. Kakorkoli že izpade vojna sreča, monarhija bo vedela hvalo možem, ki so toliko časa vztrajali sredi med sovražnikom in toliko njegovih sil prisilili k mirovanju na snem in istem prostoru.
hovno vojno vodstvo to resno mislilo, so je dogodki zadnjih dni o bojni sili naših čet drugače poučili. Njihova tako živahno opisana in naznanjena ofenziva od Grod-na skozi Avgustovski gozd se je kmalu ponesrečila. Kaj so čete, ki so tam nastopile, izkusile, povedo prvi stavki našega današnjega poročila. Pri Prasznyszu stoje naše čete po začasni umaknitvi zopet 4 km severno od tega mesta, Odkar smo je zapustili, jc bilo na bojiščih med Vislo in Orzycem ujetih 11.460 Rusov.
Najvišje armadno vodstvo.
Avdijence in razgovori. Dunaj, 12. marca. Cesar je danes ob pol 11. uri sprejel zunanjega ministra barona Buriana. Avdiienca ie traiala pol ure.
Posvetovanja italijanskih strank.
Rim, 11. marca. Radikalci sklicujejo vse skrajno levičarske stranke na posvetovanje. Tudi liberalna tranka se bo posvetovala o zunanji politiki.
»Temps« pise: »V trenuau, ko gre usoda Turčije h koncu, stoje za Italijo velike vrednosti na kocki. Na izid vojske ne bo vplivalo, če se Italija vojne ne udeleži. Če se Italija noče udeležiti, se bo tudi odpovedala dobičku.«
Bivši minister Hanotaux:
»Moči, ki Franciji pomagajo, so prisrčno dobrodošle. Dobile bodo večji delež na vojnem plenu, ker s svojo vojno udeležbo zaslužijo gotovo plačilo. Če pa hočejo ostati nevtralne, Francija ne bo za to ugovarjala.«
Kaj ponuja Francija Italiji?
Pariški »Temps« nonuja Italiji otok Korsiko, popravo meje v Tunisu do zaliva Hamed in okraj Obok ob Rdečem morju.
XXX
Glas previdnosti.
Kolin, 11. marca. Vsled razburjenosti, ki vlada v italijanski javnosti in proti ne-številnim govoricam, ki se porajajo vsako uro, — večina italijanskih listov, — po vesteh Kolnische Zeitung — opominja k miru. ker le tako more Italija doseči uspeh.
Glasovi v lioliji.
Vojski z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Napredovanje v Karpatih. — Hud snežni vihar.
Dunaj, 12, marca. Uradno se poroča: Položaj naših čet v novopridobljenih postojankah na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji se je dalje utrdil. Sovražni napadi se niso več ponovili. Pri Inowlodzu ob Pilici je včeraj naša artiljeria po kratkem, silnem ognju prisilila več sovražnih baterij, da so umolknile.
V Karpatih smo po srditem boju vzeli neki kraj ob cesti Cisna—Baligrod in tekom dneva med hudim snežnim metežem očistili sosednje višine sovražnika. V zahodnem sosednjem odseku se je medtem izjalovil močan sovražni napad.
Na ostali ironti v Karpatih kakor tudi v jugovzhodni Galiciji ni nobenih posebnih dogodkov, ker je celi dan divjal hud snežni vihar.
Tudi severno od Črnovic vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO. Ruski poraz v Avgustovskem gozdu. — Napredovanje napadov pri Prasznyszu.
Berlin, 12. marca. Veliki glavni stan: Severno od Avgustovskega gozda so bili Rusi pobiti. S hitrim odhodom v smeri preti Grodnu so se izognili popolnemu porazu. Ujeli smo tu nad 4000 Rusov, med njimi dva polkovna poveljnika in zaplenili 3 topove in 10 strojnih pušk. Tudi iz okolice pri Avgustovu se je sovražnik umaknil proti Grodnu.
Severno in severozahodno od Prasz-nysza naši napadi napredujejo. Nad 3200 ujetnikov je včeraj ostalo v naših rokah.
Severozahodno od Ostrolenke smo pri napadu ujeli tri ruske častnike in 220 mož.
Dve veliki zmagi si Rusi v svojih uradnih poročilih pripisujejo: Zmago pri Grodnu in pri Prasznyszu. Trdijo, da so v obeh bitkah rjorazili ali uničili po dva nemška armadna zbora. Če je rusko vr-
RUSKA POROČILA.
Dunaj, 12. marca. Uradna ruska poročila pravijo, da Nemci Osovjec še nadalje obstreljujejo s težkimi topovi. Nemci imajo tam tudi svoje 42 cm topove. Med Thornom in Mlavvo se zbirajo močne nemške čete. Boji v Karpatih in v Galiciji potekajo po načrtu. Rusko vojno vodstvo svari pred pretiranimi poročili glede na izpraznitev Bukovine in dela jugovzhodne Galicije in izjavlja, da imajo Rusi v rokah še vedno znatno sovražno ozemlje, ki najmanj odtehta Belgijo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Frankfurter Zeitung« poroča: Ruski generalni štab je izdal 9. marca sledeče poročilo: Na celi fronti med Njemenom in Vislo so bili boji 8. marca zelo krvavi. Naša konjenica je neko sovražno provi-jantsko kolono, ki se je umikala proti kraju Seini, deloma razpršila. Pri Avgustovu se je vršil boj okoli 2 km daleč od kolodvora. Pri Osovjecu trdnjavska artiljerija uspešno odgovarja na oblegovalne topove.
Napad Nemcev na cesti od Kolna proti Lomži smo odbili. Južno od Chor-zele je sovražnik z močnimi silami pričel boj.
Nemci so na levem bregu Visle pri Pilici zopet pričeli z ofenzivo. Ta akcija je zdaj ofenzivna, zdaj defenzivna. Ujeli smo več sovražnikov in zaplenili strojne puške.
V Karpatih nadaljujejo Avstrijci proti Baligrodu ofenzivo kljub ogromnim izgubam. Pri kraju Studene je mogel vzeti strelske jarke dveh bataljonov.
Pri Užoku in Munkaču je bila sovražnikova ofenziva brezuspešna. Po ljutem boju je sovražnik 7. marca osvojil večji del višine 992 pri Kozinski. Pa že 8. marca zjutraj je bil naš protinapad ovenčan z uspehom. Prepodili smo sovražnika iz vseh strelskih jarkov, katere nam je iztrgal.
XXX
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Berolin, 12. marca. »Berliner Tage-blatt« poroča: Tudi danes so se karpatski boji vsled neugodnega vremena in slabih potov omejevali na male, pa silne delne akcije. Pri Črnovicah je naše topništvo pognalo v beg rusko poizvedovalno četo. Podobne grozovitosti kakor pri Nadvvorni, kjer so hoteli Rusi 1500 judovskih družin goniti pred seboj, so uganjali tudi v opu-stošenem in oplenjenem Stanislavu. Ugledne meščane so bičali ali pa poslali v Rusijo. V zahodni Galiciji se je avstrijskim četam posrečilo, da so iztrgale sovražniku en strelski jarek in ujele posadko.
XXX
RENNENKAMPF ZOPET NA POLJSKEM.
Berolin, 13. marca. General Rennen-kampf je zopet na Poljskem.
XXX
ZIMA V RUSIJI.
Kiel, 12. marca. Nenavadna mrzla zima je nastopila začetkom marca v severni Rusiji. V Rigi in v Petrogradu je zjutraj mraza 13 do 14 stopinj, v Archangelsku 25 do 26 stopinj. Morje je lako zamrznjeno, da lahko voziš po njem, a Angleži in Rusi le ne pridejo skupaj. V Belem morju je zamrznjenih v morju večinoma britskih ladij, ki so naložene z blagom, ki je vredno 40 do 54 milijonov mark. Ko se prične led tajati, se lahko zgodc nesreče. V Archangelsku računajo na velik promet poleti.
XXX
IZ BOJEV PRI GORLICAH.
Krakov, 12. marca. »Kuryer Codzien-ny« poroča: V hudih bojih ob bojni črti Tarnovv—Gorlice je zelo poškodoval artiljerijski ogenj čistilnice petroleja. Karpat-ske pelrolejskc družbe v Maryampolu. Petrolejski reservoarji in vrelci so osobito veliko med obstreljevanjem 27. februarja trpeli. Petrolej je gorel več dni. Tudi mesto je zelo poškodovano.
OPUSTOŠENJA V PRAGOZDU KURPIE.
Krakov, 12. marca. Socialncdemokra' tični »Naprzod« poroča po »Kuryer War-szavvskem«: Nemške čete so zmagovito vdrle v pragozd Kurpie v okraju Ostrolen-ka gubernije Lomza. Boji so se tu ponavljali pet mesecev; posledice so strašne. Znani živahni trgovski kraj Myszynies je porušen. Med 336 hišami jih jc popolnoma podrtih 234, ostale hiše je uničil požar. Od 5000 prebivalcev jih je ostalo le še nekaj slo, ki se skrivajo v kleteh in v zemeljskih duplinah. Požgani so popolnoma tudi kraji Polty, Gradzkie, Wolowka in Cyk.
X
X
X
OBSTRELJEVANJE VARŠAVE. Krakov, 12. marca., »Glos Narodu« poroča: Govorice, da so bombe nemških letal v Varšavi Irašno opustoševale, so zelo pretirane glede na civilno prebivalstvo, ki je vsled bomb le malo trpelo.
VARNOSTNE ODREDBE V VARŠAVI.
