St. 107. V Mariboru, četrtek 14. septembra. IV. tečaj, 1871. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. na rolo leto 10 frold., za pol b>ta 5 polil., za četrt leta 2 golti. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne Sdtffiltopne vrsto 6 kr. o.; m* oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če »o dvakrat in 4 kr. če se tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat bo plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi so na vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici bite. itev. 220. Oprav ni it vo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarniri: F. Skaza in dr., v koroiki ulici hišn. it. 229. Po volitvah. n. Propadli smo v Mariboru in Brežicah. Zakaj v poslednjem kraji, vidno je iz poročila, kterega smo v zadnjem lista priobčili, in kterega nam je poslal mož, ki jo neposredno v delu bil in videl in čul lehko vee. Propad v Mariboru pak ima uzroke, kterc smo že lani »poznali, a jih od-odpraviti dozdaj še nismo mogli. Vendar tudi pri mariborski volitvi je veselo znamenje, ki nam v bodoče zmago obeta. Trikrat smo v mariborski okolici merili svoje moči z nemškutarskimi in nemškimi silami in trikrat smo padli. Vendar ne vselej enako, ne vselej bolj; nego v vsaki novi bitvi za pazimi, da smo močnejši. V prvič smo imeli 72 gla sov, drugič (lani) 84, tretjič (letos) smo prišli ven dar do 90 glasov. Vsi volilci so nam zvesti ostali, to so veterani, zavestni, navdušeni narodnjaki, ki bivši trikrat v borbi, vedo za kaj gre in ki ae bodo zopet pomnoženi (treba še U glasov do ve Čine) zopet vrnili in zmagali. Torej mariborskega slovcnobistriškcga in št. Icnarskega, okraja nočemo in ne mislimo nikakor izgnbiti. Treba je samo Časa. Množi se narodna zavest, in zemlja ki se z volilnimi agitacijami pre orje, bodo nazadnje gotovo naravni sad rodila, Množi so pa tudi slovenska inteligencija, dorasta mladina, — in teh nam je silno treba. Naseljenih je pri nas mnogo Nemcev, ki nočejo umeti, da je naravno in pravično kar zahtevamo, pa mislijo, da so oni v nevarnosti j mnogo imamo svojega rodil iz starega časa in starih misli, ki se dado voditi od navideznih materijalnih koristi, pa s tujcem h< dijo proti lastni krvi. Ponemčena naša mesta sc brigajo za volitve na kmetih bolj nego za svoje V Mariboru agitira vse, kar leze ino grede, in z vsemi pripomočki, ki jih strast in sovraštvo v tre-notku na roke da. Tako je bilo mogoče, da sc celo v zadnjem hipu pregovorili, preplašili, ali — preplačali. Ostala nam je naposled sama pšenica. V slovenje-graškcm okraji je narodni kandidat g. Adamovič imel letos maujšo večino (samo 6 glasov) nego slednjekrat. Krivo je temu to, da iz marenberškega okraja ni bil nobeden naroden volilen mož voljen. Stalen in vrl kmečki narodnjak iz tega okraja, ki je dozdaj vselej volilni mož bil in imel vpljiv na svoje sosede, pisal nam je se pred volitvami, da je letos padci, ker so ga neui-š katarji očrnili, da je „klerikalenu. Je pač križ, dokler narod ne bode podučen in dokler ne bodo naši domači nasprotniki pravični dovolj , spoznati, da vodimo naroden boj. In v tem se bode moralo več storiti. V celjskem okraji, kjer ko kakor v Mariboru Nemci in ncmŠkutarjt vse žilo napeli iu denarja potrosili, ki nam ni za tri volitve po vseh okrajih na dispozicijo, (sploh sc sme po prostem računu reči, da so nemškutarji letos več nego 20.000 gld. za volitve na spodnjem Štajerskem potrosili, od kod?) — smo zmagali, ker je narod že sauiozve sten in ker imamo tam veljavnih narodnjakov do volj, ki so zanjke nastavljene od nemSkutarjev, prestrigli. 0 drugih faktorjih, ki so bili in nam bi uteg nili še bolj škodljivi biti narodni stvari, bodemo priliko dobili še obširneje govoriti. Delati pa mo ramo začeti za priliodnjost že zdaj precej, da nas ne ujame „prekratek čas'4 premalo pripravljene, kakor zdaj. spodnji gimnaziji nemško, na zgornji slovensko daje, s tem obmejenjena, da se v prvem razredu pri geografiji polagoma prehaja od slovenskega na nemško. IV. Pri klasičnih jezikih naj se učenci vadijo klasične avtorje tako na slovenski kot na nemški jezik prevajati. V. Matematika se na spodnji gimnaziji nemško, naravoslovje in fizika slovensko prednaša: na zgornji gimnaziji se vsaj za zdaj za vse matenaa-tičuo-nnravoslovnc predmete rabi nemški učiti jezik. VI. Slovenski jezik kot predmet se nči skozi celo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, in samo v spodnjih razredih za učence nemške narodnosti z nemškim učnim jezikom — ali v vsakem razredu od istega profesorja. VII. Poduk v nemškem in slovenskem jezika kot učnih predmetih bodi vsaj v spodnji gimnaziji v eni roki, in sicer v roki učitelja enega klasičnih jezikov. VIII. 1T vedenje utrakvizma bi se začeti imelo v najnižjem razredu iu bi polagoma napredovalo do najvišjega razreda. P>. Glede višjih realnih šol: I. Učenje obeh deželnih jezikov naj bode za vsakega učenca skozi vseh 7 razredov obligatno in vzajemno, naj zastopa mesto euega izmed modernih jezikov, kterih učenje se v novih šolskih postavah o realnih šolah v načelu