PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugosluv Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. |T. — NO. 1457. Kit«N4 U ••«>«»4-clM, MRtlu, l>ec*.brr «, liHIT. at th* »»al •(««• * 1 '»•• «»<•»» Ikv Ari «f immmrmmm mt tturck Sri IRM. CHICAGO, ILL., 14. AVGUSTA (August 14), 1935. PublUhrd nrrk Ij a| MUUt V%. XtSili HI. LETO — VOL. XXX. NARAŠČANJE ODPORA PROTI "RELIFNI" MEZDI IZ KKESM *sc mora ^ečiti Pretnje z odvzemom prilike za uposlitev in z ukinjenjem direktnega relifa Socialistični program nudi edin izvedljiv izhod iz poloma Rooseveltovih pomožnih akcij Armada, ki se ne zmanjšuje PRIRAVLJANJE NA OBRAMBO P P RELIFNI program s svojimi "zasilnimi plačami" od 50 do okrog 90 dolarjev na mesec je med delavci dobil veliko večji odpor kot pa je vlada pričakovala. Izraža se v stavkih in demonstracijah, kar je Rooseveltovim ljudem posebno neprijetno. Demokratski prvaki so se začeli resno bati, da bi stavke zoper "relifne" plače, kakršna se je dogodila v Nevv Yorku in nekaterih drugih krajih, ne odvzele demokratski stranki toliko glasov, da pride njena zmaga pri prihodnjih volitvah res v nevarnost. V VVashingtonu ne vedo, kaj bi počeli. Ko so člane admi- Sf^raLl^ka" miLlijo^z°<4i-I^am je obiskal eksekutrvo A. rom na stavko v Nevv Vorku, so £• L' *ene'al Hu*h Johnson, kateri upravlja relifna dela odgovorili, da je plače določu kongres in da ostanejo v veljavi, take kot so. Drugi uraanisi so stavkarjem zapretili z od-vzetjem pravice do ponovne u-posiovitve, da ne bo potem ne relifne plače in ne direktnega relifa. Če bi vlaoa to pretnjo res izvedla, bi se dogodile proti nji tolikšne demonstracije Sn izgredi, da bodo odgovorni faktorji morali stvar boljše premisliti. čemu naj le delavci trpe radi krize, ki so jo povzročili s svojimi špekulacijami in blaznim gospodarstvom bankirji in industrialni magnati Insullove-fa tipa! v Profesor Raymond Moley, ki je Met v Roose veti tov "brain trust", je priobčil v reviji To-day članek, v katerem priznava, da je relif s svojimi javnimi deli in zasilnimi plačami ponesrečena stvar. Navaja razloge, čemu, in našteva hibe v vladnih pomožnih akcijah. Ker je to priznal on, je očividno, da ni edmi izmed Rooseveltovih svetovalcev, ki je pričel obupa-vati v "nevv deal". Na podlagi podatkov, ki jih zbira Ameriška delavska federacija, izjavlja njen predsednik Wm. Green, da jc bilo v tej deželi meseca junija to leto še vedno 11 milijonov ljudi, ki so sposobni za delo in bi radi delali, pa jih sistem drži v brezposelnosti. V raznih federalnih projektih je bilo junija uposlenih 2,-2*8,0000 ljudi. V ameriški industriji je bilo od januarja do konca junija odslovi jenih pol milijona več delavcev kakor pa v isti dobi lansko leto. Meseca maja (številk iz prejšnjih mesecev še ni na razpolago) je relif na en ali drug način vzdrževal 19,250,000 ljudi. w ■ t-1 rrf^mm ng3M i. 1 SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA V BOJU PROTI PRIPRAVAM ZA KLANJE Fašizem v škripcih Histeričen boj v Nemčiji proti "sovražnikom države" priča, da je ljudstvo razočarano in skrajno nezadovoljno. Vlada se vzdržuje le s pomočjo terorja. v Nevv Yorku. Eksekutivo je skušal prepričati, da so delavci, ki dobe relifno delo, na dobičku, prvič radi dela, da jim ni treba postavati, in druigič radi povečanih dohodkov. Delavci k'ljub temu protestirajo in demonstrirajo, demokrati pa jim očitajo "črno ne-hvaležnost". Plače, kakršne je določil kongres so plače za redistribu-cijo bede. Delati za tako sramotno nizko ceno, zato da živiš, mora privesti milijone brezposelnih ne samo v razočaranje, ampak tudi v grd nad nevv dealom, za katerega so glasovali. izboljšati stanje brezposelnih in začasno uposlenih delavcev bi bilo mogoče samo z odvzemom bogastev tistim, ki ga imajo preveč, in z dobljenimi RHpHH sredstvi 'ljudi pošteno plačati menta zvezne vlade dokazuje, | plačo zaradi zvišanja cen živ-Ampak kapitalistični kongres daJe Pot "n»"J v proaperite- ljenskih potrebščin. to in ' v okrevanje ' zgrešena, Dobički bank so se zvišali in to je, da je vlada zašla v iska- še boljše izglede imajo za bo-n;u take ceste. Žalostna vloga društva narodov.