Stockhoim, 12. marca. Vojaški guverner v Varšavi je razglasil, da je prebivalstvu prepovedano postajati po odprtih krajih v mestu in okolici. To so odredili vsled sovražnih letalcev.
XXX
RUSI ODVEDLI TALNIKE IZ STANISLAVA.
Krakov, 12. marca. Tukajšnji listi poročajo: Rusi so odpeljali iz Stanislava več odličnjakov kot talnike v Rusijo
X
X
IZKOPANI RUSKI TOPOVI NA POKO-PA1.IŠČU V BOCHNIJI.
Krakov, 12. marca. > Kurjer Codzier-ny« poroča: Ko so bili Rusi prisiljeni, da so se morali hitro umakniti iz Bochnije in iz okolice, so zakopali na boehnijskem pokopališču več topov, ki jih niso mogli vzeti seboj. Nad topovi so zgradili gomilo, ki so jo okrasili s pravoslavnim križem z napisom, da so tu pokopani ruski vojaki. Zvijača se Rusom ni posrečila. Sneg se je pričel tajati, deževalo je; gruda nad topovi se je zrahljala in pokazali so se deli zakopanih topov. Vojaki so topove izkopali. Tudi kmetje so v tistih krajih zakopali svojo lastnino in živila.
XXX RUSKA UPRAVA V ČRNOVICAH
Dunaj, 12. marca. (Kor. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Ob zadnji ruski invaziji v Črnovicah so se odkupovali zasebniki s 400 do 500 kronami, da jim stanovanj ruski vojaki niso plenili. Vplačevanje je posredoval odvetnik Nevecerel. Kdor se je odkupil, so mu izročili odlok podpisan po mestnem poveljniku in, ki je prepovedal ruskim vojakom vstop v doti-čno stanovanje, če ni tega mestni poveljnik izrecno posebej dovolil. Razglas se je nabil nato na vhod v stanovanje. Slovel je: N. N. (ime lastnika stanovanja). Razglas. To stanovanje se nahaja pod varstvom ruskega vojaškega poveljnika. Ruski vojaki smejo obiskati to stanovanje le, če se izkažejo z lastnoročno podpisanim dovoljenjem mestnega poveljnika. Črnovice, dne 14. novembra 1914. Mestni poveljnik: polkovnik Dreher. Mestni župan: Bocancea, (Pečat: Mestna uprava Črnovice.)
V BUKOVINI MIRNO.
Budimpešta, 12. marca. »Az Est« poroča iz Črnovic: Vsled hudih in dolgotrajnih snežnih viharjev je v vojaških operacijah nastal odmor, ki ga le semtertja prekinja topovski ogenj.
XXX POLJSKE LEGIJE V KOLOMEJI.
Kakor poroča . \V. Kuryer Polski« je polkovnik poljskih legij Haller izdal ta-le razglas:
Vzhodni poljski legiji!
Po dolgih letih se na vaši zemlji pojavljajo zmagoslavne poljske legije. V boju z mrazom in pomanjkanjem smo utrjeni prekoračili Karpate; premagali smo številnejše ruske čete pri Rafajlovi, Maksym-cu, Zieloni, Pasiečni, Solotvini, Žurakah in Bohorodčanih.
Danes, ko po petmesečnih neprestanih bojih za kratek čas ostanemo pri vas:
Poživljamo Vas, Poljake, vojake vzhodne legije, da sc zberete pod našo zmagoslavno zastavo. Zdaj ni več potrebe in ni več časa za premišljanje.
Naša pot je jasna in trdna, Dejansko živimo in k naglemu dejanju Vas kličemo.
K o 1 o m e j a , v februarju. Poveljnik čete poljskih legij, bivši častnik vzhodne legije, polkovnik Haller. (Kakor znano sc je v vzhodni Galiciji že ob začetku vojske začela zbirati poljska legija, a se je vsled nesporazumljenj razpustila. Op. ured.)
XXX IZ LVOVA.
Petrograjski dnevnik -..Reč« poroča dne 10. februarja:
V Petrograd se je iz Lvova vrnil bivši poslanec dume Žukovski in nam je opisal Ivovske in gališke razmere.
Lvovska mestna uprava ima težavno nalogo, da podpira po vojski prizadete prebivalce. Teh je zelo veliko, zlasti učitelj-stva in uradnikov, ki so se prej vzdrževali s svojimi uradniškimi plačami, zdaj so pa brez sredstev. Mesto oddaja dnevno 42.000 breznlačnih obedov. V ta namen posluje
45 jedilnic in 21 otroških zavetišč. Podpirajo se vsi prebivalci brez razlike vere in narodnosti. Za Žide se je odprlo 5 jedilnic po židovskem obredu. Židje so v veliki bedi, ker so se njihove dobrodelne organizacije preselile na Dunaj.
Mestna uprava je doslej izdala 760.000 kron podpore za bedo prebivalstva.
Industirja in obrt se mora boriti s težavnimi kreditnimi razmerami. V Lvovu posluje samo deželna banka, ki daje za vloge 8% obresti, a posluje po 12%. Druga ovira je neurejeni in počasni železniški promet. Najbolje uspeva petrolejska industrija, ki je skoraj normalna. Lepo bodočnost ima industrija umetnih gnojil. Poljedelstvo v vzhodni Galiciji vsled vojske ni veliko trpelo.
XXX IZ PIOTRKOVA.
»Glos Narodu« poroča:
Odkar so avstrijske čete zasedle Pio-trkov, vlada v m stu lep red. Razmerje med vojaštvom in meščani je zelo prijazno, ker je med častniki mnogo Poljakov. Mnogi meščani so častnike radi sprejeli v stanovanje. Pod Rusi se kaj takega ni dogodilo. Okrajno glavarstvo je poljsko.
Mesto samo se ni spremenilo. Novo je samo to, da je v mestu veliko bolnišnic in čajaren. V mestu in v okolici je veliko industrije. Razen avstrijskih političnih oblasti vlada tudi »meščanski (obrywatel-ski) odbor«, ki ima velik vpliv na javno in gospodarsko življenje. Ta odbor oskrbuje mestno stražo, izvršuje gospodarsko nadzorstvo, preskrbuje mesto z živili in izvršuje tudi sodno oblast. Doslej je »meščanski odbor« rešil 327 civilnih in kazenskih zadev. Ta samouprava posluje vzorno in po ceni; meščanstvo ji zaupa. Glasilo meščanskega odbora je tednik »Zycie«, ki sedaj izhaja pod nadzorstvom avstrijske cenzure,
XXX USODA GENERALA SAMSONOVA.
Milanski list »Secolo« poroča iz Petrograda: Od katastrofe pri Tannenbergu Rusi o Samsonowu, ki je eden najboljših ruskih generalov, niso nič vedeli. Po boju je nenadoma izginil. Najprvo so pravili, da je mrtev in da se je sam ustrelil. Soproga generala je povsod poizvedovala, konečno pa oblekla žalno obleko. Sedaj pa poroča neki petrograjski list, da je Samsonov s štirimi drugimi ruskimi generali ujet v neki nemški trdnjavi. Ko so ga ujeli, se je ustrelil v srce in visel več mesecev med življenjem in smrtjo. Konečno so ga nemški zdravniki rešili.
Zavezniki la Carigrad.
Stockholm, 12. marca. »Nowoje Vremja« piše o ruski nevolji proti Angležem: Carigrad mora biti naš in četudi bi bili naši zavezniki prvi pred zidovi velikega mesta, to ne pomenja prav nič. Svetovna vojska se vodi na zadružni podlagi. Vsak se bori proti splošnemu sovražniku na njemu pristopnem mestu in vsak napenja svoje moči do skrajnosti. O doseženih uspehih se bo skupno posvetovalo in pravično razdelilo. Mi smo vendar brez mrmranja poslali svojo križarko v Tihi ocean, da bi ščitili angleško trgovino in smo se udali v njen potop. Vestno smo s celo vrsto junaških bojev v Zakavkazu odvrnili turško armado od Egipta in tako tudi nemško armado od francoske fronte.
PRED DARDANELAMI.
Iz graških listov posnemamo: Francosko mornariško ministrstvo dne 10, t. m. razglaša: Zjutraj 8. t. m. se je pripeljal naddreadnought »Kraljica Elisabela« s 4 križarkami pred Dardanele. Obstreljeval je s svojimi 381 mm topovi utrdbo Rumeli Megidie Tabia (I), ki leži južno od Kilid Bahra. Slabo vreme je prisililo ladje, da so prekinile operacije. Angleška admira-liteta pa razglaša: Turške utrdbe so takole oborožene s topovi: Utrdba U (Hamidie I Tabia) na azijskem bregu dva 355 m, 7 . 240 m mtopov; utrdba V (Hamidie III) na azijskem bregu dva 355 mm, po en 240 in 210 in 4 150 mm topove. Naddreadnought »Kraljica Elizabeta« je oborožena s topovi, ki daleč streljajo; iz razdalje 21.000 jardov je lajdja streljala. Sovražnik je izstrelil na ladjo tri krogle, ki niso veliko škodovale. Ob vhodu v Dardanele so streljale angleške križarke »Vengeance«, »Al-bion«, »Majestic« in »Princ George« in francoska križarka »Suffren«, ki je obstreljevala baterijo F utrdbe Saoghandere na evropskem obrežju in baterijo E na Dar-danasu. Na ladje se je z obeh strani silovito streljalo. Izgub nismo imeli. Obstreljevanje obrežja se je nadaljevalo 7. marca. Obstreljevale so križarke »Gauloi«, »Charlemagne«, Bawet« in »Suffren« in bojni ladji »Agamemnon^ in Lord Nelson«. Iz utrdb U in J so silovito streljali na nas. Križarke »Gaulois Agamemnon in »Lord Nelson« so bile večkrat zadele, en mož jc bil ranjen. Nekoliko poškodovana je bila tudi križarka Dublin , ki je streljala na Bulair. Krogle so poškodovale nc-®*!LC	lv ie padlo v morje. Pilota
1 in opazovalca smo rešili. Oba sta nevarno i ranjena.