zahteva. II. Italijansko naj sc od tretjega razreda po-censi uči kot obligatni predmet za vse učence, francoski jezik pa naj sc samo kot svobodni učni predmet uči v zgornji realki. III. Vre, ktere so po provizornem načrtu za ljubljansko realko (ddo. 81. maja 1S71) določene za prvi in drugi razred italijanščini, naj so nemščini in slovenščini pridade. VI. Pri podučevanji v italijanščini in francoščini se bosta oba deželna jezika ravno tako rabila, kakor na gimnaziji pri klasičnih jezikih. V. Nemški in slovenski jezikovi poduk naj Slovenščina na kranjskih srednjih šolah. Uradna „Laihaoher Ztg.u 7. t. m. prinaša izpisek iz protokola c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko, o sklepih zarad uvođenja slovenskega jezika v srednje šole. Kranjski šolski svet je sklenil: A. Glede gimnazij. I. Vse tri gimnazije v deželi se imajo ntra-kvistično osnovati, to je tako, da se učni jezik, nemški in slovenski, po predmetih vrsti. II. Veronauk je na spodnji iu zgornji gimnaziji slovensko učiti. III. Poduk v geografiji in zgodovini se nalse enemu učitelju izroči in naj bode prestavljanje Listek. I £i-it Uši GNoda. (Bolgarska povest.) (Dalje.) VI. Jaz prodam hišo ter sc preselim s svojo hčerko v Srbijo, v 1 Janjo. Težko sem se ločila od svojega doniovja, od svoje hiše in polja. In kako ne , ko ti je vsak kamenček po/.nance, svaka travica so-rodnica. Se dan deucs ne morem pozabiti svojega vrta, kteremu sem govorila o radosti in žalosti svojej, kteri me jo tolažil v otožnih dneh. Samo oni more vedeti, kako mi je bilo tačas, kterega je nesreča zadela, da mora zapustiti domovje in živeti v tujini. — Ncdeljko se je oženil z mojo hčerjo, pustil vojaško službo in počel mirno živeti, odprl krčmo, (ieorgij ostane vojak. — Mi smo se preselili, kakor rečemo v banjo-palauko. Ona leži ne daleč od meje. Tako je zahajal Ncdeljko često v Niš in Pirot prodajat in kupovat, kar mu je bilo potrebno za trgovino. Ncdeljko je ostajal tam teden, po dva tudi nekterikrat po cel mesec. Kadar sc je vrnil, bil je zinironi neveseliji in žalostniji. Nijseiu ga smela poprašati, kaj mu je na srcu, aNcdcljka uij btela; ali ko opazim, daje jel piti in napivati se, nijsem sc mogla zdržati , da ga ne prašam : Kaj jo tebi sin? poročeni mu, ti nijsi več podoben samemu sebi. Zakaj se napijaš ? (ilej le, kako ti žena vene: ti jo boš ubil mlado in zeleno. — Nijsem v stanu ne piti v takem času. Ti morda misliš da jaz to storim zato, ker mi srce poželi, ne, zato, ker mi žalost srce teži. Kader nemaš nikako pomoči, ti druzega nič ne ostane , nego da z vinom razženeš skrbi. Kaj mi če tako življenje? Nijsem se jaz rodil, da bi tako živel. 11 teli smo učiniti velika dela, bteli smo osvoboditi domovino, hteli smo se biti in nij nam žal krvi, ali kaj smo storili, kaj smo izvršili. Sramujem sc ljubi svojej pogledati v oči. Kakov sem jaz llolgar, kakov Srb, kakov krščan! Sramujem sc samega sebe! Da b* me ne bilo na tem svetu! .... Treba pomagati ljubim in bratom svojim .... — Ti si pijan Ncdeljko, idi, izspi se, pa sc bova potlej razgovarjala, rekla sem mu. — Nijsem jaz pijan, mati, jaz sem bolan: moja duša me boli, srce mi je otožno. Sama veš, da naši bratje in sestre giucjo, da se naša vera tlači, da nas brezbožniki z nogami tep- tajo, da se jok in stok vdovie in sirot kakor oblak prahu k nebu dviga. Tukaj ti Turki in Crkezi, in tam drugi narod kvarijo in vero nam gnjete. Da, mati, bolje je poginuti od ostre sablje, kakor gledati, kako se rogajo uašej svetinji. Treba vstati na noge junaške, ali poginiti ali očistiti zemljo od tujcev, pijavic in vsakovrstnega poganstva. — Ko je moj zet to izrekel, nijsem smela ničesar spregovoriti, ne svetovati mu , poznala sem njegovo trdo naravo, pa sem molčala; a Ncdcljkaje mirno gledala svojega moža, in nij spregovorila besede, tako jej je mož iz srca govoriL — Dolgo smo molčali; Nedeljko nasloni glavo na roko in počne premišljevati in tedaj sam sebi govoriti: nTudi vi ste neumni, vi ste Bolgari? Nijste vi ljudje vi ste Cin-carji, vi ste babe. Kako sem se zamogel le zanesti na take kukavice! Težko narodu, ki sc Česa nadeja od bolgarskih čorbadžij. Ste li vi čorbadžijo kristjani ali ne V Jeli vam življenje draže od vero in svobode? Veste li vi, da ste sinovi naroda bolgarskega , in da naši bratje ječe v verigah V Ali kaj vam za to mari? Naj oni umirajo, samo da vi dobro živite, kadar ste siti in pijani! Prokleti hodite vi stari lisci, župani, popi in kalugjeri (muihi nomikih literarnih proizvodov osobiti del tega jezikavega poduka. VI. Drugo podučevanje naj bode v dolnji realki uajveč v slovenskem , v zgornji realki največ t nemškem jeziku. VII. Ako bi se dalje (»d zunaj učenci prihajali, naj se ustanove paralelke dveh spodnjih, po potrebi vseh štirih razredov spodnje realke, in sicer tako, da se v prostem nasled >vanji razredov posebnostim slovenskemu kot glavnemu kontingentu, v paralelnih nemškemu i.in italijanskemu) delu prednost daje. I. V prvem oddelku spodnje realke se bode kakor v gimnazijah: 1) nemški učni jezik rabil s slovensko terminologijo in pomočjo a) pri matematičnih predmetih, b'1 pri geografiji in zgodovini. 