$t. 125 V Gorici, y četrtek dne 3. novembra 1910. Tacaj ML. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti p reje m a na ali v Gorici na dom pošiljana : vse teto . . 15 K • % „'- . . 10 „ Pas1miic^eif<^& V Gorici« se prodaja „Soča "v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškenj in Braolščanskem" In dvakrat, v feTu^ToŽnl red železnic, parnikov In poštnih zvez". Ha naroČila brez dojoslane pa» rocnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. f(. Lavrič. Uredništvo » nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upravni št vo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, te tiskano l^krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 8?. Kaj imajo in koliko pravzaprav veljajo? (Z dežele.) I. Naši klerikalci se hrupijo, posnemajoč kranjske sobrate, kako da so močni, koiiko veljavo da imajo, kako morejo oni koristiti alt škodovati. Znano je. da so klerikalci povsod i -maščevalni ter da pod županjem s škodo skušajo sebi pristaše pridobivati. Klerikalci radi grozijo ali pomenljivo namigavajo, kaj naj ta ali oni stori, da ne bo trpel Škodo. Kažejo ob takih prilikah na svoje višje v stranki, hote ljudstvu vcepiti v glavo veliko spoštovanje in še večji strah pred klerikalnimi generali. Klerikalci so si znali nadeti nekako glorioio veličanstva, pred katerim naj vse malikuje. »Vse je naše« so kričali, vse mora nas ubogati« in »gorje tistim, ki ostanejo neposlušni*. Ostali pa so vendar še »neposlušni« med poslušnimi. S svo jo bahavostjo, s svojim krikom in vikom, s svojo grozečo pestjo so pridobivali, ker so marsikateri mislili, da klerikalni krik iu bahavost pomeni novo ero na ("ionskem; da so res tako mogočni, da pred njimi mora vse v stran, ter da bodo od sedaj dalje samo oni odločevali o usodi goriških Slovencev. , Alj kaj se je pokazaio? Samo to, da klerikalci presneto malo veljajo ravno tam, kjer bi morali dosti veljati. Počasi se ljudstvu oči odpirajo, da vidi, da je bilo vse klerikalno kričanje le prašna bahavost ter tla ti ljudje pravzaprav ne veljajo nič. O, koiiko obljub je bilo glede deželnega /bora in odbora. Kako so vzdihovali roke in rotili, da vse mora za njimi, in ako se to zgodi, potem b*/do delovali z ttuiveOjsm uspehom v prid našega ljudstva na (ionskem. Ko so deželni zbor razbili pred dvema letoma, so prišli ojaceui v novi deželni zbor. In zasedli so, kar so zasesti imeli: Dve mesti v deželnem odboru. V deželni hipotečni banki sta dva klerikalna Slovenca v ku-ratoriju; v zavodu za pospeševanje obrti sta taka dva Slovenca, v deželnem šolskem svetu smo tudi srečno zastopani, tukaj pa je uže -konec. Na vseh teh mestih pa ne veljajo prav nič in v svesti si svoje neveljavnosti molčijo in kimajo, ker niso ljudje za to, da bi kaj veljali. V deželnem odboru je glavno. Tam bi moralo biti zastopano tisto »veliko delo za ljudstvo«, o kojeni toliko govorijo in pišejo. Toda naši ljudje razočarani zapuščajo deželne urade, ker tam slišijo zopet in zopet same obljube, dejanj pa od nikoder ni. Italijansko je deželni odbor pobarvan in resnica je, da tam se vrši .lamo italijanska volja. Od klerikalne politike živijo dobro: dr. (iregorčič, prof. Berbuč. dr. Stepančič in poslanec Fon. Vsi trije so priznano ko-modui gospodje, koje novostrujarji še vse drugače obsojajo kot pa mi napred-jijaki. Tisti živijo dobro, drugi pa zevajo okoli njih praznih želodcev v pričakovanju, kedaj pridejo na vrsto, da bodo uživali kaj za svoje »delo«. Sltižeb nimajo klerikalci na razpolago da bi jih oddajali; za deželne službe se zgodi le to, kar hočejo italijanski odborniki. Zato pa raz-kričavajo vže diumistovske službe za važne pridobitve, dočim so Italijani lepo tihi, ker za enega pisarniškega uradnika Slovenca dobijo eno mesto za italijanskega akademika. Po deželi bi radi seveda zlezli klerikalci v vse zastope, posebno šolski sveti jim dobro dišijo, pa jim tudi tam ne raste pšenica. Torej kje je tista mogočnost, kje je tisto veličanstvo klerikalne stranke na Goriškem? Na Kranjskem ima klerikalna stranka res veliko moč v deželnem zboru in odboru, v deželnem šolskem svetu, vpliva na razna imenovanja v c. kr. uradih, na šolah itd. Tam je res razsežna njena moč, katere se je bati, ker so klerikalci strašno maščevalni, zavratni in največje veselje imajo v tem, ako morejo škodovati naprednemu človeku. Toda pri nas na Goriškem? Majhni so. majhni. Žaba, ki je hotela biti taka kot vol; pa je reva počila. »Gor. Tiskarna'« A. Gabršček (odgov. J. FabKč) tiska in zal, J--------- ' ' * -MJL -————-------- * Zatorej pa ni namestil, ako se jih še kdo boji. Nikjer ne odločujejo ničesar sami; dati nimajo kaj, vzeti ne morejo nič. Vsa njihova slava je od danes do jutri; vsa njihova moč imaginarna. Ničesar nimajo pokazati ne na gospodarskim ne na prosvetnem polju, kar bi imponiralo in kar bi v resnici koristilo našemu