Geni, 12. marca. Nekateri francoski listi poročajo iz Aten: Silovito napadanje Dardanel se začasno prekine radi nepričakovano silovitega turškega odpora. Atenski politični krogi sodijo, da se s tem poročilom zakriva namen opustiti napad. Če res opusle napad na Dardanele, se tudi raztrga vez, ki veže države trojnega sporazume v najbolj kritičnem trenutku.
8 DNI NISO ZAVEZNIKI PRED DARDANELAMI NAPREDOVALI.
Berolin, 11. marca. Listi poročajo iz Aten: Zadnjih 8 dni napad zveznega brodovja na Dardanele ni napredoval.
OBSTRELJEVANJE DARDANEL.
Rim, 13. marca. Francosko brodovje nadaljuje obstreljevanje evropske strani Dardanel, med tem ko angleško brodovje obstreljuje azijsko stran. Obstreljevanje je brezuspešno. : Carigrad, 9. marca. (K. u. Zakasnelo.) Zastopnik Wolffovega urada brzojavlja iz Canak-Kale: V nedeljo so otvorile angleške ladje tipa Agamemnon in Nelson kakor tudi francoske linijske ladje vnovič ogenj proti iortu Medžidije iz najtežjih topov, nakar je nastopil nasproti ležeči iort Hamidije z najtežjimi topovi. Takoj od prvih strelov so trije zadeli in prisilili neko sovražno ladjo, da je morala iz bojne črte. Sovražnik je nato pričel obstreljevati Hamidije. 35 cm granate so pretresale ozračje. Streli so pa bili prekratki in so padali v morje. Po štiriurnem obstreljevanju je sovražnik odjadral proti izhodu Dardanel. Čeprav je sovražnik oddal 400 strelov, je fort Hamidije ostal nedotaknjen.
TURŠKO POROČILO O OBSTRELJEVANJU TURŠKIH ČRNOMOSKIH LUK.
Carigrad, 9. marca. (Zakasnelo dospelo.) Agence telegraphique Milli poroča: Predvčerajšnjim je rusko brodovje pora-bivši priliko, ko je naše lahko brodovje preiskavalo rusko obrežno ozemlje, obstreljevalo luke Kilimli, Zumbuldak, Ko-slu in Eregli. V Zumbuldaku je bila porušena francoska bolnišnica in 15 hiš, v francoskem delu mesta, v luki pa potopljena grška ladja »Taxiaria«. Neko sovražno torpedovko, ki se je hotela približati pristanišču, so zadele krogle naših baterij ter se je umaknila nazaj v Eregli. 50 let stare lesene zgradbe v grškem mestnem delu so krogle užgale. Ravna teli ruske pa-roplovne družbe, Grk po rodu, je bil poškodovan, njegova žena in dva njegova otroka pa ubiti.
BREZUSPEŠNO OBSTRELJEVANJE UTRDBE ELIAS.
Genf, 12. marca. Iz Pariza se poroča: Francoske bojne ladje so včeraj brezuspešno obstreljevale dardanelsko utrdbo Eli-as. Megla jc ovirala, da niso znali, če so kaj zadeli ali nič.
OGENJ TURŠKIH TOPOV.
Genf, 12. marca. Poročilo francoskega mornariškega urada o zadnjem napadu 6. oklopnic na Dardanele ne omenja po britski admiraliteti priznanega dejstva, da je baterija Dardanos trikrat zaporedoma zadela oklopnico »Gaulois«. Britski ladji »Agamemnon« in »Nelson« sta bili tudi trikrat zadeti. Strokovnjaška kritika sodi, da je vpoštevanja vreden načrt obrambe Dardanel in streljanje turške artiljerije. Neodvisni listi hvalijo tudi obrambo Smyrne.
ANGLEŠKE IZGUBE PRED DARDANELAMI.
Genf, 12. marca. Oficielna angleška poročila poročajo o izidu zadnjega obstreljevanja Dardanel: Naddreadnought »Que-en Elisabeth« je bil zadet od treh granat. Notranjost ladij »Vegeance«, »Albion«, »Majestic« in »Prinz Georg« in neke francoske ladje so trpele vsled ognja iz topov. Dosedaj se še ni moglo dognati, koliko je škode. Poleg tega je bilo več drugih angleških ladij zadetih. Vendar je škoda le neznalna. Od francoskih ladij sta bili zadeti ocl granat »Gaulois« in »Souffren«, Pred Dardanelami je tudi več bojnih kri-žaric.
ANGLEŠKA BOJNA LADJA SE POTOPILA.
Rotterdam, 13. marca. V Kanalu se je potopila neka angleška bojna ladja.
DARDANELSKE EGIPTOVSKE ČETE.
Curih, 12. marca. Pri otoku Tencdos je zasidranih že osem dni več angleških parnikov z egipčanskimi četami, ki so namenjene, da jih izkrcajo v Galipoliju.
IZKRCANJE ČET PRI SAROSU.
Carigrad, 13. marca,Angleži in Francozi so pri saroškem morskem zalivu izkrcali 2000 mož. Turki so jim zadali težke izgube in jih prisilili, da so sc zopet vkrcali.
Carigrad, 13. marca. Angleži so imeli pri Dardanelah nove težke izgube.
FRANCOSKE ČETE NA POTU PROTI DARDANELAM.
Neapelj, 13. marca.Francoske čete so aa potu proti Dardanelatn.
GRŠKA UGOVARJA, KER IZKRCAVA-JO MORNARJE NA LEMNOS.
Berolin, 12. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Grška vlada je obveščena, da izkrcavajo zavezniki mornarje na Lem-nos. Grška namerava protestirati, če dože-nejo, da se je kršila nevtralnost Grške.
Turčija v vojski.
POLJSKA ARMADA NA KAVKAZU.
»W. Kuryer Polski« poroča iz Švice, cla hoče rusko vojno poveljstvo organizirati posebno poljsko armado kot dokaz, da je car pripravljen vse storiti za Poljake, ako mu ostanejo zvesti. 1 o armado bi poslali na Kavkaz. Z druge strani se pa trdi, da poljski vojaki kvarno vplivajo na ruske čete in da so Poljaki vzrok pogostih dezercij. Zato hočejo poljske vojake vzeli izmed drugih ter jih poslati na Kavkaz.
RUSKO POROČILO O BOJIH NA KAVKAZU.
Generalni štab kavkaške armade poroča, kakor čitamo v nemških listih: Dne 8. marca so se nadaljevali boji na drugi strani Čoroka. Z ostale fronte ni nič poročati.
Boji z vslaSi no CirenajKl.
Bengasi, 11. marca. »Štefani« poroča, da je general Moccagatta dne 9. t. m. blizu Gheifata razpršil kakih 1500 oboroženih vstašev, ki so imeli 139 mrtvih in mnogo ranjencev, dočim so bile izgube na italijanski strani neznatne.
Nalezljive bolezni v Srbiji.
Curih; 12. marca. Ruski poslanik v Nišu brzojavlja srbskemu pomožnemu odboru v Odesi: V Nišu, ki šteje navadno 23.000 prebivalcev, prebiva zdaj 90.000 beguncev. Zdravstvene razmere se nc morejo opisati. Vsak dan umre več sto ljudi na nalezljivih boleznih.
Poljske legije v Rusiji.
Vrhovni poljski narodni odbor poroča, da so poljske legije v Rusiji že pokopane. V Rusiji se je zbralo 300 legionistov, predvsem iz vrst ruskih rednih čet. Rusi so hoteli tako pokazati svojo prijaznost do Poljakov in se pobahati pred inozemstvom. Ko so to dosegli, so kmalu odpravili posebne znake poljskih legij, poljsko komando zamenjali z rusko ter nazadnje zavrgli tudi ime »legije« ter ga zamenjali z naslovom »družine«. Tako so poljske legije popolnoma utonile v ruski redni vojski. Ruska vlada je ustavila nadaljnjo organizacijo novih legij.
/ingleži izkrcali Cele na Portugalskem.
Atene, 13. marca. Dve angleški kri-žarici sta pripluli iz Gibraltarja k izlivu reke Tajo in izkrcali čete. (Reka Tajo se izliva v morje pri Lizboni.) V angleškem poslaništvu v Lizboni je veliko beguncev iz severa, kjer se je proglasila samostojna vlada.
Vslaja oa angleškem Borneu.
Frankobrod, 12. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Amsterdama: V angleškem severnem Borneu, kjer stanujejo mohamedanski Dajaki, je izbruhnil upor. Kakor poroča »Reuter«, je bilo 500 upornikov od Radša pri Ballih reki napadenih, kjer so imeli Dajaki 30 mrtvih, napadalci pa štiri.