8) Slovenski učni jezik z nemško terminologijo za naravoslovne stroke. II. V nemških paraleluih razredili: 1) Slovenski učni jezik za zgodovino z nemško pripomoejo in terminologijo. 2) "Nemški učni jezik i slovensko terminologijo za vse druge predmete. Kjer bodo paralelni razredi nehali, naj sc manji del ravna pO večjem.^ Vili. "Na zgornji realki naj bode učni jezik : a) nemški za vse predmete izvzemši b) zgodovino in ZflMrOfa v materinem jeziku učiti se iuiajočega c) veronauko, IK. Ta organizacija bi se imela izvesti, po-eeuši od prvega zazreda spodnje realke polagoma, v obstoječih učnih sredstev iu učnih moči. Ker se po zdaj priročnih učnih močeh ne more niti v prvom razredu početi, naj se vis. ministerstvo naprti, da učiteijstvo na ljubljanski realki tako pre-meui. da hode to izveden je kmalu mogoče. (Ilede Šolskih knjig prosi šolski svet: 1» da se od strani ministarstva tiste nemške knjige za-snamovajo, v duhu kt^rih naj sc priredi spisanje slovenskih. Ministarstvo naj izdanje teh s suh-rencyo podpira, To je torej izdelek kranjskega Bolskoga sveta. Na prvi pogled se vidi. da bi ga bil vsak pošten in brezstrasten Nemce za nas Slovence ugod-nejega izdelal, Povsod najdemo, da se nemščini prednost daj*-, da se nemški jezik, ki je na Kranjskem \ ogromnoj i manjini nego slovanski na spodnje* Avstrijskem, povsod prvi imenuje. In vendar še nemiki novinarji, poaluievani od naših izrodkov, oprejo o „spraclienzvangn" In sloveniziranji in zatiranji ^Nemštva ! Poniace in slovanske novosti. — Za kranjskega deželnega glavarja je imenovan dr. Jakob Razlag. — Za štajerskega Moric Kaiserfcld. — Za Cesko kot veliki deželni maršal knjez Jurij Lobkovic (Ceh). (Za češkega c. namestnika pak grof Bohu-slar Chotek.) Za Moravsko: knjez Hugo Salm-ReirTerscheid. — Za Koroško: grof A. Goes. — Profosor Šolar v Ljubljani je imenovan za Šolskega nadzornika srednjih šol. — V kranjskem velikem posestvu sta, kakor je bilo prej vedeti, zmagala v domestivnih volitvah dva nemška ustavoverneža: dr. Savinscheg (4b'1) in grof Blagav (46 glasov). Narodna kandidata dr. Kari Ahačič in grof Arrur Nngent sta dobila po lt> glasov. — Iz Celja se rPol.M piše, da sta v zadnjem dopisu omenjen, nemškutarsko omiko karak-terizujoč pamflet proti slovenskima poslancema tiskati dala dva dijaka: Pomor in Rakusch. ter da je pravda proti njima začeta. Radovedni smo tudi mi na izid te pravde. Mi čujemo, da je o. kr. glavar te grdobi jc sokriv, ker se je tiskala in širila baje z njegovim vedenjem. — Ncmško-ustavoverni časopisi ne mogo zadosti Slovane z nizko omiko i u ,.inferior-nostjo'' napitati. Temu bedasto-zlobnemu zmerjanju odgovarja [znani nemški učenjak Kari Vogt v nemški „Tagcspresse" takole: nEdini llus Kova* levski je v novejšem času veljavnejŠe in original* uejše v znanosti (naravoslovji) storil, nego deset nemških dvornih in tajnih svetovalcev, in če bode tako dalje šlo, bodo naši zoologi moVali obesiti svojo francoščino na klin. pa se ruščine učiti, ako bomo hoteli na višku znanosti ostati.u — lielgrajski vladni list „Jedinstvo" odgovarja znanemu, tudi v našem listu priobčenemu članku Andrašijeve „Reforme1* o jugoslovnnstvo in šiba magjarsko oholost, ki 'meni da more kljubu svoje slabosti iu notranjemu uercdti igrati protok* i torja nad Jugoslovani. Magjarom samim, veli, treba j podpore in hrambe, ako hote prigodjaje bodočnosti I srečno prenesti. — Poljaki v Galiciji na nuna vajo na akcije ustanoviti k n j i g o p rod a j a 1 u i c o . ki bi spisatelje podpirala, nenarodne knjigotržce, kterim ni nič za povzdigo literature, spodrinila, in knjigo-tržje sploh razširila. — Večkrat se jc pri nas o slabem kn jigotržji tožilo; kako dobro hi bilo, da hi se pri nas možje našli, ki bi enakega kaj podvzeli. — Najnovejši spisi ruskega generala Fado-jeva so v češkem jeziku izšli v Tešinu, a so bili takoi — konfiscirani. Dopisi. Iz A <*l|tt. II. sept. [Izv. dop.j Prošnjo in proteste glede celjske volitve so na deželni zbor že odposlali iz Žavca, Mozirja, Ljubnega, Sevnice, Laškega s 140 podpisi volileev. Pošljejo jih jutri še: Gornjigrad in Vojnik; tako bo blizu 200 slovenskih volileev podpisanih iz teh trgov. Prošnja na deželni zbor je v tem smislu narejena, da naj deželni zbor volitve za trge tako prenaredi, da volijo trgi Savinske doline z Laškim in Sevnico enega poslanca; drugič, da naj se doma volitev vrši, da BO za spravo in porazumljenje narodov v Avstriji, in da ne bi nikdar glasovali za poslanca od celjskih uemškutarjev uasvetovanega ali usil-jenega, ker bi se morali zmerom majorizirati dati. Iz Olj »ti*«- okolic«*. Ne morem si kaj, de ne bi omenil nekterih mož kteri so se pred volitvijo 7. t. m. v Celji odlikovali. Ko je zjutraj turška muzika mesto obhodila in svojo nalogo rešila, videli so sc iz Vojnika trije pensionisti, ki so po mestu sem in tje hodili, kako da bi bil kak sovražnik že pol ure od me^ta. Odlikoval se je posebno en mož, kateremu ljudje pravijo „Haupt-mann Gaspari.u Ta mož je imel jako opravil iu letal je od ogla do ogla