ljudstvu; kjer imajo svoje zastopnike, povsod! tam ] pa hodijo krivo pot molka in vdanosti v božjo voljo. Par njih živi dobro na račun neumnosti drugih. To mora imeti naše ljudstvo pred očmi, potem se ne bodo nikjer več klerikalcev bali. Grozeči klerikalci so le smešne figure, spadajoče v »Kasperlteater«. ter zahteva končno od vseh ljudskih zastopnikov, da se z vsemi svojimi močmi zavzamejo za čim hitrejšo izvedbo teh zahtev. Na M proti draginji, ki se je vršil v nedeljo dop. v Trgovskem Donu? ob pičli udeležbi, je bila sprejeta taka-le resolucija: Na javnem shodu dne 30. oktobra 191(1 v Gorici zbrano delavstvo in drugo sointeresirano ljudstvo najodločnejše p r o t e s t i r a proti dosedanji brezbrižnosti Vlade glede na vsesplošno draginjo ter zahtev a, da se z ozirom na vedno rastoče cene živil pred vsem otvore meje naše države za uvoz klavne živine, nasprotno pa zapro za izvoz domače klavne živine in drugih živil; zahteva, da se dovoli neomejen uvoz argentinskega mesa in odpravi carina za tako uvoženo meso. ter da ima ta odredba značaj definitiva ne pa le provi-zorija; zahtev a, da se odvzame razprodaja tako uvoženega mesa privatnim prodajalcem, temveč da jo upravljajo občine v svoji lastni režiji, p o z i v 1 j a vlado in druge pristojne činitelje, da začnejo vendar enkrat misliti na zgradbo cenili delavskih stanovanj. DOPISI. Iz ajdoushega okraja. Brje. — Veliko zdihovanje in skrb goji »Prismojenec« za brejsko mladino. Nesrečna mladina, koga ti poslušaš in kam ti drviš! Še je čas in še imaš angelja rešitelja, j obrni se za njirn! Jepe in Bepe sta zvezdi, ki bi te vo- ! dili, edina ta dva sta kampeljea na pravi I katoliški podlagi. Za njima in ž njima čez drn in strn do časti, slave in zveličanja! Zginilo je sicer v Brjah nekdanje povsod večalimanj običajno popivanje, pretepanje igranje in druge sirovosti, in naša mladež se lahko v marsičem v izgled .postavi drugim krajem in celo ostavnim ljudem,; toda kaj vse to, če Jepe in Bepe tega ne blagoslovita! Fantje bi morali rabiti nož in drugo ostrino, kaj ne Bepe? — Duhovščino bi morali podpirati tako, da bi, ke|lar pride kaplan po svojo biro, mu pred nosom zaprli vrata in bi ga nagnali, kakor zna to vrli Jepe! Potem bi bili tejst fantje! Žabeljske čuke pa. ki pa v svoji ču-kovski obleki kradejo v brejskili vinogradih grozdje, pa bi morali slaviti in jim napraviti slavolok, če se jim zljubi priti na posete v Brje. — Dovolj! j Iz sežanskega okraja. j Veliklrepen. — Volitev župana pri nas se je vršila 27. oktobra t. I. Izvoljen je bil zopet gospod Ivan R a v b a r, ki je županoval že dve dobi. G. župan je I zvest "pristaš naše napredne stranke. Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Icles Verne. — Prevel 0. J. (Dalj«). Ni si mogoče predočiti, s kako čudovito naglostjo udarjajo na dan orkani v severnih morjih. Ob krajih polutnika nastalj hlapovi se zgoste nad neizmernim le-dovjem severa in na njihovo mesto drve z velikansko silo druge plasti zraka. 4s'a ta način je umevno, kako da so na severu tako silni viliarji. Ko se je veter prvič zagnal s svojo silovitostjo, so kapitan in njegovi tovariši nemudoma planili kvišku iz svojega spanja in bili koj pripravljeni za delo. Morje se je dvigalo v visokih valovih s tankim podnožjem; šalupo je premetavalo v penečem morju in jo potapljalo v globoke prepade, ali pa se je zibala na koničastih valovih nagibaje se v kotih nad.petinštirideset stopinj. Hatteras je krčevito zgrabil za drog krmila, ki se ie grmeče zigravalo v peneči se vodi; včasih pa ga je tlrog silovito puhnil tutau, da se je kar zvil. Johnson in Bell pa sta neprestano p--da vodo iz šajke, ki se je zajemala v njo, »Na tak vihar pa m. ..... mislili*, de Altamont ter se tesno oprime svoje klopi. »Tu mora biti človek na vse pripravljen«, pravi doktor. Te besede sta izgovorila med žvižganjem zraka in bobnenjem valov, ki jih je siloviti veter ražprševal v ne- vidne kapljice. Ni se dalo skoro več vzdržati v severni smeri; skozi gosto meglo se morje par sežnjev daleč ni več razločevalo. Izginila so vsa znamenja. Zdelo se je, kakor bi hotel vihar v trenutku, ko bi se imel cilj že doseči, potnike resno svariti. Prerazdraženim duhovom se je to zdelo kakor prepoved iti dalje. Je-li narava hotela prepovedati dostop na tečaj? Je-li ta točka zemlje trdnjava orkanov in neurja, ki ne pusti nikogar blizu? ' Vendar kdor bi bil videl odločne mornarje, bi bil spoznal, da se ne marajo ukloniti niti vetru niti valovom in da hočejo vztrajati na potu proti svojemu cilju. Cel dan so se tako borili, zroči vsak trenutek smrti v oči, ne da bi prodrli .kaj naprej; a tudi ne da bi jih nazaj zaneslo; premočeni so bili od toplega dežja in valov, ki jim jih je vihar zaganjal v obraz. Med rjovenjem neurja pa se je slišalo od časa do časa tožno kričanje ptičev. Med vedno naraščajočo ljutostjo valov pa je