Dnevne novice,
'-f Zavetnik v vojski. V ponedeljek, 15. marca, praznujemo spomin sv. Kle-menta Dvoraka (Hofbauer), junaka, ki je izšel iz ljudstva, živel za ljudstvo, dosegel sijajne zmage Gospodove za blagor domovine, zoper vnanje sovražnike pa dajal na razpolago moč vplivne molitve. Poznal je ljudstvo in njega težnje: pomagal ob pomanjkanju kruha, lajšal dušno bol kot pridigar, spovednik, kot prenovitelj verstve-nega življenja v Avstriji, osobito še na Dunaju. Umcval jc, koliko moč ima krščansko časopisje, koliko vredsost mladina za bodočnost; zato sc jc obeh oprijel z vso vncino in ljubeznijo. Govoril jc češki, nemški in italijanski jezik. Pokopan je v srcu države, na Dunaju. Ko jc bil leta 1909. prištet med blažene, ga jc dunajsko mesto izvolilo za posebnega zaščitnika, letos pa so ga jeli imenovati kot patrona v vojski-nem času, to pa iz raznih vzrokov: Živel jc tudi v Varšavi, poznal rusko knuio, pa tudi uničujočo moč francoskega brcz-boštva; poizkusil jc pomanjkanje in voj-skinc težave ob času Napoleona; molil jc pred tabcrnakljem za zmago, ko so sc avstrijski junaki liki levi borili pri Aspcr-nu; z modrim svetom jc pa podpiral delo
| mirovnega kongresa. Primerno je, da se temu velikemu svetniku in zavetniku v vojski vsi priporočamo, osobito prihodnji ponedeljek, ko se bodo tudi po naših cerkvah brale sv. maše njemu na čast.
-j- Slovenski stotnik — odlikovan. Iz Gorice: V četrtek se jc v bolnišnici usmiljenih bratov vršila redka slovesnost. Ondi leži ranjen 321ctni stotnik 17. pešpolka Slavomir V e r h u n c, rodom iz Ljubljane, ki se je udeležil hudih bojev v Srbiji. Ondi je bil težko ranjen na nogi. Sedaj leži pri usmiljenih bratih v Gorici. Za svoje junaštvo jc dobil vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo, ki so mu ga v četrtek slovesno pripeli. Slavnosti so se udeležili: Orožniški major Crevato, major grof Dub-sky, nadporočnik Cvahte, še nekaj častnikov in prijor usmiljenih bratov p. Longin Horak. Major Crevato mu je pripel križec z govorom, v katerem je slavil zasluge hrabrega častnika, in zaključil svoj govor s trikratnim »Živio« na cesarja. Vsi na< vzoči so bili globoko ganjeni.
— Nevarno je obolel v Hrušici pri Podgrad u v Istri preč. monsignor Anton vitez Rogač, župnik-dekan v Hrušici. Gg, duhovnim sobratom se priporoča v me-mento.
--- Odlikovanja. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: pri 8. lovskem bataljonu praporščak Jurij Marjanovič in nadlovec Mihael Serajnik; pri 7. poljskem topniškem polku desetniki Ivan Bolkovič, Josip Januška, Franc Stožir; pri 8. poljskem topniškem polku ognjičar Anton Kolarič in topničar Alojzij Bensa; nadalje desetnik 3. saperskega bataljona Jos. Do* brin, četovodja Ivan Močnik in pešcc Jos. Kozak, oba pri 7. pešpolku; pri 97. pešpolku četovodje Ludvik Volarič, Jurij Ga-šparič, Josip Pintar in Viktor Krulj, desetniki Edvard Križman, Alojzij Gorkič in Iv. Krapež, nadalje četovodja 5. dragonskega polka Leopold Flipič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: pri 17. pešpolku narednik Ignacij Knez, četovodja Karel Koračin, desetniki Franc Jaz* bec, Franc Koder, Andrej Kornoča, Ivan Savre in Martin Frigel, poddesetniki Fr. Ceni n, Jakob Perovšek, Ivan Rakovec, Iv.-Smukač, Franc Vertačnik in Josip Sušnik, med. Ivan Melišnik, pešci Ivan Bolka, Iv. Burkelca, Jakob Černe, Ivan Dežman, To-> maž Dobravec, Blaž Fcstajn, Andrej Ga-lič, Josip Glavič, Anton Gorenc, Andrej Jekla, Oskar Kaučič, Pavel Martinšek, Iv. Prelesnik, Josip Razboršek, Štefan Slejko, Franc Remec, Ivan Vodnik in Anton Za-krajšek; pri 7. lovskem bataljonu računski podčastnik Ivan Petrič in lovec Vinko Kurent; pri 87. pešpolku poročnik Fr. Rodo-šek, desetniki Stanko Cvikl, Franc Tržan in hrane Uloga, orožničar Iv. Arzentčnik, poddesetniki Henrik Polivka, Karel Pu-celj, Franc Vinček, pešci Jožef Belcj, Matija Fekonja, Anton Gajšek, Andrej Hro-vat, Anton Jernejšek, Ivan Jurkošek, Fr. Jazbec, Filip Kobila, Mihael Kosi, Mihael Kresnik, Ivan Ogrinc, Avgust Vodopivec, Jožef Zebec in Ivan Žerovnik; pri 7. pešpolku desetnika G. Jeglič in Franc Lavre, poddesetnik Ludvik Zgaga, pešci Ivan Hudomcrnik, Ignacij Pasterk, Franc Ra-bič, Ivan Smeričnik in Josip Šerlin; pri 97. pešpolku četovodja Ivan Piščanec, poddesetnik Ivan Šepič, pešci Mihael Co-lja, Matija Fugozu, Ivan Furlan, Josip Per-šič in Anton Pužar; pri 47. pešpolku računski podčastnik Valentin Vertič, poddesetnik Anton Mejcenič in pešec Franc Mazera.
—	Naši ranjenci na Dunaju. Iz c. in
kr. rezervne bolnišnice na Dunaju smo prejeli naslednjo vojnopoštno dopisnico: Vaše blagorodje! Podpisani se Vam najsrčnejše zahvaljujemo za Vašo prijaznost, da nam brezplačno pošiljate »Slovenca«. S kikšnim veseljem ga prejemamo in beremo! Iz njega izvemo novice iz ljube ožje domovine, katero smo precl pol letom zapustili, ko smo šli v boj za našo slavno očetnjavo. Sedaj smo kot ranjenci tu. Priporočamo se Vaši nadaljni naklonjenosti in Vas prisrčno pozdravljamo! Alojzij Mihe, Andrej Jane, Anton Špendov, Anton Nazarič, Jernej Fišer, posredovalec.
—	Provincijal hrvatskih kapucinov na Reki o. Bernardin Škrivanič je preteklo nedeljo obhajal 60letnico svojega rojstva. Odličnemu propagatorju katoliških idej na Hrvatskem in požrtvovalnemu rodoljubu tudi naše iskrene čestitke.
—	Preventivna cenzura nad vsenem-skem časopisju, ker je njihovo pisanje o iz Berolina: »Vscnemško časopisje že od začetka vojske razpravlja o ciljih vojne in mirovnih pogojih. Pri tem piše večkrat s šovinizmom hrez mere in meje. Zadnji opomini uradne »Norddeutsche Allg. Ztg.* so bili naperjeni predvsem proti vsenem-škemu časoipsju, ker je njihovo pisanje o nevtralnih državah začelo vzbujali nemir in nevoljo.
—	Padel je dne 21. februarja na sever* nem bojišču rezervni poročnik 17. pešpolka Ivan Fiala, ki jc bil žc septembra meseca odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo.
—	V zavodu sv. Stanislava v št. Vidu
bodo imeli osinošolci jutri maturo, ker odidejo razen 5, \si k vojakom. K voiakom
pa bo moralo iti tudi lepo število sedmo-šolcev.
—	Tržaški namestnik baron Frics Skcne se v službenih zadevah mudi na Dunaju,
-f Bivši tržaški namestnik princ HohenJohe, ki je sedaj predsednik najvišjega računskega dvora, sc jc kot kava-lerijski oficir v evidenci prostovoljno oglasil za vojaško službo na bojnem polju.
—	Koroški pešpolk št. 7. Neki zdravnik 7. pešpolka poroča, da jc 7. pešpolk dne 20. februarja v boju vzel Rusom štiri topove, tri strojne puške in zajel nad tisoč Rusov. Pri tem je pa sam imel le zelo male izgube.
—	Smrtna kosa. Na Rupi pri Kranju ,e danes umrla 26 let stara učiteljica A n-g e 1 a K u r a 1 t in bo v nedeljo ob 5. uri popoldne ondi pokopana. — Umrl je v Novem mestu peto&olec gimnazijec E -vin D o 1 e n c, sin fotografa Dolenca. — V Celovcu je na jetiki umrl vojak domobr. polka št. 4 Alojzij Čamernik iz Ljubljane, star 25 let.
—	Hindenburgov trg v Beljaku. Občinski urad v Beljaku je svoj čas sklenil, da se »Freihausplatz« prekrsti v Hindenburgov trg. Sedaj se je ta sklep izpreme-nih v toliko, da Freihausplatz ohrani svoje prvotno zgodovinsko ime, Cesarja Franca Jožefa trg se prekrsti v Hindenburgov trg, Glavni trg pa v Cesarja Franca Jožefa trg.
—	Lista ekspatviiranih veleizdajalcev
se nadaljuje. Včerajšnja številka uradnega lista prinaša zopet imena 350 veleizdajalcev (pravoslavnih) iz sarajevskega okraja, katerim je odvzeto bosensko pripadništvo.
—	iz orožniške službe na Štajerskem. Poveljnik okrajnega orožniškega poveljstva v Brežicah, okrajni stražmojster Mihael Filipič je bil premeščen v Miirzu-schlag; vodstvo okrajnega orožniškega poveljstva je poverjeno stražmojstru prvega razreda Ivanu Bernharci, postaje Velenje.