kakor da bi bil imel povelje barikade stavljati. Čudil sem se kako je ta mož še čvrst, akoravno v Vojniku že ene 19 let prav v lepem zdravji svojo penzijo uživa. Ta hauptman, kterega še nikoli v uniformi videl nisem, je Vojničanom kaj nadležen, in bi bil s svojo marljivostjo gotovo bolj še v kaki kasarni na mestu, kakor pa tu ljudje pravijo kako je navdušen kader sliši streljanje — gotovo si je v kaki bitki me-dalijo ali križec pridobil ko je tako junašk , pa nisem še videl na njegovih prsih nobene svetiue, menda zato , ker je prepohleven in neče nositi, kakor njegov prijatelj pri vsaki priliki svojo zlato svetinjo na temni sukuji. Ker je zdaj tako proti spravi narodov iu za prusomane delal, ga bo gotovo tudi mrzilo pri c. kr. avstrijski kasi svoj pen/ion uzeti. — To bi bilo lepo — da bi rajše ob tem živel, kar si je prislužil. Imamo u Vojniku še nekaj peuzionistov, ka tere si pa Še za prihodnjič prihranimo. Neki hočejo celo ljudem v glavo utepsti, da so narodni; Rog nas varuj takih narodnjakov, ki so pri volitvah tako zoper narodne kandidate delali in še druge s svojimi bedarijami sleparijo. Sosedje! naše pen-zioniste sodimo po njih delih in ne po njihovih puhlih izgovorili. Iz V O) 11 i hit l pri Celji), II. sept. |Izv. dop.J V našem trgu je en štacunar po imenu Cotl, ki je bil pred več časom v Celji za comisa. in se je posebno na lanski pustni dan odlikoval. Napravili so celjski nemčurji maškerado in so popoldne po mestu „umzugu imeli, Pri tem ,,uinzugu" je grik ^ ;i« i)-.' »kriti prav ni', rasa čreda, vi jo j prodajete onemu, ki zanj" red daje." — Ncdeljko. sinko sili pri sebi V prassm ga jaz. ti tako go-l v o • i.i se te straitm ! — Ne boj v.1 mati. jaz sem pit sebi. reče on in gre iz sobe veu. VIL nega dne pride Nedeljko z-?lo vesel domu, a v rokah drži neko pismo. — Mati. ljuba! Pri-nas.LUi vama radostno sporočilo, reče: dajte uganite od koga j c t" pismo? — Od Gteorgija, rekla sem. - Od mojega brata, doda Nedelj ka. — Zadeli ite, ali ae bedeti zadeli, kaj je aotraj pisano. — Lepo prosimo, pre'itaj <:a nama takoj. — Ne-deljko odpre pismo in počne Čitati: „Nedeljko brate, pred vsem te prosim, pozdravi mi mater in ■ '• • Potem ti imam sporočiti, da sem postal urednik desetnik, srb. Pričakujte me v neko* lik dneh, jaz pridem, da se vidimo in pogovorimo. V Krngujevoi L868, 20. Febr." Mi smo se jako v '••.«•;•• -.»H. t ooši liiši postane tako veselje, kakor v najtreči praznik. Pričakovali smo našega gosta, ali -;.» nismo mogli pričakati, dan se nam jc raztegnil v letu. vsak trenotek vdan. Naj pogled pri-api p i.r-i'i . . . Kako krasen je bil postal! Milina pogledati ga! Vojaiko odelo mu stoji, kakor bi bilo iz njega izrastla, kakor da ne bi ga bil nikdar slekel. Jaz in Nedeljka ga počneva razgledavati od vseh strani, in obračati ga včasi na t«včasi na ono stran, a on se je vrtil sem ter tje, kamor sve me hteli. pa se je krohotal. — Daj. pokaži nama svojo sabljo, reče mu Nedeljka. — Ala je sinko na tebi vse lepo, samo srajca je nekako debela, ali te ne boli od nje koža, morda te strašno reže. Ali on se je spet enako zakroho-tal. — Kaj se snieješ? rekla sem mu .... Kaj vam vaš knez ne more dati tanj" in mebkeje srajce, pa Še pravijo o njem, da je zelo bogat človek! — Ti si jako smešna . mati, poreče on, pa se počne na novo smejati. — Pustite človeka na miru, vzklikne Nedeljko, pustite ga, da sc malo od pota spočije! Bolje bi storili, ako pohitite in natočite malo črnega vinca, in da ispečete eno pa-stermo (bolg. jed), kakor da ste si tu razkokoda-kali. Hajdi, idite, a midva se bova razgovarjala, nisva se že davno videla. — G reve jaz in Nedeljka. pa zgotovive za malo časa kosilo, in pri-neseve vina. med tem sta se Georgij iu Nedeljko živahno razgovarjala.—.Jaz ti povem, daje nada. in upanje vanje slabo, poreče (»eorgij, knez nam boče pomagati iu stori, kar more, ali ena lastovka ne naredi spomladi. .laz sem bil v belem Gradu, in slišal sem vse s svojimi všesi, in videl sem s svojimi očmi. Nij tam dobro, kjer vsaki le ga svoj žep skrbi, kjer se ljudje koljejo kakor psi, in kjer vsaki gleda. kako bi hrbet obrnil svojemu bližnjemu. Pozabili so svojo dolžnost pozabili, da nekoliko milijonov ljudi britke solze toči, kjer nij dobrote in sreče. Turki vrlo dobro pravijo, ako gjavrom damo svobodo, ne bodo konji počesani, ker vsaki gjavr hoče biti ali aga ali paša. a neče delati. — Ti najbrž preteruješ, naj brž zlo nij tako veliko, kakor se ti dozdeva , reče Nedeljko. — Rog doj da bi sc motil. — Vsi ljudje sc prepirajo, in koljejo, kedar nimajo nikakega dela, iu kedar kaj pričakujejo, pa ne dočakajo. Tu poglej mene. kako je moje življenje 'i Nikako! Jezi me cel svet, nijsem sam seboj zadovoljen in zakaj? Zato, ker nimam takega posla, kakoršnega si želim, ker me srce boli, ko vidim svoje brate, ki jece pod turškim jarmom. Da, brate moj. popadel me je ne kak strah, grize mi sreč kahor kača. Jaz sem kakor pokošena trava, pa venem, ker me bil ta Človek napravljen kot kapuciner. iu je jahal na oslu, kteri je imel nad repom priveian, i* papirja narejen velik šop