nastala proti šesti uri zvečer trenutno globoka tišina in mir. Morje se je pomirilo in postalo ravno na površju, kakor bi se že dvanajst ur več ne burkalo. Zdelo se je, kakor da bi bil orkan prizanesel temu delu severnega morja. Kaj se je torej vršilo? lzvanreden in neumljiv pojav, kakoršnega je doživel tudi kapitan Sabine na svoji vožnji po groenlandskih morjih. Megla se sicer ni dvignila, a prešinila jo je neka čudna svetloba. šajka je plula v. neki električni svetlobi, biiščeči kakor ogenj sv. Elma, toda brez toplote. Jadro, veslo "in vsa oprava šajke se je nepopisljivo lepo slikala j na svetlikajočem nebesu. Mornarji so se kopali v prozornih žarkih iu njihova lica so žarela v kakor plamen rdečem odsvitu. I Trenutna tišina na tem delu oceana je nastala naj-brže vsled gibanja dvigajočili se zračnih stebrov, med tem ko je besni vihar še vedno divjal okrog mirnega središča. Toda pri tem ognjevitem ozračju je šinila Hat-terasu neka misel v glavo in je vzkliknil: »Vulkan!« »Je-li mogoče?« se "drvi Bell. »Ne, ne!« odvrne doktor; »nas bi zadušilo, če bi plamen segal do nas«. »Mogoče je to njegov odsvit v megli,« meni Altamont. »Tudi to ne. V tem slučaju bi morali biti blizu zemlje in slišali bi bobnenje izbruha.« »Kaj pa torej?... vpraša kapitan. ¦ '' »To je kozmičen pojav,« odgovori doktor; »pojav, ki se ga je še malo opazovalo do sedaj. Če plovemo xialje, smo v kratkem izven tega svetlega okrožja in se povrnemo zopet v temo in neurje.« »Naj bo kar hoče, naprej!« zakliče Hatteras. »Naprej!« vzkliknejo njegovi tovariši, ki jim niti na misel ni prišlo, da bi se oddahnili v mirni kotlini. Jadro je s svojimi ognjenimi gubami viselo ob iskre-čem se jadrniku. Krmila so, se potapljala v žareče valove, in jih dvigala kakor iskr«! svetlih vodnih kapljic. Hatteras je krmilil proti severu s kompasom v roki; polagoma je izgubljala megla svojo svetlobo in potem tudi svojo prozornost. Veter se je.že zopet komaj nekaj sežnjev oddaljen začul s svojim bučanjern in šajka se je v kraktem .povrnila v strašni in siloviti vihar. (Dalje pride.) ......t„ Idersko. — . (V o 1 j t e v ž u p a n a). Dne 29. pklofcra 'se*e vršila, volitev žu-p^jM-t-nasJ^iftagala jd.iiasa napredna stranka. Izvoljen ie^a" župana Anton B e r g i n.c,- 'vri Pfis,tarš naše napredne ,,straoioCv§a,.&»t starešinam in naše ča-stijtk.e novemu županu! .;-...¦.'.¦ : Iz gbtt^b" celice. ; Solkan;— Kar srno napovedali, se ]e zgodilo; naše \ »izobraževalno«' je šlo v konkurz. V.»Gorici« sicer še razpisuje za neki tiokaz nagrado sto kron,aj kakor je iražvtdnbfz razpisa samega; je že prevzel firmo neki »stražar«.'Kdo pTje.tisti bogati- -istražap-v da- ie 4ako postavlja ? Da kaplanček t\\,'o tem srno* prepričam, sajj rnu moramo še'midarafi iz oKSnske" blagajne 400 letne nagrade za njegovo »ver-skd-nravno« rogoviljenje. No, da pa drugi klerikalci ne dajo pest bisca od sebe, je vsem predobro znano. Mogoče je le še, ker verujejo naši klerikalci močno v co-pmije, da so »dobili« oni stotak iz kakega risa. Sicer kaj pa naj bi dokazali, ali kako je gospod kanonik ^patnpc.tfe« prevračal, ali kako so »romarja« napadli, ali pa kdo vzdržuje, ^Solkan'« javno knjižnico? Pa brez zamere, gospod »stražar« (ulic Vam že ni bilo treba saj vemo da jih imate in sicer še jako dolga), nam se zdi, da ste napravili z onim dopisom le smešno vabo. Ce pa resno mislite, Vam svetujemo dati onih sto kron gospodu kanoniku za slovo, da mu vsaj nekoliko utolažite njegovo brezmejno pohlepnost po denarju, ki je mu niso mogle utešiti mnogokrat niti solze revnega kmeta. Se recept: Zdaj že iahko hodite na sobice, čeravno imate mnogo masla na glavi. Tantava. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Lju- bljani prosi vse narodne slovenske občine, posojilnice, hranilnice in narodna društva, da kolekujejo vse svoje dopise z narodnim kolekom. — Razpečavanje narodnih kolkov v prid družbe sv. C. iii M. vidno nazaduje. Leta 1909 je družba dobila za nar. kolek 11.607 K 69, a letos do sedaj komaj 6000 K. — Kdo je temu kriv? Nihče drugi, kakor naša narodna mlačnost. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse one podružnice, katere svojih "prispevkov Jet6s še niso odposlale, da kmalu nabero članarino ter jo odpošljejo na vodstveno blagajno. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 7.40 nabral., g. J os. Sokol na veseli svattii v Sovednjah. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo pri veseli družbi pevskega društva »Lijak« na Vogrskem K 3.J 4. e vse megeee napraviti iz Peka te tj razvidi vsakdo, kdor si naroči kuharsko knjigo, ki jo. vdobi brezplačno pri Prvi kranjski tovarni testenin v It. Bistrici. Domače vesti Po zaključenju deželnega zbora. — Dr. G t e g o r č i č a in njegove pomagače je doletel v soboto 8. in. ,rn. z Dunaja »kakor strela z jasnega« (tako je izdal »Slovenec«) glas,.... da j e de že 1 ni zbor zaključen z Najvišjim sklepom. Že.napovedana seja^ na pondeljek 10. pr. m. je morala izostati in mogočni, gospodje, ki so se hoteli koktiii.m kora-čiti v svoji neomejeni oblastnosti po deželni zbornici, so bili poslanidomov..,. Še huje pa je lomila jeza dr. Gregorčiča, ko je izvedel, da. sem bil, jaz tisto soboto nalašč na Dunaju....". In oficijozn* komunike1,'ki je v javnosti pojasnil vzrok tako hitremu koraku. vjade, je povedal, da se je vse to izvršilo . vsjed protesta manjšine, ki. je ¦podala..vladi spomenico itd. To spomenico sem predložil.'/.'.',.jaz in jo ustno še pojasnil, tropcivjspkiii dostojanstvenikov. In do IV fo& popoldne je odločitev že padla ter bila nujnim potom poslana v Trst. jGonoa« bijada.rešila, ako se sploh da kajTešitCako ne drugega pa vsaj to, da bi mene malce ponižala,.*ajti ^Gregorčiča ne bi mogla nobena nesreča tako potret^ajsor ga je razburilo,.....popolno zadošfNgkatero sem &&%.-ZfcfofiJravi, da jef^^po soboto 4aiftjestnik že tfo-p o 1 ,fel^.Gorici in .prinesel s seboj; v Trstffei^ftNajvišji odtok itd. >.' ; ^?r^||a je, da je bil g. namestnik v d$$jei 4<^o I d n e in je prinesel V de-žej^^o^&lL uri N^višJj t>dIok» seve-dau',^^#*# v Trstu, ker v Trst ,. je d6§6l'^fiSnpfe^brzojavno"Vse to Je.tfo-ka^jfe, kako:ipro je vser So in kakp je jsffspeh -r popoln. Dr; .-Gregorčiču" bi mbjel zakrožiti še marsikatero lepo pe-semeo,- pa:.nočen?; bodo že govorila dejstva sama!« * / Toda značilno za naše zdivjane razmere v deželi, katere vodi deželni pod-glavar, je dejstvo, da zastopnik ljudstva nasprotne politiške struje ni varen pred žaljivimi insinuvacijami celo v tako deli-Katnili vprašanjih, o katerih ni mogoče obširneje .razpravljati. Ali pride dan plačila! Pika! A. Gab r š č e k. Osebna vest. — Odvetniški konci-pijent. g. dr. 1) i n k o P u'e, je napravil v Trstu odvetniški izpit z zelo dobrim uspehom. V najkrajšem : Času odpre svojo odvetniško pisarno in sicer v Kutinovi hiši, Semeniška ulica št. 1. Avanziral ie za ritmojstra pri tremi naš rojak nadporočnik g. Josip Vodo-pivec. Naslov profesorja je dobil učitelj telovadbe na tukajšnjem ženskem učiteljišču g. Josip J a n o \v s k y, . V flsihi: čirtovni razred so {pomaknjeni profesorji1 Pij Babiideri Anfoti (l.v a i z in Ivan K o š t i a 1 v Gorici. Smrtna kosa. — Umrl je na Vrhpolju pri Vipavi g. Ivan K.rečič, tamkajšnji posestnik, mnogoletni občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta. Včeraj zvečer je umrl po dolgi in mučni bolezni Mihael Le b a n, pekovski mojster tu. Pogreb se bode vršil v petek dne 4. t. m. ob 3. pop. N. v in. p. : Umrl je v Gorici mesar Nodus. Umrl je v Gorici c. in kr. vojašk. oskrbov. višji of icijal Alojzij F a 11 u s. star 44 let. Na dan vseh Svetih, včeraj in v pondeljek je hitelo vse pokio ljudstva na pokopališče obiskat grobove svojih dragih in položit na grobove cvetje in luči. V torek je bilo neprijetno vreme, včeraj pa se je.zvedrilo. — Od L nov. 1909. do 31. oktobra 1910. je bilo pokopanih na goriškem pokopališču 788 oseb. Na pokopališče v Gorici ne pustijo slovenskih trakov k vencem. Večkrat smo že beležili pritožbe, kako so magistratni uslužbenci surovo zalovili Slovence radi takih vencev. Ali kako to. da smejo biti položeni na grobu nekega Laha trakovi v i t a 1 i. j a n s ki h barvah, ki v Avstriji niso dovoljene?! Pripravljalni odbor za ljudsko štetje v Gorici. — Nekateri Slovenci v mestu oziroma v mestnem okolišu mislijo, da je pripravljalni odbor za ljudsko štetje v Gorici s t na n k a r s k i. Temu pa ni tako. Odbor ne pripada,nobeni stranki; ampak je samo slovenski. Toliko v znanje in ravnanje Slovencem v mestu, in mestnem okolišu. »Na zdar!« in nič več »Hvaljen bodi Jezus .Kristus«! — Klerikalci obuelavajo še vedno učitelje, ,češ, da odpravljajo pri otrocih lep krščanski pozdrav »Hvaljen bodi Jezus Kristus«! ter jih učijo pozdravljati: »Dober dan!« Zraven zavijajo oči proti nebu in škandalizujejo se; psi še kako! Ali pri tem klerikalci sami odpravljajo pozdrav »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« in nadomeščajo ga z »Na zdar!« Če se,srečujejo med seboj, se pozdravljajo z »Na zdar!« tudi otroke učijo klicati »Na zdar!«- — »Hvaljen bodi Jezus Kristus« je pozabljen, in odpravljen. Ker so ga odpravili, so pokazali, da jim je bilo presneto malo mar za oni »krščanski pozdrav« in pokazali so se zopet za velike hinavce in svetohlince. Slapa tolažba. — Nekatere zadnje občinske volitve so klerikalce kar najhuje pretresle. Umevno, da iščejo tolažbe, kjer le morejo. Sedaj se tolažijo z nekim dopisnikom s Krasa v »Učit .tov.