—	Iz ruskega ujetništva piše neki slovenski rezervni poročnik iz Slobodskoja: Prvotno smo smeli pisati domov tudi slovensko, dokler se ni izdal ukaz, da smejo pisati ujetniki le rusko. Nič ne de, počasi se učim rusko, a žal da brez učitelja, le s pomočjo časopisov in besednjaka. Upam, da ložje čitaš pismo, kakor ga jaz pišem. Ko smo po dolgotrajnem popotovanju došli sem, smo se čutili kmalu domače. Kolikor tu pade snega en dan, ga ne vidiš celo življenje. Tu nas je sedaj 13 častnikov in do 800 vojakov. Med častniki so trije Slovenci, en Poljak, en Madžar in en Italijan; ostali so Nemci. Mesečno nam izplačajo po 50 rubljev. Da ubijemo čas, čitamo in igramo šah. Enoličnost in življenje povzročajo poročila o vojnih dogodkih, ki povzročajo večkrat med nami spore.
—	Pisma vojakom v Pulj. Ker se nahaja Pulj v bojnem stanju so vojaškim osebam puljske garnizije naslovljeni dopisi poštnine prosti, kakor v Krakov in Przemysl.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Valentin Polak iz Zgor. Pirnič pri Medvodah. Nahaja se v Bijsku, gubernija Tomsk v Sibiriji. Pravi, da je še precej zdrav in da upa, da še pride domov. V pismu sta podpisana tudi Ivan Krific — Jakelnovo, in Franc Rebolj iz Hraš. Pismo je biio oddano v Bijsku 20. novembra lani, dospelo je pa na svoj cilj 4. marca 1915.
—	Vič. Draginja in pomanjkanje najpotrebnejših živil se vedno bolj čuti tudi pri nas, ker je v občini po večini delavstvo, brez posestva. Razne korporacije, zlasti pa pomožna akcija si marljivo prizadevajo pomagati zlasti ubožnejšim družinam. Z nabranim denarjem je kupila dva vagona premoga, voz butar, več sto kilogramov krompirja ter vse že porazdelila med stradajoče občane. Mnogo je v enakem karitativr.em oziru storilo tudi tukajšnje slov. kat. izobraževalno društvo. — Jutri v nedeljo, 14. marca bo isto zopet pokazalo svojo skrb za uboge stradajoče: ob 7. uri zvečer bo uprizorilo v Društvenem domu poučno socialno dramo »Oče in sin«. Čisti dobiček se bo podaril tukajšnji pomožni akciji za občinske reveže. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo.
—	Osemkratni umor. V Newyorku so zaprli načelnika nemškega Altenheima« Adama Bangerta in uslužbenca Maksa Ring in Frica Reichert. V domu je zadnje tri mesece izginilo 8 oseb. Poizvedbe obtožujejo Bangerta tako, da so ga zaprli. Ring in Reichert sta v varnosti le zato, da se ne odtegneta pričevanj. Ko se je nahajal dom še v okolici Newyorka, so zabeležili tri tajnostne smrtne slučaje. Strežnik Mors, ki je bil poučen o stvari, je zblaznel. Bangert je z ozirom na izpovedi Morsa priznal, cla je s kloroformom usmrtil Kristijana Hitzel, Henrika Handle, Karla Gasz, Katarino Piazza, Frideriko Frey, Elizabeto Haveson, Henrika Horn in Friderika Schultz.
—	Odpravljena je carina na riž in petrolej.
—	Pegasti lcgar na Koroškem. Od
28. februarja do &. marca 1915 je obolelo • na Koroškem na pegastem legarju 9 oseb. Ozdravelo je minuli teden 27 na pegastem legariu obolelih oseb, umrl ni nihče.
— Dolžnost naznanila. Prizadete obrtnike opozarjamo, da sc mora glasom drž. zakonika z dne 5. t. m. političnim oblastim L instance, kjer sc dobe, kakor tudi pri občinskih uradih, tozadevne tiskovine, usnje in strojila naznaniti do 16. t. m.; nadalje je vsakdo dolžan priglasiti navedene mate-rijalije vsakih 14 dni (torek) in celo stanje predidočega tretjega dne sobota. Priglasiti se morajo vse vrste usnja in strojila. Pod dolžnost naznanila ne spada, ako nima stranka kovantuma, ki bi presegal: pri kožah 10 kg, pri kožuhovinah 25 kg, pri podplatih 100 kg, pri zgornjem in drugem usnju 50 kg, pri strojilih pa 100 kg vsake vrste. Kdor bi ne izpolnil te dolžnosti, se ako ni zagrešil hujšega kazenskega dejanja, pri politični oblasti I. instance, kaznuje z globo do 5000 K, ali pa z zaporom do 6 mesecev. — Vsa nadaljna pojasnila so na zadnji strani naznanilne pole.
— Ponesrečeni polkovnik. Polkovnik \V e b e r J. domobranskega polka, zdaj poveljnik nekega črnovojniškega polka, je smrtno ponesrečil, ko se je vozil z avto bilom.
400.000 ton, 4 pomožne križarke s 33.000 tonami, 8 jadrnic z 18.000 tonami, 1 šku-r.er (ladja z 2 jamborama) s 107 tonami, 8 ladij za pobiranje min s 1840 tonami in 1 prevozno ladjo neznanega obsega. V tem izkazu niso naštete ladje, katerih izguba se je zamolčala.
Boji no zaiiodn.
LMasske novice.
1 j Velik dobrodelni koncert v deželnem gledališču prirede združene godbe peš-polkov štev. 17. in 97. v petek, 19. marca. Zanimiv spored priobčimo.
!j Inšpekcijsko potovanje. Zvezni predsednik avstrijskega »Rdečega križa«, grof Abensperg in Graun je ob priliki svojega obiska v Ljubljani po seji odbora »Rdečega križa« za Kranjsko oddal svojo posetnico pri deželnem glavarju dr. Iv. Šusteršiču, nato pa je pregledal pisarne »Rdečega križa« in posetii njegovega predsednika Dell Cotta.
lj Umrl je včeraj popoldne po kratki bolezni tukajšnji veletržec in rezervni nadporočnik 27. domobranskega pešpolka g. Gustav Kastner, solastnik stare tvrdke Mihael Kastner.
lj Včerajšnja vest, da je vojaško poveljstvo prepovedalo častnikom in vojakom obiskovati restavracijo in kavarno »pri Slonu«, ni popolnoma točna. V do-tični prepovedi ni govora o restavraciji, ki je slej ko prej tudi častnikom in vojaštvu dovoljena.
i
NEMŠKO BRODOVJE NA SEVERNEM MORJU.
Haag, 12. marca. Iz Rotterdama se poroča: »Courant« javlja iz Imuidena: Ribiči, ki so se včeraj vrnili domov, so na Severnem morju srečali okoli 20 nemških bojnih ladij in podmorskih čolnov. Brodovje je s polnim parom plulo v južni smeri.
AMERIŠKA NOTA FRANCIJI IN ANGLIJI.
Beroiin, 12. marca. »Daily News« poročajo iz Washingtona: Poluradno se javlja: Bryan je odposlal Angliji in Franciji dve noti, v katerih protestira proti blokadi. Noti sta pisani prijateljsko, vendar pa povdarjata pravico Amerike, da trguje z vsemi deželami. Dokler se ne izvede blokada, ki odgovarja mednarodnemu pravu, bo Amerika nadaljevala svojo prekomor-sko trgovino kot navadno. »Daily News« pravijo, da se Amerika boji, da ne bi Angleška proglasila ves nemški izvoz za konterbando. Tega pa Amerika pod nika-kimi pogoji ne bo pustila.
NEMŠKE LADJE V AMERIKI SE PRIPRAVLJAJO ZA ODHOD.
Haag, 12. marca. Največje nemške ladje, ki se nahajajo v ameriških pristaniščih kakor »Vaterland« itd. se pripravljajo, da odplujejo. Iz tega vzroka so, kakor poroča londonski tiskovni urad, poslali del angleškega kanalskega brodovja v Atlantski ocean, da tam patruljira.
PRODANA ŽIVILA PARNIKA »BACIA».
Rotterdam, 13. marca. Živila, ki jih je vozil zaplenjeni parnik »Dacia« so v Brestu prodali na dražbi.
DELO NEMŠKE KRIŽARKE »PRINZ EITEL FRIEDRICH«.
London, 12. marca. (Kor. urad.) Reu-ler poroča iz New Yorka: Nemška pomožna križarka »Prinz Eitel Friedrich« se je pripeljala v Newportnews, da popravi svoje poškodbe, Na krovu se je nahajalo 350 oseb, ki jih je prevzela iz potopljenih ladij. Potopila je tri angleške, eno rusko in amerikansko ladjo »William Frye«, ki je vozila tihotapsko pšenico iz Seattle na Angleško. Med potopljenimi ladjami je bila največja francoski parnik «Florida« z 78 mornarji in s 76 popotniki; ostale ladje niso bile tako velike. Predsednik Wil-son je izjavil, da se uvede natančna preiskava o dogodku.
KOLIKO TRGOVSKIH PARNIKOV SO ANGLEŽI IZGUBILI OD ZAČETKA I VOJNE.
Berlin, 11. marca. Seznamek izgub na j angleških trgovskih ladjah izkazuje, kakor 1 poroča «Vossische Zeitung od začetka S vojne do danes 111 parnikov v obsegu nad i
Nemško uradno poročilo.