iz slovenskih barv, za njim je šel fante in osla gnal in po kuti in po slovenskem šopku bil. Kapucin je imel v roki veliko pusico, da je bral denarje -— na smeh občinstva. Tako je zasramoval narodnjake, češ. da so sami klerikalci. — Tačas so ran pa dobri Slovenci, kader mu denar nosijo! Iz Ptuj**, 8. septembra. [Izv. dop.] Znano 4e je, da je nstavoverna stranka na Ptujem za mesto in trge svoj sedež v deželnem zboru ohranila. Ali če ta stranka malo pravično sodi, mora priznati, da zmaga ni poštena, in ako bi iz sredstev, kterih se je pri kandidaturi dr. Jos. pl. Kaiserfelda posluževala, na moralično vrednost te stranke sklepati hteli, našla bi se velika razlika med tem, kaj je ta stranka v resnici in kaj si misli biti. Na večer pred volitvijo je bila skup ščina volileev napovedana. Volilci so bili po bri čih osebno povabljeni. NemŠkntarskim kričačem kteri pa nemajo pravice voliti, bilo je rečeno, da ae slobodno zbora udeležijo | tako je bilo med povabljenimi dosti nepoklicanih, in da je to nas protni stranki veliko koristilo, bode se skoro videlo. Skupščina je izvolila g. majorja Majer-ja za prvomestnika, in g. dr. Kaisorfeld prime za besedo. Njegov govor obrisati se nam ne zdi vredno, ker se lahko s kratkimi besedami povč: v prvem delu je sebe hvalil, našteval svoje zasluge, in po sebno naglaševal, da je bil za Gradec devet let poslanec, in da se Ptnj posebno njemu za realno gimnazijo zahvaliti ima. Zakaj ga tudi letos ne hvaležni Gračani niso hteli voliti, tega nam nij po vedal. moramo tedaj verjeti, da je on v Gradcu s svojim poslanstvom rkrido naredil", in da so ga Ptujčani kot ,. Ausschussvvaarc" prav ceno kupili Vsak človek pa vć, da jc dtugo njegovo trdenje gola laž, ker v prvi vrsti se imamo za tukajšnjo gimnazijo le g. Herman-u zahvaliti, kteri je prvi to misel v deželnem zboru sprožil, in jo tako dolgo zagovarjal, dokler se ni uresničila. Sicer Ptujčani so Kaiserfeldu verjeli, in mu zato tudi strašno hvalo ploskali, iu malo jc bilo takih na zoeib kteri so prepričani bili. da je ta samohvala židovsko blago. Drugi dol njegovega govora je bilo z a B r a m o v a n j e slovenskega naroda Očituo moram reči, da nam se je guusit govov iz ust starega grešnika, ko je sivi dr. Kaiserfeld kteri Že z eno nogo v jami stoji, sačel celi slo venski narod obrekovati. kakor star tilister, ko se je lanskega žvižgalca napil. „Slovenski jezik ni za šole dobro omikan, Slovenci nemajo dovolj knjig za šole. njim manjkajo učitelji," i. t. d Se bedastejc besede je vedel ta žlahtni gospod Slovencih povedati. Kdo je kriv. ako ne bi imeli dovolj dobrih knjig V ni do zdaj nemški element v Avstriji vla al V In ta gospod je tako nesramen, da to revščino nam očita, ktero jo njegova stranka zakrivila. Če pa g. dr. Kaiaerfeld reče, da Slovenci nemajo zadosti šolskih moči, namreč učiteljev, to a se pravi resnici v obraz biti. Malokter avstrijsk narod ima p rim eru o toliko in tako izvrstnih u-čiteljev ravno za srednje šole, kakor jih ima slo-enski. Na Hrvatskem so najizvrstnejši učitelji Slovenci, kteri si vedno prizadevajo v svojo domovino priti, ali vlada jim ne da mesta, da potem nasprotna stranka ložo kriči: nemate ačiteljev! Na Ogerskem, v Galiciji, v nemških delih imamo Slovenci med učitelji rojake, ki radi pridejo v domovino nazaj. Celo na Rusovsko so že nekteri odišli. ker tukaj niso našli prostora, videči, da se pri nas samo tujci urivajo. Slovenci imajo toliko sposobnih učiteljev, da bi se na Slovenskem vse srednje šole mogle napolniti, in še ne bi vsi službe dobili, in pri takih okoliščinah si predrzne g. dr. Kaiserfeld Slovencem očitati, da nimajo zadosti šolskih moči, in da so tedaj slovonske srednje šolo nemogoče? rAiuicus Plato, sed uiagis amica veri tas." Slednjič še je hvalil svojega priljubljenega otroka, namreč tukajšnjo rcal-gimnazijo, in htel dokazati, da je ta šola izvrstna, ker je nemška To je že vendar predebelo bilo, in nek narodnjak reče vmes, da je ta šola precej slaba. Ali tu je nastal tak krik in nered, da življenje ni več varno bilo. Cela nemškutarska drhal se je vzdignila po stoleh in po mizah skakala, iu vse je kričalo vrzite Slovence ven!u Nekteri so kakor besni proti mizi, kjer so Slovenci sedeli, s pestjo dirjal in kričali: ,.vun ž njimi", drugi so jih spet nazaj držali; ali ko se še Slovenci vendar niso umaknili in mirno sedeli kakor poprej, se je divja droba! 