«, ki toži o klerikalizmu na Krasu.... No, naj se !e tolažijo; kar so dobili na Spod. Krasu /jzgJUhUoj* P.rvj,ari liki, in tudi Ste-pančič sfrči prihodnjič iz deželne hiše. Tisti Kraševci, ki so se bili udali klerikalcem, se že kesajo in obračajo jim hrbet. M^ce^enka je ta resnica,z,& Meri-kal(^,/Če*fe^pridi tolažbo,;" nismo «ni kriv«1 ' " ' ';-:• ; :/' >*;; i ftekaj, kar 4* misli$ — Pod tejn nbsMvom piše »Novi čas« 6 italijanski olezni, bodenje, bolezni na križu in členih. Dvanajstorica Fellerjevega fluida z znamko *ELsafIuid« za poskuSnjo le 5K. Vplivne šesta vinera-barberja, ki pospešujejo premembo snovi in zato tvdi kri sčištijo, vsebujejo bolečine olajšujoče, tek povspešujoče in krče odpravljajoče Pellerjevo Tabarberjcve krog-Ijice z znamko '»Elsapilleit«. o zabdjčkov tranko 4 K. Dobivajo se pri M. V. Fellcr-ju v Stubiei št. 264 (Hrvatsko). Listnica uredništva v »Novem času». - C. V. v P. — Vaš dopis pride prihodnjič. Na zdar| —A. K. v R. — Celo nam se zdi Vaš dopis preoseben. Na zdar! — V. v.V. —¦ Le tako naprej v boju proti krivovercem in framasonom! Na zdar! T. v Cerknem. — Vendar enkrat si se zopet oglasil. Hvala! Na zdar! — T. v T. Letina nas ne zanima, popišite raje, kaj dela Vaš učit. Ij. Gotovo ima kaj liberalnega masla na glavi. Na zdar! - Raznim dopisnikom: —: Pišite kratko, jedrnato, s črnilom, po eni.strani, in liberalce v uho. Na zdar! Listnica upravništva: Gospa K. Ml. Bovec KM. K 15 prejeli. Plačano do kon-1. 1910. Trgovsko-ofartne in gospodarske vesti. Tovarne »Mizarske zadruge« v Solkanu so ostale na javni dražbi Trgovsko« obtrni zadrugi. Bilo je več drugih ponudnikov, ki so menda mislili, da dobe vse za bagatelo. — T. o, z. seveda zopet vse proda za primerno višjo ceno. Za to podjetje se zanimajo v najnovejšem času tudi razne češke tvrdke. Gostilnlčarski tečaj v Sofiji, — G. T. Pejev, član bolgarske trgovske zbornice, ki je prepotoval kakor znano razne slovanske in tudi slovenske dežele, je sprožil v Sofiji misel, da se priredi tudi tam gostilničarski tečaj. Obrne se na kranjsko trgovsko zbornico, da mu preskrbi strokovnjaka Slovenca za vodstvo takega tečaja. Politični pregled. Kranjski deželni zbor je bil v soboto zaključen. Napredni poslanci so ostro žigosali klerikalno deželno gospodarstvo. Dr, T-avčar je dokazoval, da je gospodarski .položai Kra;ijskcv dežele naravnost obupen,-pasiva -koncem fchv VM !. bodo znašala okroglo 2 milijona. Zakoni kranj-sjk^ga ;dLž* 7fkwix, ki->se nanašajo na>:ppii-trko, so!,cri>bil^'sa'nkčFjo,, ni pa dooiPsankcije zakon o najetju posojila. —. Preti povišanje deželnih doklad; doklade kmalu ne bodo znašale več 40. marveč 80'4. Spravna pogajanja med Cehi in Nemci. — Dne 2. nov. so imeli češki in nemški dež, poslanci vsak posebej posvetovanje. O izidu pogajanj se sodi precej pesimistično! Skupna seja je odpovedana. Iz koroškega deželnega zbora. — Koroški nemški naciionalci so v sobotni seji koroškega deželnega zbora sprejeli resolucijo poslanca drja. Stem\venderja, ki določa za ljudske šole šestletno obisko-valno dobo in uvedbo poldnevnega pouka na deželi. , . r Portugal. — Policija je aretirala na ukaz sodnije. v Lizboni Joao Franco ----bivšega portugalskega diktatorja. Obdol-žen je, da je izdal v času svojega mini-sterstva 70 dekretov,, ki so izpremenili obstoječe veljavne zakone in da je poravnal dolgove prejšnjega kralja Karlosa v znesku 465 reis iz državne blagajne. Franco je bil izpuščen ;. .ta zapora proti kavciji 1 milijona frankov. Ljudstvo ga je po uticah sovražno oštevalo. ~- Republika Nikaragua.je prjzriala, portugalsko republiko. 81 Avstrijski dreadnoughtl živo zanima- j jo laško časopisje v kraljestvu. Vojaški' list' »Preparazione« obširno govori o nameravani gradnji K) dreadnoughtov m avstrijsko vojno mornarico. List je tega mnenja, da je gradnja naperjena očitno ' proti Italiji, ker Avstrija ne rabi vojnih iadij proti nobenhdrugi državi kot le pro-4V-fta'UiLXitf2v^^ 2 najnovejšimi izjavami groui Aerentala in avstrijskega cesarja? Viharji v francoskem parlamentu. — V sobotni seji francoskega parkfmenta je. prišlo do burnih ^izorov^.. EJ.riaiid je izvajal, du Višje-ko pravica delavstva do stavke stoji pravica družbe na življenje. I'o pravico -— pravi — bi on varoval tudi ,s sredstvi izven postave. Te besede so izzvalo silen vihar, ki je trajal pol ure. Nato se je dnevni red, proti kateremu je nastopila vlada, odklonil z 384 proti 71 glasovom, od socijalista Ouesda predlagani, dnevni red. naj se Biiand stavi pod obtožbo pa se je odklonil s 503 proti 75 glasovom. Ministurstvo je demisioniralo. Razne vesti. Enodnevna generalna stavka. - Na češkem socijalitičnern strokovnem kongresu v Pragi je bilo L t. m. sporazumno z eksekutivnimi soc. odseki vseh avstrijskih dežel, sklenjeno, da se uprizori pred otvoritvijo avstrijskega dr- ] žuvnega zbora generalna stavka in sicer i kot protest proti oviram, katere napravlja avstrijska vlada pri boju /oper sedanjo veliko draginjo. Akacl. -tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. Prvi rodni občni zbor ukad.