—Pogodbe med kapitalističnimi vladami brez vrednosti Etiopija se a« bo podala bre* boja. Mussolini, ki ae je odločil, da otvoj to deželo sa Italijo, ms tega zaveda, salo jo že pred meseci odredil mobili taci jo, ki je Italijo ia bolj spremenila v vojašnico in jetnisnico. Na sliki jt • kupina vojakov, s kakršnimi se Etiopija pripravlja na obrambno vojno proti Musaolinijevi armadi. Življenske razmere v bolj poslabšujejo kot tej deželi se izboljšujejo ne bo segel po tem sredstvu. Stavke, demonstracije in pa organizacija so načini, ki so delavstvu na razpolago v sedanji borbi Za odpravo socialnih kn-Unije nasprotujejo nizkim vic. Organizacija s programom relifnim plačam največ iz raz-i akcije, kakor je program so-loga, ker vedo, da oodo vlaui cialistične stranke, bi bila naj Nazadovanje industrijskih obratov. — Podražitev živil brez izdatne koristi za farmarje. — Draga in napačna pot v "gospodarsko okrevanje" Statistika trgovskega, delav-1par dolarjev na teden več ka- ni. Delavske družine morajo skega in notranjega depart- kor lani, ima kljub temu nižjo | pač segati po nadomestilu (ole- omargarine), ker je cenejše. Kruha je bilo v prvem četrtletju 1935 prodanega od 6 do 10 odstotkov manj kakor lani v isti dobi. Enako bi lahko naštevali v konsumaciji drugih živil. Npr., v Nevv Yorku so ljudje porabili leta 1932 62,320,000 kvortov manj mleka kakor 1. 1931; 1. Iz podatkov zvezne vlade in delavskih statističnih uradov črpamo sledeče ugotovitve: Splošna gospodarska situacija izkazuje od marca naprej sledili še .privatni delodajalci boljša metoda in najsigurnejša nazadovanje. 1.J-1__t_ t < I • i • 1 •__i « • l____I___1 _ ■ Qf fti4\i'n.il/n dočnost. Tu je dobro poudariti, da ameriški bankirji kontrolirajo vse ekonomsko življenje te dežele in tudi mno£e dil£ge države so odvisne od ameriških posojil. Bankirji so si torej po- in taka bo vlada pomagala znižati že itak nizeK življenski standard. V namenu, da potolaži, prepriča in pridobi unij-ske vodje za vladni relifni pro- magali, dasiravno so bili baš 193-3 je konsumacija nazado- pot iz krize ter iz sistema bede v morju izobilja. Naloga socialistov je, da delavce prepričajo v tej resnici in jih pridobe v našo stranko. EDIN UČINKOVIT NAČIN ZA ODPRAVO MILITARIZMA plomatično primoral v mirovne akcije. Takoj ko je vsled poraza delavske stranke svoj mandat v kabinetu izgubil in so vlado prevzeli toriji, se je mirovna situacija okrenila bolj in bolj k oboroževanju. Tako si je ljudstvo v Angliji- z nepremišljenim glasovanjem pospešilo vojno nevarnost. Stavfoinska industrija obratuje 25 odstotkov manj kakor v prvih šestih mesecih lanskega leta. Produkcija avtov je v tej dobi v nazadovanju, lisoče delavcev je odslovljenih. Delovne razmere .so se v avtni industriji poslabšale radi konkurenčnih motivov korporacij in vsled nagona po zvišanju dobička. Department trgovine so vtr-žile v prvih 6. mesecih tega leta več kakor lani, toda blaga so prodale manj; Razliko je napravilo zvišanje cen. Zaposlitev maja to leto je bila celo nižja kakor maja pro-šlo leto. Dejanska plača letos ravno tako nižja; namreč de-iavec, ki zasluži letos recimo Za odpravo