1 njih stolov lotila in jim jih spod sedeža potegnila ko so že pO ljudeh začeli segati, ni drugega ostalo kakor umakniti se, in tako so vsi nazoči Slovenci ko njim jc g. dr. Strafella pretil, da jih bo » po licaji pustil tirati, odšli, da bi se pred surovostjo Ptujčanov harem življenje ohranili. Ptujčanoni na čast pa moramo reči, da veče surovosti nikoli nismo doživeli. Kakor smo potem izvedeli, je bil ta manever osnovan zato, da ne bi mogel narodni kandidat g. dr. JDPloj govoriti, in nemškutarji so pravili, da sc njim tudi ta lepa prilika ne bi pripetila Slovence odgnati, bi g. dr. Ploj-u vendar na vsak način govoriti zaprečili. Velika škoda je. da ni g. dr. Ploj smel govoriti, ou bi marsiktereuiu meščanu, kteri še ni v nem-škutarske mreže pregloboko zapreden oči odprl, on bi njim nieljivost govora dr. Kaiserfelda razodel, in njim jasno dokazal, da politika ustavo-verue stranke k absolutizmu vodi. Dosti mestjanov je izgovorilo željo, da bi radi g. dr. Ploja slišali govoriti, ker s protivnim kandidatom niso bili zadovoljni. To je vodjem nemškutarske stranke znano bilo, zato je njihova parola bila, govor narod- ega kandidata na rsak način zadušiti. To so tudi dosledno izveli , ker, ko je g. dr. Ploj drugi dan pred volitvijo za besedo prosil, mu je tudi takrat trdno zabraujeno bilo govoriti. In to se ne imenuje terorizem, to se pravi liberalno, prosto voliti? Da na Ptujem! Mi pa bomo zvesti ostali narodni reči in sigurno pričakujemo, da bo prišel enkrat plačilni dan, ko bodo Slovenci zmagali, ako še je kje kaj pravice. Sicer pa je vendar vidno, da se oni naše duševne moči boje, zato se bojč naših govorov, naše besede. Iz »lov. blMtri*l4«»x;H Pohorjta, 11. septembra. [Izv. dop.] Kolikokrat greš v davkarijo, mrmdraš, da že imaš toliko davka (štibre), ker zares opazuješ, da moraš leto za letom več plačevati. Letos nekaj goldinarjev, pa spet drugo leto nekaj, in tako se nabira in raste davek, da presega žo skoro polovico tega, kar se jc pred 15 ali 20 leti plačevalo. Kdo je tega kriv? Gotovo tisti, ki nam davke nalagajo. In kdo nam je do-sihmal davke nalagal? Vsi vemo, da jc zemljišni davek (gruntna Štibra), kakor je bil pred 20. leti, da tedaj naraša davek samo za deželne in okrajne potrebe. V deželnem zboru sta nas do zdaj in nas bosta, žalibože, tudi letos po zadnji sleparni vo-litvi zastopala „kamški strah" in „kratki Kriee." Kimata sta do zdaj iu bota tudi naprej z laži-libe-ralno stranko, ki nam krati pravice našega naroda, našega blagostanja. Potezala se bosta spet za kakega prišlega tujca, ki so jc že, bog vć kje potepal, da bi gladil pot tje, kjer pojejo pruske šibe in leskečejo pikclhavbe. — Kdo pa sedi v našem okrajnem zastopu? Vse občiue celega našega okraja imajo pravico, če se ne motim, 13, reci samo trinajst mož voliti in vsi ti so skoro sami zagrizueni nemčurji, kakor n. p. črešnov-du „Sorsehagg" in spod polskarski „Hrastnigg." Imenovana dva sta po okrajnem zastopu bojda tudi za to odločcua, da bi nam prišla prihodnje leto zemljo pregledat in klasificirat, ki pa našo pohersko zemljo tako poznata, kakor zajce boben. Vse druge, ki jih je še enkrat toliko voli skoro samo mesto. Iu tu, kjer se govori in sklepa o celem okraji, bi uemškutarski mesarji in usnjarji radi skrbeli samo zato, da bi sc na okrajne stroške po gladkem vozili do svojih vinogradov iu pri tem kričali : ,,K bos die bindisehen konneu uns geru boben." Kmetje tirjajmo, da se krivica, ki se nam na ta način godi, odpravi! Proč z okrajnim za-stopom, v kterem mi kmetje nismo zastopani v razmeri naših davkov! Proč prihodnjič s poslanci kakor sta Seidl in Brandstetter! Pokažimo drugokrat bistriškim nemčurjem, ako nam pridejo pred volitvam debelega Konrada in kratkega Friecta priporočat za poslanca, kje je pot iz Pohorja. Ce jih že bistriška sonjat hoče imeti, pa si jih naj voli; mi pa raje ostanimo pri domačinih iu se potegujemo drugokrat za domače veter ne krepča, solnec me ne greje. Ne ostane mi nič druzega, nego da legnem in umrem .... Zakaj zastonj dan gabljati . čas ne bo čakal na nas! Počnimo delati, pa sc bo ta našel, ki nam bode pomagal, ako počnemo enkrat delovanje, pozabila sc bo vsa nesloga in razdor. — Kj, pa počnimo tedaj, pa počnimo, reče Georgij. — Daj mi roko. Georgij, bog naj dade, da sc počne od tega dne odrešenje naroda od vseh nadlog, ktere ga tiščč. Narod je dolgo trpel, pa zdaj bo konec trpljenju, take prilike se /daj pokazujejo. Narod se je prebudil in strašno se bo maščeval ze kri, ktero mu jc sovrag prelil. — Da bog da. reče Georgij in oba odideta od hiše. Po onem so se moji otroci razgovarjali cela dva oni, ali tako tiho so se razgovarjali. da ne bi mogel uikdo ne ene besede razumeti njihovega pogovora, a tretji dan odideta obadva, eden v Kragujevee a drugi v Pirot za svojim poslom. K-je Nedeljko slovo jemal. gledal je nekako dolgo Nedeljko in težko je vzdihoval, nekolikokrat jo objame iu poljubi. — Kaj je tebi danes, poprašam ga: kakor bi šel na konec sveta, desetkrat se postavljaš ! — Oj mati. kdo ve, morda se ne bomo več videli, spregovori on tiho iu spodpadc konja. — Moje srce je ta mah spopadla ueka otožnost a Nedeljka je bila vesela, srečna, ona nij slutila ni-kakega zla. \ III. Čakamo, bože! našega Nedeljka dan. čakamo dva, čakamo teden dni, ali njega nij, pa nij. ..Kaj je in kako je /njim", mislila sem si. Večkrat sem poprasala hčer svojo, kaj se je neki dogodilo našemu Nedelku, jaz se zanj bojim! Da ne bi bil zbolel, da se mu nij drugo kako zlo pripetilo? .... Kaj mu zamore biti! besedovala je Nedeljka: najbrž nij še izvršil svojih poslov, ko jih izvrši. pa pride. — Nečc to biti, dete moje, ueče to biti! Vosi i, kaj je nama rekel, ko se je j poslavljal. „Morda se ne vidimo nikdar več . . . j Ej ala me je nekak strah spopadel! Bojim