-elm. društva »Triglav« v Gradcu se bo vršil dne 5. lištopada 1910. ob H. uri /.več. v prostorih astmi griinen Anger Leonhard-strasse 3, Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja, da si je ha svojem rednem občnem zboru, dne 26. X. 191U i/volil sledeči odbor: predsenik: Jože Jelene stud. arch., podpredsednik: Dragotin Leskov-šek stud. ing., tajnik Franc Lapajno stud. techn.. blagajnik: Gustav Zupančič stroj, tehn., knjižničar: Ivan Leben. stavb, tehn.. Preglednika: Janko MačkovSek cand. techn. in Anton Ozvald."cand. techn. Ravnatelj beneškega arhiva, dr. Ma-lagola, se je v Benetkah ustrelil. Bil je najznamenitejši arhivar in starinoslovec cele Italije, spisal je tudi veliko temeljitih del. Po nedolžnem so ga začeli listi napadati da nima arhiva v redu, na kar je poslalo naučno ministerstvo preiskovalca, ki je našel vse v redu. Toda anonimni obre-fcovalei niso odjenjali in dr. Carlo Mala-gola, ki je bil že itak nervozen, se je ustrelil. Občinske volitve v Ljubljani bodo razpisane ali koncem marca ali začetkom aprila 1911. Novo moriino orožje. - Friderik Baugertner, neki Švicar v Stapleton S. 1. V Amer.. lastnik neke tovarne, je izumil in napravil novo puško, katera zapostavlja vse dosedaj izumljene puške. Puška, s katero je mogoče v eni uri oddati en milijon strelov, deluje brez vsakega šuma in poka. Ker se kroglje ne izstreljujejo s pomočjo stisnjenega zraka, niti s smodnikom aH drugimi razstreljivimi snovmi, niti s kemikalijami, je nova puška res skrivnostna. »Auto Machine Oun Co«, neka ame-riska družba, je prevzela novo iznajdbo. Kakor se za-trjuje. je angleška vlada ponudila za patent pet milijonov dolarjev, a ruska vlada celo osem milijonov dolarjev. Trust za smodnik je-ponudil baje dvajset milijonov dolarjev; družba pa ne misli patenta izpod 825,000,000 prodati. Minister — brez hlač. — Neki angleški minister se je vračal z dopusta. Ker ni prišel še vlak, je sedel minister u* travnik blizu postaje in občudoval naravo. Ko je stopil v svoj voz. je opazil, da ima ha. sebi vse polno mravelj. Ni po-mišljal -dolgo, slekel hlače, in hotel stresti neprijetne sopotovalce skozi okno, toda ekspresni vak, ki je pridirjal od nasprotne strani, mu je vzel lilače. Minister se je obrrrl na železniško osobje, toda noben uradnik ni imel dvojnih hlač. Brzojavili $0 v London, kjer so ga že čakale hlače, toda do Londona je bil zaklenjen v vozu, da ne bi prišla mogoče kaka dama v voz ter padla v prhedtevico, Uvoz argentinskega mesa. — .»Air-« stro-Americana« je najela angleški iparnik ^ »Wyandotte«, kateri naloži v Buenos- ! Aires-u meso iz Argentinije 600—800 ton. ' Ta parnik dospe v Buenos-Atres v mesecu novembru. Tje je dospel tudi že dr. Anton (jreiner, veterinarski referent v poljedelskem ministerstvu, ki bo navzoč -pri-Jtlanju-gouejc živine. Tudi mornarica v Pulju se najbrže posluži argentinskega mesa: »Austro-Americana« jej je1 ponudila 10.000 kg argentinskega mesa. Streli v gledališču. — Med predstavo neke opere v Palermu (Italija) sta se skregala vijolinist Proieta in Čelist Oli-veri. Gledalci so ju komaj pomirili. ' V tretjem dejanju je pa razbil Profeta svojo vijolino, in streljal na svojega nasprotniki: Oliverija. ki je dobil dve kroglji v hrbet. Eno krogljo kot namenček je dobil tudi en gledalec. Opera je bila koj, končana, nadaljevanje drame se bo pa vršilo v bolnišnici in v ječi. Velika tatvina draguljev. — V Brnu na Moravske.il so ukradli neznani zlikov-ci draguljarju Bertoldu Bachnerju za 50.000 K biserov. Škoda je krita z zavarovalnino. Nov rekord. — Zrakoplovec Jolmsto-ne je dosegel v Belmont Parku blizu Nc\v-Yorka s svojim VVrightovin upata toni višino -3200 m. Testament nadškoia Varosy-ja. — V Kaloči na Ogrskem je umri nadškof Va-rosv Julij. Te dneve so odprli njegov testament. Nadškof zapušča 22S.000 K ka-loškitn nunam, ostalo premoženje svojim bratom in sestram. Kako velika je zapuščina, se 'č ve še. Šest ur v zraku. Zrakoplovec Ta-buteau se je vzdignit v Tampes-u na Francoskem ob 8.45 zjutraj in ostal v zraku do 2.45 pop. Tabuteau je dosegel s tem rekord glede časa (dosedaj ni bil še nobeden 6 ur v zraku) in glede daljave. Preletel je v o urah 405 km. Papež in princesiuju Klementina. — Kakor znano, sta se nameravala poročiti princezinja Klementina, najmlajša hči umrlega belgijskega kralja, in princ Napoleon v Italiji. Poročiti ju je imel turin-ski škof, Vatikan mu je to prepovedal, ker sta zaročenca v sorodstvu z italijansko vladarsko hišo, katera je vzela papeštvu posvetno kraljestvo. Potomec Krištofa Kolumba. - V Ma- drkJti je umrl vojvoda Veragna, zadnji potomec cdkritelja Amerike, Krištofa Kolumba. - Ženska trupla. — Na Luterskem mostu v Berolinu je dobila policija žensko truplo in razpisala nagrado 2000 mark onemu, ki bi vedel kaj povedati o zločinu. Kmalu na to so dobili drugo žensko truplo. V Frankobrodu ob Odri so potegnili iz valov zopet eno žensko truplo z vrvjo okoli vratu. O zločincih ni ne duha ne sluha. V. Odprto pismo*) v. ki*, okraj. dol. nadzornika Andreja Lasiču <' . v Tdlmluu, O Veleč. gosp. T '•"'$ Ivan Cossaiv 5 •'•>;.! '¦' ^provizorični asistent na realki \'! I % v CkoiIH, ' ¦' "Aspettare e non venire $ sonc cose da morfre* ; ?5 Braneč se nasproti vam, ker se no- I , ., , čete nikdar doma mirnim potom porav- Napravil sem nalašč! Zakaj, Ibddde; nati. moram nastopiti zppet pot javnosti, j še sami vedeli. Toda dovolj: čas beži ih';\$ Vsakdo se brani; ima tudi pravico in doj.