vojne so potrebne delavske vlade, je dejai George Lansbury, vodja angleške Labor Party. Ker niso, imamo manevre, zaposleno muni-cijsko industrijo, mobilizacije in večanje oboroževanja, vaje Pred napadi iz earoplanov, naraščanje dolgov in neznosno krizo. Vzroki za vojno so ekonomiki. Japonska, Nemčija in Italija hočejo svoj prostor na soncu. Boj je za trge in sirovine. Kadar pridejo sirovine pou mednarodno kontrolo in bodo razdeljevane v interesu vseh Ako bo ameriško delavstvo dežel, fbo to začetek ekonom- čakalo na sedanji kongres, ne lige narodov', je izvajal bo dobilo 30-urnega delavnika. Unabury. Taka kontrola siro- Blackova prea»!oga, ki določa, bo ob enem kontrola nad da delavnik ne sme biti daljši municijsko industrijo v med- kot 30 ur na teden, je bila dne | ne le v svoji ampak tudi v dru-narodnem obsegu. V tem veli- 12. avgusta v senatu poražena, ge države. Brivnice, restavra-kem obsega in z razpolagi- '23 senatorjev je glasovalo za- cije, male trgovine in mala njem kontrole nad sirovinami njo in 61 proti. Senator Black , podjetja z lokalnim razpečeva-j> bo mogoče zadati udarec, ka- jo je skuAal spraviti skozi brez njem blagia in izdelkov bi torej oni, ki so v,pohlepu po ogromnih profitih pripravili skoro vse ameriško ljudstvo na strast špe-kuiiranja. Ljudje so dobili misel, da se more s sto ali tisoč dolarji napraviti 20 do 50 odstotkov dobička brez dela. Leto 1929 jim je dokazalo, da mo- v a1! a nadaljnih 37.860,000 kv. in 1. 1934 59,160,000 kvortov. Kaj torej koristi farmarjem višanje cen, če pa morajo ljudje v mestih potem kupovati toliko manj! Zato so razmere farmarjev prav malo boljše kakor so bile, in še to v glavnem VOJNA z Etiopijo, na kakršno se Mussolini pripravlja s tolikšno- vnemo, bo s strani Italije striktno osvojevatna vojna in le Etiopija svetu lahko zagotavlja, da je njen boj obrambni boj. ki ga ni provocirala, čeprav skuša Italija dokazati nasprotno. Italija hoče Etiopijo iz imperialističnih nagibov. Potrebuje sirovine za svojo industrijo in zemljo za odvišno prebivalstvo. V Etiopiji se nadeja dobiti oboje. Moderno orožje, s kakršnim je opremljena italijanska armada, postavlja etiopijsko obrambo v negotovost, ali bolje, v gotovost poraza. Evropske države so ji večinoma odklonile prodajati orožje s svetohiinskim izgovorom, da nočejo podpirati vojne. Italija ima svoje municijske tovarne, dočim je Etiopija brez njih. Ako ne dobi municije iz inozemstva, too poslala svoje vojake v smrt brez orožja, s katerim se bi branili. Liga narodov je tudi v tem sporu zlezla pod klop, ker se noče zameriti Mussoliniju. S tem je pokazala še bolj očividno kakor v slučaju japonskega osvajanja Mandžurije, da so pogodbe tudi nji le krpa papirja. Zadeva je sicer na apel Etiopije prišla pred ligo. Bila je obravnavana na njeni konferenci, ki ji je predsedoval sovjetski komisar vnanjih zadev Maksim Litvinov. Odloka ni izdala nikakršnega, pač pa se izvija, da si umije roke. Francija, ki lastuje edino železnico, katera veže Etiopijo z morjem, je tajno pristala v italijanski načrt za ekspanzijo v Afriki. Anglija si sicer ne želi povečanje italijanskega vpliva v Etiopiji, ampak kako si ona upa nasprotovati! Mar ni osvojila več dežel in ljudstev s silo, kakor katerakoli druga dežela na svetu? Na zahtevo delavske stranke skuša Anglija kljub temu italijanskemu ugovoru spor poravnati. Ampak kako naj zadovolji Mussolinija, ki hoče vso Etiopijo? Z velikim kosom zemlje, s posojilom in z gospodarskimi koncesijami bi se morda zadovoljil. Toda etio-pijski cesar pravi, da bi bilo toliko preveč. Medtem prihajajo v italijansko kolonijo ob Etiopiji nove čete italijanskih