se zanj ... — A Nedeljki se vdero solze po obrazu ona izidi- na dvorišče, gre na vrt, in ostala je tam celo uro plačoč. Prešlo je nekaj časa. iu midve nijsvv niČ slišali o uašeni Nedeljku. Približa SC veliki teden. Bilo je ravno na veliki četrtek. Se dive jaz in Nedeljka v sobi za goste, pa pleteve nogovice. ko na enkrat /aslišivi konjski trput. Jezdec se vstavi pred našo hišo. ,,To je Nedeljko" mislim si iu mu pobitim nasproti; ali to nij bil on! To je bil Stcrije iz Niša. Vzemem konja in ga peljem v konjišnieo, a Nedeljka pelje njega v sobo. Kar zaslišimjok in Ncdcljkino jovkanje in poletim v sobo, da zvem kaj je? Ko pridem notri, najdem Nedeljko ihteč in sedeč na skrinji iu poleg nje Storijo, ki se hudičevo smeši, kakor da bi mu bil prijeten ta jok, in kakor bi bil ravno zato prišel da samo moje milo dete muči. — Kaj je za boga. kaj veste, kaj sc jc dogodilo? pobaram ga in srce se mi stisne v prsih. — Kaj se je dogodilo. Lepega zeta ste si izbrali . več. vam ue morem reči! Razbojnika, morilca, reče Sterija, iu se smeje kakor nor. — Ne pripuščam, da se kdo mojemu zetu roga, naj bo kakoršen če, moj zet je, moje dete. — Molči, ne kriči, reče Storija hladni*: sliši naj pred vse. pa potem brani razbojnika. Vesli, daje zbral četo arami j tolovajev) da je počel krasti in napada ljudi? Ali bog ne pripusti, da on svoje pogansko rokodelstvo dalje vrši in tako prepade pestem paše, ki ga j-- poslal Midatu v lluščuk: M i dat nij dolgo premišljeval, pa To sem imel povc-(Koncc prih.) je takoj dal obesiti zlodeja. dati vam. narodne poslance! Pokažimo jim. ker so nas pri zadnji volitvi tako nesramno oslepili, da se na našem Pohorji še ne svetijo „pruske pikelhavbe." Kmet iz slov. bistriškega Pohorja. Politični razgled. Dencs se začno deželni zbori. Kakor novine pišejo utegnejo kake štiri tedne zbrani biti, kar je samo želeti, ker so deželne zadeve dozdaj jako zanemarjene bile. Bati se je le, da bodo oni deželni zbori, v kterih vlada nemška ustavovernost, gubili čas s frazami, ktere čitamo že tri leta v _N. Fr. Presse,u „Tagespost," „Laibachcr Tag-blatt" itd. Ustavoverneži so v očigled deželnih zborov in zavo|jo tega, ker se vidijo dvojni večini fedc-ralistov nasproti padli iz svoje zmagepijanosti v neogibni „kacenjamer". Za božjo voljo se prosijo edinosti in se hrabrijo s tem, da bodo storili poslednji korak t. j. izstopili iz državnega zbora. Do tega pa najbrž ne bodo prišlo, ravno tako ne, kakor ni prišlo do nedovolitve bndžeta, ktero so isti organi zagovarjali. Ne jč se juha tako vroča, kakor se knha. Ministerijelni viri poročajo, da je Hohemvart ogerskemu ministerskemu predsedniku gr. An-drašiju bitstvenost tega, kako misli s Čehi in drugo opozicijo doseči pomirjenje razložil, ter da je oni z glavnimi rečmi zadovoljen. Čudno je potem vedenje tistih magjarskih listov, o kterih je znano, da so v Andrašijevi službi, pa vendar podpirajo nstavoverno kliko. Hrvatski odnošaji nasproti Ogerski čedalje bolj glave beli Magjarom, in njih novine, ki so prej stalno molčale o Hrvatih, kakor da bi jih nc bilo več , razglabajo zdaj od due do dne tirjatve hrvatske narodne stranke. Zanimiv je posebno ma-gjarski strah pred ono stranko hrvatskih narodnjakov , ki nečo o zvezi z Ogersko ničesa slišati. Ravno tako so Dcakova glasila zarad tega glavo izgubila, ker sc ogerska levica bliža hrvatski narodni stranki z nameuom, podreti zdajno državno zvezo z Avstrijo in osnovati čisto personalno unijo, ker se jej zdaj čas posebno ugoden vidi. Čcski list grofa Hohenvvarta odločno opominjajo, naj izkuša odpraviti grofa Rcusta, ker so znamenja, da bode sicer Beust z Bismarkovo pomočjo naskakaval proti Hohemvartu. Zanimljivo je, da Hohenvvartovo glasilo „Oesterreichisches Journal** to pač citira, a neče oporekati, da bi neistinito bilo. Ogerski minister Andraši je v ukazi in v imenu cesarjevem pred se poklical škofa iz Stubhvcissenburga in mu izrekel cesarjevo nezaupanje in nevoljo nad tem, da je ta škof brez njegovega dovoljenja v svoji škofiji razglasil dogmo o nezmotljivosti papeževi. Škof je obljubil pokoriti sc. V francoski narodni skupštini je odličen govornik poudarjal potrebo, vse državne stroške zmanjšati kolikor mogoče. Narod, rekel je, kteri bi po tacih nesrečah in v sredi toliko razvalin brc/, sprememb v prejšnji lehkoti dalje živel, res bi za služil svojo veljavnost v svetu izgubiti. Fraucoska mora imeti armado in pomorsko vojsko ali treba jej miru, in brez da bi v prihodnjost gledala, ktera je v božjih rokah, hoče samo svoje moči zbirati, da se oporavi in okrepča. 