Obstreljevanje Westende. — Odbiti angleški napadi.
Beroiin, 12. marca. Veliki glavni stan: Dve sovražni linijski ladji, kateri je spremljalo nekaj topedovk, sta oddali na kopališče Westende več kot 70 strelov, ne da bi bilo kaj škode. Ko so pričele delovati naše baterije, se je sovražno brodovje oddaljilo.
Angleži, ki so se utrdili v Neuvc — Chapelle, so danes ponoči večkrat naskočili v vzhodni smeri; bili so odbiti. Tudi severno od Neuve — Chapele smo včeraj odbili slabotnejše angleške napade. Boj v tem kraju je še v teku.
V	Champagni vlada v splošnem mir.
V	Vogezih se je vsled snežnega me-teža le malo bojevalo.
Najvišje armadno vodstvo,
Človekoljubno povelje.
Pariz, 12. marca. (K. u.) Vojni minister Millerand jc izdal novelje, da morajo očete šestih ah več otrok poslati nazaj iz bojne ironte.
XXX
URADNI KOMUNIKE O DOPUSTIH GARIBALDINCEM.
Milan, 11. marca. Iz Pariza se poroča sledeče besedilo uradnega naznanila glede Garibaldijevc legije: Ker je italijanska vlada poklicala pod orožje nekaj razredov rezerve, se je vojni minister odločil, vrniti italijanskim prostovoljcem 4. tujskega polka, ki bi to želeli, prostost. Zato se jc polk podal zopet k skladišču v Avinjonu, da se tako olajša delo, združeno z razveljavljanjem obveznosti, ki so jih bili ti prostovoljci sprejeli.
Majnovejše o pomorskih Dojili nroll Mm.
Carigrad, 12. marca. V noči na 11, t. m, je poizkušal sovražnik odstraniti zunanje mine pri Dardanelah. Forii so pričeli streljati in so potopili tri iskalce min, nakar se je sovražnik umaknil, ne da bi kaj opravil.
Dodatek k poročilu o obstreljevanju turških čmomorskih Iuk,
Carigrad, 12, marca. Italijanski parnik »Principessa Giovanna« in Rusom zaplenjeni parnik »Newa«, kakor tudi parniki »Heibeii«, »Ada« in »Pressia« so se potopili v luki. Uspeh šesturnega obstreljevanja omenjenih štirih krajev je bil ta, da je bilo od turških vojakov in od civiinega prebivalstva 7 oseb lahko ranjenih.
Carigrad, 12. marca. Dne 10. marca so sovražne ladje zopet obstreljevale Vurlo. Sovražni iskalec min je zadel ob mino in se potopil.
Rožna poročilo.
OGRSKI MINISTRSKI SVET.
Budimpešta, 12. marca. (Kor. urad.) Danes opoldne je pod predsedstvom grofa Tisze zboroval ogrski ministrski svet,
BODOČE ZASEDANJE OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 12. marca. Ogrski državni zbor prične najbrže 12. aprila zopet zborovati,
ANGLEŠKO POROČILO O POLOŽAJU V SUEŠKEM PREKOPU.
Graški listi pišejo: Uradno v Kairo razširjeno angleško poročilo trdi, da je položaj ob Sueškem prekopu izboren. Vsi znaki, da bi se ponovili turški napadi, so izginili. Turinski list »Stampa« piše, da so Turki že izpraznili Sinajski polotok.
Za združenje Kiiajske z japonsko.
Geni, 12. marca. Iz Petrograda poročajo: Na Kitajskem so zaplenili listine neke revolucijonarne družbe, ki agitira za združitev Kitajske z Japonsko. Na podlagi teh listin so več oseb zaprli. Na južnem Kitajskem so se vršili shodi proti Japonski.
Geni, 12. marca. »Agence Havas« objavlja francosko noto, ki pravi, da Francija nc more podpirati japonskih zahtev nasproti Kitajski.
Enienla in Boikonci.
»Mat in- piše 9. marca: Niti ententi, niti njenemu časopisju se ni posrečilo, da bi balkanske države spravili v boj proti lurčiji, ker balkanske vlade nc verujejo v
rusko zmago. List pravi, da diplomatične prošnje procesije v Bukarešt, Sofijo in v Atene ne morejo več koristiti, K cilju more voditi samo govor topov. »Podreti Dardanele « in »ruska nova ofenziva v Bukovini«, to so naši najboljši diplomatični trumfi na Balkanu. Tam in povsod velja pravilo, da nič drugega nima sreče kakor samo uspeh.
London, 12. marca. (K. u.) Včeraj je vprašal v poslaniški zbornici Cowan, če so angleška, francoska in ruska vlada svetovale Srbiji, naj odstopi Bolgariji gotove dele Macedonije, da se ustvari temelj skupnemu nastopu obeh držav za novo razdelitev Balkana po sedanji vojski, Vprašal je nadalje, če se to še ni zgodilo, bi li bil Grey voljan, da pozove rusko in francosko vlado, da se doseže označen iskup-ni nastop. Grey je odgovoril pismeno: Britska, francoska in ruska vlada so prej ko slej pripravljene, da sodelujejo pri vsaki trajni in zadovoljivi rešitvi vprašanj, ki se tičejo balkanskih držav. Zamudile ne bodo nobene ugodne prilike, da pospešujejo sporazum nad balkanskimi državami.
ftieviraiiiosi Grške.
GRČIJA URADNO PROGLASILA NEVTRALNOST.
Atene, 12. marca. Kralj je zaslišal angleškega poslanika, ki je izjavil v imenu angleške vlade, da ohrani Grški svojo naklonjenost. če ostane dobrohotno nevtralna nasproti Srbiji in da hoče po vojski podpirali grške koristi in pravice.
Atene, 12. marca. Novo ministrsvo je takoj po svoji sestavi diplomatičnim zastopnikom tujih držav uradno sporočilo, da bo Grčija ohranila svojo dosedanjo nev-traliteto.
3000 TON ŽITA GRŠKI,
Sohsn, 12. marca. Tukajšnji grški trgovski krogi so obveščeni, da je odplulo iz New Vorka 10 velikih parnikov s 3C00 tonami žita.
Rusija proii lionski?
Kodanj, 12. marca. »Novo Vreme; po» reča: Zahteve Japonske nasprotujejo koristim Rusije in njenih zaveznikov na vzhodu. Rusija je žc v Tokiu diplomatično ugovarjala.
Z
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO O
OPERACIJAH 'NAŠIH BALKANSKIH ČET.
Dunaj, 12. marca. Uradno cc poroča: Na južnem bojišču r;c že del) časa ni nič zgodilo. Vršili so se neznatni spopadi na posameznih točkah ob črnogorski moji.
Namestnik načelnika generalnega štaba? pl. Hofer, fml.
GospoMrn
—	60,000 izbranih cepljenih trt na prodaj. Kmetijska podružnica za Mokronog ima letos iz podružnične trtnice v Tržišču oddati 60.000 prav lepih, izbranih cepljenih trt najboljših, preizkušenih vrst, ki jih radi sedanjih izrednih razmer proda tudi nečlanom, in siccr po 12 vinarjev komad. Kdor tedaj rabi cepljene trte, naj se obrne na mokronoško kmetijsko podružnico, ki mu bo drage volje postregla. Razen tega ima imenovana podružnica iz svoje drevesnice v Mokronogu oddati 2000 sadnih dreves in 40.000 smrekovih sadik Kupci vabljeni!
—	Koliko se zasluži pri enem biku.
Graški listi poročajo: Živinski trgovec Ferdinand Heidinger jc kupil na Kum-bergu bika za 110 K za 100 kg žive lože in odpeljal žival na trg. Zahteval je naj prvo 136 K, pozneje 140 K za 100 kg, prodal pa je končno bika za 132 K za 100 kg. Vsled previsoke cone jo prišel pred sodišče. Tam se je razvil naslednji razgovor: Branitelj (obtožencu): Koliko zaslužite navadno pri taki živini? Obtoženec: Tako od 5 do 10 gld. Branitelj: Ali ni to premalo? Recimo, da zaslužite približno 100 K. Obtoženec: Nikakor ne toliko. Sodnik jc izra-čunil, da je Heidinger imel pri biku 148 K 50 v. čistega dobička. Dobil jo zato teden dni zapora, poleg tega mora še plačati 150 K globe.
—	Uporaba ujetnikov pri obdelovanju polja. V nemški pokrajini Hanover so pričeli z obdelovanjem velikih in pustih kompleksov zemlje. To poljsko delo izvršujejo ujetniki, katerih jc tam že več tisoč in upanje je, da bodo velike dele te dosedaj popolnoma nerodovitne zemlje mogli izpremeniti v rodovitno polje, ki bo moglo že to leto prinesti svoj sad.
—	»Vojni vrtovi.« Celovški listi pišejo: Gospodarska posledica vojne ni samo podražitev živil, marveč tudi pomanjkanje istih, lu je patriotična dolžnost vsakega posameznika, da po svojih močeh skrbi za odpomoč. K temu nudi smotrno pridelovanje zelenjave obilo prilike. Z zgledom
naj se ljudstvo pouči, da je razen kumar in solate še veliko vrst zelenjave, ki ob čisto priprostem obdelovanju in večkrat jako skromnih zahtevah glede zemlje tvorijo lahko važen de! ljudske prehrane. Ta zgled naj poda šolski vrt. Na Koroškem je okroglo 300 šolskih vrtov. Tristo dobrih zgledov bi ne ostalo brez vidnih učinkov, in ti učinki naj bi sc kazali v vnetem pridelovanju zelenjave, v skrbnem izkoriščanju premalo izrabljene zemlje in v obdelavi bližnje celine. Naši šolski vrtovi naj postanejo letos vojni vrtovi. Kjer nimajo šolskega vrta, naj sodelujeta krajni šolski svet in šolsko vodstvo v ta namen, cla se na občinskem svetu ali na kakem zanemarjenem zasebnem zemljišču napravi vojni vrt. Šolski vrt c. kr. učiteljišča v Celovcu bo letos v prvi vrsti služil nalogam vojnega vrta. Obisk sc bo dovolil proti prijavi pri kustosu.