vojakov. V tej situaciji je spregovorila odločno besedo socialistična internacionala in pa internacionala strokovnih unij (pod vodstvom socialistov). Njun proglas poziva delavske organizacije vseh dežel, da n»i protestirajo in store vse v svoji moči, da Mussoliniju preprečfjo vojno, ki lahko zaplarpti svet v nov krvavi ples. Dalje socialistični proglas ostro graja ligo narodov zaradi njene neodločnosti in cincanja, namesto da bi se držala pogodbe, s katero so se članice lige obvezale preprečevati vojno in kaznovati agresivno deželo. Ako se Italiji načrt posreči, kakor se je Japonski, bo z osvajanji nadaljevala, kakor nadaljuje Japonska. Tega Mussolini prav nič ne skriva, pač pa venomer ponavlja storijo o rim-Ijanskem cesarstvu, katero je vladalo svet. In Italija je dedinja tega slav nega imperija, poudarja duce. S takim opajanjem skuša omotiti prebivalstvo, kar mu je v veliki meri uspelo. Neza-dovoljneže pa kroti s terorjem, Toda glad, ki kraljuje v deželi, ne bo oupod&n s slavospevi o rimskem carstvu. "Delavci, ne dopustite, da se bi ena oseba igrala z življenji in bodočnostjo milijonov", kliče socialistični manifest. Vplivajte na vlade svojih dežel, na časopisje in na javno mnenje, da bo protivojni pritisk Italija morala upoštevati! rajo svojo zmoto drago plačati, j s pomočjo vladnih subvencij, kar je ekonomsko za deželo nezdrava metoda. To so nedopustne razmere— posledica blaznega kapitalističnega sistema. Vlada in kongres sta se lotila akcije za podražitev živil, kar sta dosegla. Toda pri tem so merodajni faktorji prezrli resnico, da bi podražitev farmarjem pomagala le, če bi istočasno zvišali kupno moč delavcev. To se ni zgodilo v zadostni meri. Cena maslu npr. je bila dvignjena, toda prodanega je bilo v prvih 4. mesecih tega leta 13 odstotkov manj kakor la- Manj brezposelnih V Angliji je bilo julija 1,-970,000 brezposelnih, a'li manj kot kdajkoli od junija 1930 naprej. Predloga za 30 urni delavnik v senatu odklonjena neustavnosti. Zato je Black i dati, da svoje delovne moči ne svojo predlogo formulira'1 tako, da je določevala skrajšanje delavnika le v tistih obratih, ki prodajajo izdelke ali sirovine krtnega zasluži. Lansbury je na istem shodu zasedanjih, toda je bila vedno Poudarjal, da če bi bil Arthur odrivana. Henderson ostal vnanji mini- Ako bi bila sprejeta in bi »ter v Angliji, bi Evropa ne bila vključevala skrajšanje delav- tako prepletena z vojnimi ob- nika v vseh podvzetjih, bi jo Mi, kajti fl svoje vplivne pozi- vrhovno «*odiAče itak razvelja- «Ue bi vlade moralno ali pa di- vilo z običajno ugotovitvijo o smejo prodati več ko 30 ur na teden? Zakaj jim brar^ti delati 40 ali več ur, ako hočejo? Seveda ?o vsi taki argumenti hinavski, kajti zastopnisi izkoriščevalcev imajo v resnici v mislih le koristi bogatašev, ne pa delavcev. Namesto B! tekov t prtdloii posebnega navdušenja že v več ne bile prizadete, pač pa vsa seje večina zedinila za sprejem velika industrija in trgovina. Kakor običajno, so tudi pri tej predlogi njeni nasprotniki argumentirali, da bi vzela delavcem drago priborjeno svobod o, kajti čemu jim natikati "prisilni jopič" in jim zapove- Tisti senatorji, ki služijo tru« stom. so razgrajali tudi proti VValshovi zakonski osnovi, toda na priporočilo administracije je bila sprejeta. V veljavi bo dve leti, ako ne pride medtem vmes kaj nepričakovanega. Skrajšanje delovnika z zadostno zvišano plačo pride, kadar se bo delavstvo organiziralo zanj. Tedaj bodo tudi po-predloge senatorja VValsha, ka- slanci bolj obzirni, ker se bodo tera določa, da sme vlada ku- bali delavskih glasov in njihove povati potrebščine le od tistih organizirane sile, kakor so zda j trgovin in industrij, ki soskraj- v strahu pred Ameriško legijo šqle delovnik in določili mini ! in glasujejo za njene zahteve malne plače na podlagi določb po bonufiu in za druge koncesi-zdaj sodno razveljavjene NRA. | je kadarkoli so jim predložene. ali mi: si z i: izdelali \.