1N>*I UII o. Častiti gospod vrednik! Telegram iz Ptuja od 7. septembra 1871 natisnjen v „Slov. Nar.w št. 105 moram v tem smislu popraviti, da sc gospodu dr. Ploju govorjenje ni moglo zabraniti, ker sc zato celo oglasil ni. Menila sva sc pred volitvijo z gosp. dr. Plojem, brez da bi fon le z eno besedico omenil bil, ka hoče še pred volilci kot kandidat spregovoriti. Ko jc volilna komisija osnovana in volitev sama sc užc pričela bila, omenil je narodni volilec SrcdiŠ-eanski župan, naj bi se njihnemu kandidatu dovolilo, poprej se govoriti k volilcem. Jaz pa sini ga opomenil, da se to, ker je volilna komisija že osnovana, ne more več dopustiti z ozirom na dotična postavna določila. Prosim v smislu §.10 postave od 17. grudna JHij.2, da natisnite to pravilo v prihodnji štev. „Slov. Naroda. V Ptuju 11. septembra 1871. C. kr. okrajni glavar. Trautvvettcr. l*oNlttno. Častiti gospod vrednik! Neki dopiR iz Ptuja nahajajoči se v 104 štev. „Slov. Nar.u od 7. septembra 1871 terdi, da bc je pri meni vložila tožba proti dr. Str., ker je ta dva dijaka baje nepotavno zapreti dal, in da ni pričakovati nobenega vspeha, kajti sem pri volitvi, kakor pravi dopisnik, postopal pristranko in prav sirovo proti narodni stranki. To reč pojasnevaje moram omeniti, da se pri c. kr. okrajnem glavarstvu ni vložila nobena tožba proti dr. Str., in da jc po tem takem tudi sovražno domnenje moje pristranosti popolnoma neopravičena. Za svoje čisto nepristransko vedenje pri volitvi sklicavam se na spriČcvanjc predsednika, narodnega pa gotovo resnicoljubnega gospoda prosta dr. Vošnjaka v Ptuju. Poziv Ptujskemu županu, naj skerbi za mir mir in red v mestu na dan volitve, opira se na §. 24 občinske postave, po kterem je oskerbovanje ter izverševanje lokalne policije županijam izročeno Poživljam gospoda vrednika v smislu §. 19 postave od 17. grudna 1802, da daste to popra vilo natisniti v prihodnji številki svojega lista. V rtuju, ti. septembra 1871. C. kr. okrajni glavar. Traurvvetter. l*o« It« no. Gospod vred nik! Štev. 105 prinaša dopis „Iz gornjih Haloz-v kojem se bere od besede do besede: „slava Francu Zagodinu, ki je napis: izvolite Rodošcka, razčesal. Omenjeni po nepoznani roki v šetnici k volišču prilepljeni napis sem jaz spodaj podpisan po zaukazu gosp. okrajniga glavarja odvzel in na stran vrgel; volilni mož Fr. Zagodin pri tem na-ključbeno nazoč jc samo videl , ko sem jaz ovi plakat s zida potrgal. Prosim da to popravilo natisnite v prihodnji Številki Narodovi. V Ptuju dno 11. septembra. Wratetz. uradni sluga pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Dunajska bor »a 13. septembra. Srebro.........118 w 75 C. k. cekin.......r> m 70 Napol..........7 n 46 Učenke iz dežele, u7_3) ktere v celjsko dekliško Šolo hodijo, Seli veka gospodična, ki ima izpite za učiteljico, v stanovanj« vzeti, oskrbi tudi hrano in vsake vrste poduk, je slovenskega in nemškega jezika zmožna, h prijaznosti o tem se ve£ izve v jmmrni osnovalnega odbora banke ?•#**!i/**' » Celji, gosposke ulice ft. 19. Prva J;a vin* vita trgovinska šola (5) n a Lcopoldstadt. PraterstrasM 32, Kari Porges, direktor. Izšolani učenci uživajo to dobro, da zamore jo kot enoletni prostovoljci vstopiti v c. k. armado, brez da bi morali delati izpit za prostovoljce. Zavod jo razdeljen na dvoje: a) Šolo, 1» Specijalen tečaj. Šola obsega tri tečaje: I. Pripravno leto; II. Šolski poduk; 111. Praktično delovanje. — Specijalni tečaji: 1. Poseben oddelek; II. Železniški oddelek; III. Zavarovalni oddelek; IV. Ponavljajoči oddelek za izšolane učenco (enoletno prostovoljce); V. Večerni poduk.v Šolski poduk prične začetkom oktobra. V posebnem oddelku tega zavoda, v Podučnem komptoir-u za trgovinske znanosti sc vedno prejemajo taki, ki zbog starosti, atanu in poslov no morejo v šolo. Dne 3. oktobra se prične večeru tečaj na tri mesece o navadnem in dvojnem knjigovodstvu, o trgovinskem računanji, dopisavanji in o menjicah; dir. Porges. Dalje bc pričiio pripravni tečaji za trgovinsko, železniško-opravnisko in poslovanje pri telegrafu za vse tiste, ki žele služeb pri ž -leznieab. Učitelji so izbrani izmed skusenih ura.lnikov c. k. priv. severne železnice. Daljo so odpre speeijalon tečaj o zavarovanji vse prpk. Zavod jo visoko ministerstvo naukov in prosveto stavilo v eno vrsto z akademijami obstoječimi v Avstriji, ktero odlikovanje jc lo nasledek izvrstne uprave zavoda in zadobljenih vspehov pri poduku. Pridobljenimi vspehi pri poduku in nevtrudljivo skrbnostjo ravnateljstva, jo ta zavod stvaril tako konkurenco, tla le druge u-čilnice posnemajo izgledno organizacijo tega zavoda. Vpisovanje se začne od 26. septembra naprej. Programi se dobo v zavodu in vseučilisčini bukvarnii-i Heck--ovi, na Dunaji, Kotlientburmstrasse, Nr. 15, zaBtonj. Kovane, uradno preiskane 4l4,4'iiil4it »94* Mtfjr četirivoglatc oblike: Nositeljna moč: 1 _2_JJ_5 10 15 cent. Cena, gld.: ~T8~21 25 85 45 55. Nositeljna moč: 20 25 30 40 50 cent._ Cena, gld.: 70~80 90 100 110. Nositeljna moč: 1 2 4 10 20 30 fnt. Cona, gld.: 5 0 7,50 19 15 18. Nositeljna moč: 40 50 60 70 80 fnt. Cena, gld.: "JO 22 25 27.50" 30. 9 494J/4' jsa #it9itt*9 z Boleznim obroS- jem in utegi (gcvihti): Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.: 150 170 200 230 300 350. " Nositeljna moč: 50 00 70 80 100 cent. Cena, gld.: 350 400 '450 500 5 4ta išl 99t4'4J4. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: i a. Itu^uiii afc < oni|»*. fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Singerstrcute A>. 10. I lzdatelj in odgovorni urednik Martin J ol o vse k. Tiskar: JK. S kaza in drugi.