-;*, nekoliko dneb;boni;,J,mel ^čast, pdg»yorit| žnost, braniti se. > .: ¦ , Va,n h 'V«5?-' P'5*Qft zSta|oni; ^Varfl- Kmalu na to, ko ste prišli na Tal- postreže z vsem'p^tn^nimvV {f| Književnost. Janeza Trdine zbrani spisi. IX. knjiga. Bajke In povesti. VIII. Založil L. Schvreniner. Cena broš. K 2.50, eleg. vez. K o.7(), po pošti 20 vin. več. Nova knjiga Trdinovih bajk in povesti. Vrline tega pisatelja so tako pripoznane, da se dela njegova sama najbolje priporočajo. Krasen jezik, očarujoč slog, vsebina največje vrednosti. Segajte prav pridno po Trdinovih bajkah in povestih! Trdinove knjige so na prodaj tudi v knjigarni v Trg. domu. Izgubil se je louski pes srednje velikosti, javkaste barve, čez nos belo lisast, istotako čez noge. — Rep ima vstran zakrivljen. Sliši na ime „SuHnn", pa tudi »Mifiken*. Kdor l>i znal za psa naj gu pripelje, odnosno naj naznani na moj naslov. Dobi primerno nagrado. Henrik vitez pl. Ziernfeld, trgovec y Tolmina. minsko kot šol. nadzornik, ste trosili mei občinstvo, zbrano pri plesu v hotelu Mo-;.{ drijan, na tisoče lističev, mojo osebo za- j sramujoč. j V gotovih presledkih ste me napadali j dosledno in napadate me še danes. Za onimi, za šol. nadzornika nedostojnimi, i mojo osebo zasramujočimi letaki, ste raj . poslali še bolj sramotno in žaljivo vizit-nico, s katero ste naznanili, da niste več član »Narodne Čitalnice« v Tolminu, dokler sem jaz predsednik. Predsednik sem bil potem še mnogo let, izvoljen od uradnikov in tržanov. Vi ste pa hiteli sousta-navljati izzivajoči nemški kazino v Tolminu. Nadalje ste agitirali po okraju, , da bi ne bil izvoljen več v okrajni šolski i svet. Vkljub vašej in Princigevi strastni ' agitaciji sem bil od gg. županov in pod- j županov skoraj soglasno zopet izvoljen v pomnoženi okrajni šolski avet Kmalu za tem ste izsilili od učiteljstva (Čč. učitelj-stvo naj oprosti, da moram tudi to zadevo omeniti zaradi celote) sebi zaupnico, meni ¦ nezaupnico. Koliko preiskav in vznemir-. jenja je bilo zaradi t*ga po celem okraju! V mesecu februvarju letošnjega leta ste uradno napravili združbo in sovraštvo mej menoj in mojim najboljšim prijateljem. — I »o vsestranskih pojasnilih ostaneva midva, kakor sva bila; vi pa ste ostali z dolgim nosom. I Pri ravii' .nvršenili občinskih volit- ' vali ste se podali v volilni boj ter agitirali proti meni. Povdarjali ste na shodu »pri • Pošti«, da se mene ne sme več voliti v občinski zastop, in da me ne srne voliti niti II. razred. S kako -pravico ste to zali- ' te vali!? In tako trdovratno ostati vkljub moji zopetnt ponujeni spravljivosti. katero sta vam naša dva odposlanca na shod prinesla! Volilci, tržani hi mnogi uradniki so me postavili preko vas kandidatom v I i. razredu, kjer sem bil zopet soglasno ' izvoljen v občinski zastop. Vi ste zagojzda za sporazumljenjc in mir mej 'uradništvotn posebej in uradništvom in tržani sploh. Za časa vašega nadzorovanja, držeč se za frak Princigev, ste napravili na Tolminskem mnogo zdražb, jokanja in škripanja,, okraj pa mnogo trpi po Vaši krivdi na šolskem in učiteljskem polju. ! Šolskim oblastnijam sem svoječasno vaše, za šol. nadzornika nedostojno postopanje obrazložil ter prosil, da bi vi daii meni enkrat mir. Ari nimate drugega dela, nego mene vedno napadati?! Protestujem proti vašemu sovražnemu in nedostojnemu napadanju ter vas opetovano poživljam na pedagogično-di-daktični dvoboj: poglavje o morali. Tolmin, 31. oktobra 1910. Andrej Vrtovec. •) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. , , • - Da ste'mj z~aft#! fyf$ ^ ;'; zapriseženi starinarski izvedenec^ Dne 3. septembra t. 1. sem se žaljiv^ izrazil v vlaku št. 102 — v pogov^u z mnogimi drugimi potniki ¦¦ — o gp|peii|; osobju vlakovodij. •'": • Izjavljanj da sem to storil v razburjenosti govora. Zato preklicujem vse one žalitve napram osobju vlakovodij, ko)e vl^ soko čislam. : Gorica, dne 15, septembra 1910. Peter Eibiiiger, železniški mojster nit TffdeH *) Za vsebino pod tem naslovom je od" {rovorno uredništvo, le toliko, kolikor zitlitovn tiskovni zakon. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane «0 vin. Ako Je oglas obsotnejfti se raCuna za vsako bosodo & t In, Najpripravnejše inserlranje ta trgovca in obrtnike. i Koliko Jo manjših trgovcev in obrtpfftOV VGorlol, koterili na dotoli (In ualo v moHtu) niliAn no pnmm, koi> nikjer no inserlrujo, Škod« nI mnjluic. Odda se meblovana soba Klare 5t. 2, I, nad str. s profltlin vhodom v uliol sv. spr.ojnio takoj Ivan Colob, 'krojaAki moJRier Solkamt. ,, Vinarsko in gospodarsko društvo VnffllTinil 1,azP's"J0 s tei'1 9l»z'»o druSivtt-MilllilU nc«a krčmarja. Prošnjo do w20. novembra imo. Nastop službo L decembra lOtO. Vsi pogoji so na razpolago pri nacelstvu.društva. — Načelstvo. "kaTBela" DAME KRASNE? dio^o^o sati>o V (iorici se i»ro«lHJH,.v sledečih trgovinah: Toroš, Drobnič in drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak, Gosposka ulica. 1 Lfabv*a1a. Povodom smrti naše ljubljene matere oz. stare matere in tašče, gospe Lucije Knžman roj Humar, liadiičiteljave vdove se spOmtrtjaino na tem mestu polni hvaležnosti vseh ^brodnikov in mnogoštevilnih prijateljev, ki so nam tešili gorjč ob britkjh lirah s tolažbo in sočutjem. ,*' Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, preblagorodnemu g. c. kr. okr, šol. nadzorniku Fr. Finžgerju, gg.. županoma: Fr. Furlaniju, c. kr. viš. pošt. .pregl. v pok., Ivanu Šaunigu iz Bil j, častitemu tnčiteljstvu in drugim, ki so v tako obilnem številu spremili drago pokojnico na zadnji poti. DORNBERG, 2. novembra 1910, ,. u ,.,...i\ Žalujoči 0'Ml Poživlja tok krvi, delovaje živcev, utrjuje kožo proti prehlajenju. Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza, Izborno sredstvo proti zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE JIANA Daš zdraunik vam priporoča francosko žganje „Diuna", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Dlana", je dvakrat, destilirano vinsko žganje. Prt nakupu pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,,Diamr' in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. CENE: ! mala steklenica . K - -50 l srednja „ . . ., t'20 1 velika „ . . . „ 2*40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „l)iaiia", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj, I,, llohensiunpfeug ">U. Jakob JtuSigoj, trgovec z zlatom in srebrom, g. br. državne železnice GORICA Gosposka ulica ši. 25 priporoča svojo veliko zalogo najfinejših švicarskih, preciznoidocih srebrnih in zlatih in vseh drugih ur. Budilke od kron 3' n prej. Dobi se tudi električne ure za tovarne. Cene nizke. Za vsako popravilo se jamči 1 leto. . . • etletnega med. - Samorodee (Samovodner) I :„. •- 0.5 . 1 osemletnega „ ,, ,, , „ 0.25 I petletnega med. - samotofa (Ausbruch) „ 0.25 1 osemletnega „ „ „ j Kolekcija št. II. ] l>tt steklenic i .7 1 petletnega med. - Samorodca (Samorodner) j 11 ' » 0.7 1 osemletnega ,, „ „ / v 11 0.5 1 petletnega med. - uunotoča (A.usbruuh) it ii 0-5 1 osemletnega „ „ „ j Kron 9' brez kakih drugih izdatkov! proti povzvtju ali predplačilu gor. zneska. kron 6350 brez kakih drugih u latkov! franko zabojniue in franko postaja, plačati tekom 30 Unij od datuma na fakturi. Akcijska družba tokajskih vinskih producentov (GeBfcllschaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertrfcbs-AbteUttng) Budimpešta V., Lip6t-k«rnt ii. 2. Odlikovana skoraj v ueh drlarah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke in najvišje gospode. .• Dobri zaupniki, M imajo v 'viSjih krogib znancu in tudi dostop v te kroge, si lahko zafo*ov§ s pri-porocanjMn riaSih vin lep zaslužek, oziroma tudi stalno plačo! QdJa se v1 najein \> ttKsta lokal za trgovino v katerem je bila že nad 20 let trgovina z železni no. Naslov pove upravništvo „S0ČE". Varstvena znamka: „SidroM IS3I iiniment. Ca psi c i cowp.| Nadomestek m I Anker-Pain-Expeller jo povsod prlposaano kot najboljša aredstfo proti preMajenji it*. Za ceno 80 vin., K 1-40 io 2— m do}}{ p0 vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko „si-diom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr, R1CHTER JEVA LEKARNA llatim levu" t Pragi 30 let obslaječa strokovna krojafnica za gospode vsakega stana. Zaloga usakourstmga blaga iz ino-zemskili i čeških louaren ler izgo- louljenih oblek. Blago na meter po najniiih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Na željo se obleka tudi ukroji Zaloga orožja is vse oprave k uniformam, kakor tudi zt brate ..Sokole", samo t trgovini M. PO VARAJ- v Gorici na Travniku štev. 5. GO RICA Ievfileilaililkiiil.lt. t4 ; -i- M. Gal »f I Kilni pasovi. Preveze za život. \ I Elastične nogoviee in preveze za l i krene žile. Ortopedični aparati in , i razne priprave asa bolnik«*. ; I Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorjt, t i termometri, raznovrstni klistirji, j \ zračne blazine in vsi gumijasti : ' predmeti. i ; Parfumi, mila, glavniki, ščetke za i ; zobe, ogledala, čevlji za deževno ; > vreme in nepremočljivi dežni ' plošči. ! le v TOZOR S Gledališki ulici š*. 14. SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian L% v Humpolcu na Češkem T*orn!ike cene. Vzorci franko.