Seja kranjskega dež. ifltra
dne 6. marca 1915. Navzoči: Deželni glavar dr. Šusteršič, deželni odborniki: dr. Evg. Lampe, dr. Vlad. Pegan, dr. Ivan Zajec in dr. K. Triller, baron Apfaltrern. — Deželni glavar poroča o svojem zadnjem dunajskem potovanju v zadevi aprovizacije dežele z živili, zopetne otvoritve državnega živinorejskega zaklada, glede zaključka šol, predložitve novega lovskega načrta v Najvišjo sankcijo, letošnjega obdelovanja polja in drugih zadev. — Na mesto mobiliziranega dr. Lovro Pogačnika, namestnika člana Bogumila Remca v deželnem šolskem svetu, se imenuje deželni komisar dr. Ferdo Tomažič. — Dogovor med občino Vipavo, Ljudsko posojilnico in tvrdko Zajec & Horn glede nadaljevanja zgradbe nove topničarske vojašnice v Vipavi se za občino odobri. — Užit-ninskim uslužbencem se dovolijo običajne nagrade kot enkratna draginjska podpora.
—	Deželnim uslužbencem z manjšimi plačami in, ki so navezani izključno na svoje službene dohodke, se dovoli enkratna draginjska podpora glede na izvanredne dra-ginjske razmere. — Deželno gledališče se prepusti nadomestnemu bataljonu 17. pešpolka za dobrodelni koncert 13. marca 1915. — Kranjski deželni gasilski zvezi se dovoli 3000 K podpore. — Deželni odbornik dr. Lampe poroča o vodo-pravni komisiji, ki se jc vršila štiri dni glede tristopnega vodnega načrta deželnega odbora na Savi med Kranjem in Medvodami in konkurenčnim projektom tvrdke Leykam-Josefstal. — Deželni odbornik dr. Zajec poroča o delovanju prosekture in bakterijološkega pre-izkovališča leta 1914, Poročilo se odobri.
—	V referatu deželnega odbornika dr. Pegana: Prošnja mestne občine ljubljanske za dovoljenje, da bi smela porabiti kupnino za pare. št. 99/1 na Poti v Rožno dolino v znesku 10.342 K za tekoče potrebščine, se odkloni. — Ponudba Vzajemne zavarovalnice za zavarovanje poslopij in premičnin deželne bolnice in deželne blaznice se sprejme.
Vojaški list »Rundschau« piše: Ne samo ruska strategija, ampak tudi ruska taktika temelji v svoji sedanji obliki na premoči števila, Številna premoč ruske armade je tolika, da se še do danes ni posrečilo nasprotnika potisniti povsod strategično in taktično v defenzivo. S svojimi neizčrpnimi armadnimi zbori poizkuša povsod operativno z ofenzivo, ki morajo tudi taktično privesti do napadanja. Čeprav smo mi že zdavnaj spoznali vrednost inicijative in tudi vedno stremimo za njo, moramo vendar vzpričo premočne sovražnikove mase stopati pogosto v ocl trenotka diktirano defenzivo; prvič, da ohranimo, kar smo pridobili, drugič pa, da v taktični defenzivi počakamo ugodnega trenotka za napad.
Če nekoliko izpremenimo star izrek, moramo reči, da se je ruska armada po vzhodnoazijski vojski mnogo naučila in mnogo pozabila. Bilo bi nespametno podcenjevanje nasprotnika, če bi trdili, da jc rusko vodstvo slabo, da so ruski vojaki manj vredne kakovosti in da so ruske preskrbe nepopolne ter vsled korupcije — to je 'Witzblattstoff — neresne. Ravno n a -sprotno je res. Rusko vodstvo je čez navadno mero dobro, ruski vojak je hraber, žilav, vztrajen, z malim zadovoljen, dobro izvežban; ruska preskrba je daleko-sežna in temeljito. To je treba konstatirati resnici na ljubo, ker tako primerno označimo brezpotrebno smešenje in napačne domneve. Toliko večja je vendar zasluga naše armade, da sc tako močnemu in dobro oboroženemu sovražniku že cele mesece upira in vse njegove načrte prekrižava!
Sedanja vojska je zlasti na severovzhodnem bojišču bogata na velikih, med seboj tesno zvezanih bitkah, a nc manj na malih praskah, bojih in spopadih, ki se vrše na najrazličnejšem ozemlju: ob vzhodnopruskih jezerih, na brezupnih polj-
skih planjavah s številnimi močvirnimi rekami, v peščeni vzhodni Galiciji, v srednje-gališkem gričevju in v gozdnatem karpat-ckem gorovju. Tu se bojna črta giblje, tam stoji; vrše se topniški dvoboji, boji v vaseh in gozdovih, ponoči, iz daljave in iz bližine, s streljanjem in z bajonetom, z napadi iz zased in z majhnimi oddelki — vse se je poizkusilo, kar pozna celi vojaški register.
Pri vseh podjetjih pa sc je izkazalo, da je današnja ruska armada neprimerno boljša v vsakem oziru, kakor je bila v vzhodni Aziji pred desetimi leti. Vojska v Mandžuriji je našla Rusijo vojaško in politično na nizki stopinji, preko katere so se pa Rusi uspešno dvignili.
Če zasledujemo taktiko glavnih ar-madnih ruskih sil v sedanji vojski, dobimo sledečo sliko:
Ruska infanterija je formelno dobro izvežbana, čeprav šematiČno, Pri veliki diferenciranosti ruskega častniškega naraščaja in vočigled nizki inteligenci moštva je pa napaka šematiziranja pri tako velikanskih masah bolj prednost kakor napaka. Za vse taktične forme in norme mora biti dan strog, ozko omejen okvir, kjer pogosto nedostaje samostojnosti in inicijative.
Strelska izobrazba ruske pehote v malenkostih ni bogvekaj, dostikrat niti srednje dobra. Merijo malo, a streljajo mnogo, kar ni vedno prav. Municije porabijo obilo že na velike razdalje tudi proti majhnim, težko obstreljevanju ugodnim ciljem. Zadnji čas se opaža tu neko bolj-šanje, a popolnoma izginilo še ni.
Pri napadu je ruski vojak okoren, a smrti se ne boji in je nevaren vsled silne mase, Vse napade izvršujejo le z mnogoštevilno premočjo. Zanimiv je način ruskega napadanja zlasti v zadnjem času. Gosti roji, včasih tudi tesne fronte in globoke kolone se bližajo do najkrajše razdalje. Ne boječ se izgub rinejo, podpirani od močnih rezerv, vedno naprej, dokler ne
zadenejo na najmočnejšo oviro, kjer sc v hudem brzostrelnem ognju in v ognju strojnih pušk ustavijo in sc začno pomikati nazaj. V takih momentih so za napade z bajoneti ah pa za ogenj od strani silno občutljivi.
Posebno spretno znajo ruski poveljniki izkoriščati prednosti takozvane notranje linije. Premikanje rezerv za fronto in njihovo pravočasno nenadno vpostavljenje se vrši točno in pravilno.
Različnost človeškega materijala sc v ruski pehoti sedaj že močno občuti. Tudi vpliv velikih izgub vojnega materijala in orožja se že pozna. »Kraljica orožja« sicer še ni izgubila svoje veljave kvantitativno, pač pa kvalitativno in moralno. Ta izguba se da težko nadomestiti.
Konjenica je zelo številna. To je njena moč. Drugače pa ni prišla do prave veljave, Pri obmejnih bojih in pojezdih se je ruska konjenica vsled naših oziroma nemških protiodredb slabo izkazala. Forsirano odkrivanje po velikih kavalerijskih masah se je izjalovilo vsled naše obrambe. Kot bojna sila ruska konjenica sploh ni prišla do veljave, ne pri atakah, ne pri zasledovanju. Redno umikanje neuničenih čet ni pripravno polje za konjenico.
Mnogo bolj je delovala konjenica v majhnih praskah. Zlasti kozaki so ropali na obeh krilih armade po stari navadi. Pravega dobička pa ta sistem ni prinesel. Kozaki so številni, pa brez discipline; dobri jezdeci, a slabi vojaki, ki se ne dajo uvrstiti več v moderno armado. Posamezne kozaške formacije so se pa prav dobro držale. Konjenica v liniji je mnogo boljša, zlasti v celotnih formacijah, pa tudi pri odkrivanju.
Topništvo je najboljše rusko orožje. Zlasti v prvih mesecih vojske smo je zelo čutili. Topništvo ima izborne, dalekonosne poljske topove in havbice in mnogo težkih topov. Izobrazba je bila temeljita, zlasti v kijevskem okrožju, kjer je leta in leta deloval znani artiljerijski strokovnjak gene-
ral Ivanov. V bojih so pa Rusi izgubili mnogo nenadomestnega topniškega materijala in mnogo najboljših šolanih moči. Sedaj se je razmerje obeh artiljerij na našo korist izboljšalo, kar se vedno bolj pozna.
Za vse ljubo dokazo telažilnega sočutja ob priliki prebridke izgubo našega iskrenoljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo toplo zahvalo.
Srce nam veleva svojo posebno zalivalo izreči šo nI. mestni občini ljubljanski za bolniško podporo, ki jo je rajnemu izkazovala ves čas dolgotrajne bolezni, nadalje časti-tim usmiljenkam deželne bolnice za nad vso požrtvovalno samaritansko postrežbo rajnemu, kakor tudi si. pevskemu oktetu, ki je s svojimi ginljivimi precizno izvajajočimi na-grobnicami pred bolnico, v kapeli in ob odprtem grobu povzdignit zadnjo zemeljsko slovo od rajnika.
Bog bodi plačnik tudi vsem onim, ki so ga spremili na zadnji poti.	550
Ljubljana, 12. marca 1915,
Naš Gospod nad življenjem in smrtjo je našega iskrenoljubljenega, srčno dobrega soproga, oziroma očeta, sina, brata, strica, nečaka, svaka in zeta, gospoda
veletržca in c. kr. nadporočnika pri domobranskem pešpolka štev. 27.
danes ob i/43 uri popoldne po kratkem trplenju poklical k sebi.
Pogreb bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dvorski trg št. 1 na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se položi nepozabni v rodbinsko rakev.
V Ljubljani, dne 12. marca 1915.
Mihael Kastner
c. in kr. lcontreadmiral
Robert Kastner
lekarnar
Pavel Kastner
lastnik vinogradov
Hans Kastner
uradnik Leykam - Vevške tvoru teo za papir
Toni Kastner
soproga
Gusti Kastner
hčerka
Jakobina Kastner
mati.
Julija Dornig
c. kr. vladnega svetnika vdova sestra
Feliks Jagcr
c. in kr. nadporočnik pri saperskem oddelku 2/7 — svak
Bina Kastner, roj. Bischoff
Mina Kastnsr, roj. Tschur:?.
svakinji
Apoloni j a Jatjer
tašča.
*
m % m
IP
I m
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
-v	■ ■'•v--:'	, • .'-v«
562 ■ . ■ JU
■Ki
md ;. m lj
Velika, svota denarja
so zainore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkov.ro zastopslvo 11, Ljubljana,
Ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
Ipiri fislffils
c. kr. nadpoštarja
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu.
V prvi vrsti hvala preč. gosp. župniku, nadalje g. poštnemu komisarju dr. Zornu, g. liadpoštarju iz Škofje Loke, vsem prijateljem in znancem ter vrli požarni brambi za častno spremstvo.na zadnji poti.
Železniki, 12. marca 1915.
561
Žalujoča soproga In otroci.
MATffiONIS
jeofnstvfn
u svoJoJ
NAJBOLJE
odavna najsisuri
hi Je porooIčnoI
PiČE
Zaloge v Ljubljani: R. Šapabon in JVlihasl Kastnep.
SAMATORIUM • EMONA,
[f J ZA-NOTRANJE -IN- KRURGlCNE ■ BOLEZNI. / !|	■POROD.-saSNICA.	„
£7 LdUELJ/JMA • KOMENSKEGA-ULrCA-4 M
Jj SEF-zcs^tCvPRnfPu-D^FR. DERGANC j
mešane stroke, vojaščine prostega,
t« učenca i« loferlslinlo
sprejme Olon Homan, Radovljica. Ofertu
naj se prilože izpričevala ia navede naj se zahteve in čas vstopa,	520
Pri Kamniku na Gorenjskem se odda ceno v najem
s travniki, stanovanjem in hlevom. Primerno tudi za samo ženo z rodbino. — Več se izve v lesni trgovini St. C. Tauzher, Ljubljana, Dunajska cesta.	43S
Odlikovan ua rasstsvi v liac»o!iici leta IUO'1 s Cestno diplomo lu svetinjo 1. vrsle.
r.aiiincjSe vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, sc dobi pri linbri-jelu tržen, i!a-puie pošla Kc-!l':n,e pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost sc laraci. Cene
Posojilnica v Konjicah odda s 1. majem 1915 gostilno v »Narodnem domu« v Konjicah z lepimi in velikimi prostori, stanovanjem za tujce, senčnatim vrtom za goste in velikim vrtom za zelenjavo v najem pod zelo ugodnimi pogoji.
Kdor se zanima za gostilno v lepem in velikem trgu, naj se oglasi pismeno ali ustmeno takoj, ali pa najpozneje do 1. aprila 1915 pri P scjilaici v Konjicah.	528
kolesarji, motccyklisti, avtomobilisti!
'V,/SvI
Diiiffilifj	m P©rd mt©m®hil®Y
Mehanična delavelea
za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Celoten obrat, solidno delo pri najnižjih cenah.
* i
Ljubljana, Dunajska cesta 9-12.
544
C, kr. ^esfrllsks drlaime ieleznscs.
«Ewr«r.ai
vozijo Elij prE5HiC3 v okraju tržaškega ravnateljstva spodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužu ejo vsi civilni potniki
brei prisiliš! lE&i!iniiraflf&. CioSIsii psMti, ki ss pelina a Pnlf( morajo iisseSi iBiltliuacsJc
cd c. iin kr.
ODHOD Iz Ljubljane glavni kolodvor, samo osebni viaKl:
6	08 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, Trbiž.
8'05 zjutraj v Grosuplje (Kočevie), Trebnje (Št. Janž), Novo mesto (Straža - Toplice), Butari jarc i.
11-30	dopoldne v Kram, Jesen ce, Trbiž.
12-52	popoldne v Grosuplje, Trebnje, Novo mesto (Straža-Toplice*, Bui njarci.
6-30 zvečer v Krn ni. Tržič), Jesenice. Celovec, čez Salc burir na Ilunai.
6-35 zvečer v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo mesto, Bubnjarci.
P3IHOD v Ljubljano glavni kolodvor, samo
osebni vlaki:
7	35 zjutraj z Jesenic, Krania (Tržiča).
8	56 dopoludna iz Novega mesta, Trebnjega (Št. Janža), Grosuplja (Kočevja).
0
11-10 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja
2'3a dopoldne iz Bubn arcev, Novega mesta
(Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja. S'25 ponoči iz Tibiža, Jesenic, Kranja, (Tižiča\ S-23 ponoči iz Novega mesta (Straže - Toplic), T.ebnjeg-a (St. Jiinža), Grosuplja, (Kočevja).
Kamniška železnica.
ODHOD
z državnega kolodvora v Kamnik z
mešanimi viaki
7 40 zjcuraj, 2-30 popoldne in 7-15 zvečer.
PF.1KOD iz Kamnika v Ljubljano ob 6-42 zjutraj, 1100 dopoldne in 0-15 zvečer.

Absolutno zajamčeno, pristno
r*W m
m A JF
i: metijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoš ofijskega or-dinnrijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1913 od 40—45K in letnika 1914 od 38- 42 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
jo po 60 K. Večjim odjemalcem dovoli so znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
Kmetijsko maUvo v Vipavi.
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporoča svojo bogato zalogo
novosti v j] konfekciji « g za gospe in gospodične, [j
t3aonaL.uaaaaaananaaannaaanDDaac!nanaa
10 letna esranslfa! 3 mlllisne že v rabil
mlii sfroll
najboljši in dosedaj nedosežni v trpežno-stl za rodbinsko iti obrtno tabo, šiva, veze (Stika), krpa (maši) nogavice in perilo. Pouk brezplačen v hiši. Najlirasnejšti oprema. Primerna velikonočna darila. Edina tovarniška zaloga „Gritztier"- Šivalnih strojev. M	t OSI
Ljubljana, za vodo, blizu frančiškanskega mostu, levo, 3 hiša.	529
V
fiitfii
liniiiiiiiiiiiii immiiiiiiiimiimmi
v mirni ljubljanski ulici, v bližini žup-ne cerkve, obstoječa iz i stanovanj po 2 sobi in kuhinjo, drvarnic, pralnice z vodovodom, podstrešne shrambe, dvorišča in vrta se radi bolezni iakoj J«, pod davčno vrednostjo za I?I CUd 15000 K. Poslopje je v najboljšem stanju in še več let davka prosto. — Naslov se izve pri upravi tega lista.	549
Sprejme se takoj zdrav
za kolarsko obit pri Jakobu Pintarič, Zgornji Vies, posta Celovec, Koroško.	523
Prvo hranjsha podjetje u sieKlarslro m sM tia slei
BnG2'Sl<a cesia šle?. 13
pri ..hbovcr"
se priporoča slav. cerkvenim predstojniStvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega sle-kiarsiva in slikanja na steklo, za siek^ars vo v ligmalni >n navadni ornameiitlkj, stavbno tsr poiialno steklarstvo — Za oga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — iMarisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	7-1
tOmiiammEmmmmgBmmimmmimmattm
laVOMC lir
za izdelavo krp za d op 2781 m različne,p spodo*ega ferila
se dobi pri
LlabljM. Židovska ultra 5.
Največjo priznanje ln priljubljeuost so si že pridobili moji patentirani
spominski prstani
ker so resnično nnjtrajnejši vojni spomin ter najprimernejši za raznovrstna darila. Na mnogobrojna vprašanja vljudno naznanjam, cla se isti dobe le pri meni ter blagovolite zahtevati brezplačni cenik.
5% za »Rdeči križ«,
jntfžllr in trgom LJubljani?, W«lfo/a ulica štev. 3.