\riM ZA IMIIRLDITVE V BODOČ11 ftLZO.M? Organizacija ima smisel le, ako deluje za namene, radi katerih je bila ustanovljena. Klubi JSZ vrie to dolžnost. V Clevelandu, Chicagu, Milwaukeeju, Detroitu in več drugih krajih se pripravljajo, da prihodnjo jesen na prireditvah v dvoranah dostojno praznujejo 30 letnico Proletarca in 25 letnico JSZ. Take prireditve zahtevajo veliko truda in dober spored, drugače ne izpolnijo namena. iClubi, pritegnite v zanimanje in v delo, ki ga nam nalaga naš program in koristi organizacije, vse naše člane in članice, istotako tudi somišljenike, ki marsikje radi in veliko pomagajo. Oznanjajte svoje priredbe in poročajte c pripravah z* »porede v Proletarcu ako le mogoče vsak teden nekaj, da bo čimveč zanimanja zanje. Kjer želite sodelovanja Prosvetne matice, pišite ji glede sporedov in navodil. Nje-na naloga je, da sodeluje na prosvetnem polju z vsemi pridruženimi organizacijami. Sodrugi in sodružice, pripravimo se za izvršitev dela, kakršnega nam določajo naša načela, kajti če ga mi ne izvršimo, ga ne bo nihče drugi, pač na bodo uspehi reakcije vsled njenih aktivnosti toliko večji. Odločimo se, da mora biti prihodnjo jesen v vsaki naselbini naš shod in v večjih krajih pa velike nrireditve agi-tacijskega in prosvetnega značaja v smislu delavske kulture. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovanska Dtlaviiu Tiskovna Druftba. Ckicag« lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zcdinjenih driavsh z« celo Isto $3.00; t« pol leta $1 76- za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. V«i rokopisi in oglasi morajo biti v naAem urad« najpozneje do pondeljka popoldne za priofcčitev v it e vi I ki tekočega tedna. Kako postopajo z delavci v mestu "braUke ljubezni" PROLETAREC Pttbliahid tvery Wednesday by the Vugoslav Wo!kmen'» Publishing Co.. Inc. Estaiblished 1906. Editor................................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorele«:. Asaistant Business Manager.............John Rak Jr. SUBSCIUPTtON RATES: United States: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countriei, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 363» WEST 26TH STREET CHICAGO. ILL. T.I.,L...i ROCKWELL 2*S4 Kulturno delo in naloge klubov JSZ Socialistično gibanje v Zed. državah ni med Amerikanci nikoli razvilo ali zgradilo organizacij, ki bi poleg drugega dela gojile prosvetne aktivnosti. V Evropi so socialistične stranke vzele v svoje področje tudi izobraževalno delo, kakršnega označujemo "proleUrska kultura". Tu so ameriški sodrugi sklica-vali le politične shode, nominirali kandidate in iskali naročnike svojim listom. Za pokrivanje izdatkov se ameriško socialistično gibanje oslanja skoro izključno na kolekte. Vse drugače so nase stranke organizirane v evropskih deželah. Ne le politično, ampak tudi kulturno delo, zadružništvo, šport in drugo zabavo goje edinole pod svojim okriljem. Naša JSZ je v tem oziru skušala storiti več kakor pa stranka v splošnem. Vsaj vjiekaterih naših klubih se je razvila tendenca, da ako hočejo kaj pomeniti, morajo vprizarjafci igre in prirejati koncerte pod svojim okriljem ter skrbeti tudi za drugo razvedrilo. Imajo svoje čitalnice in knjižnice. 2al, da je za take in slične naloge klubom vedno primanjkovalo sposobnih delavcev. Kljub temu smo dosegli velike uspehe. Na podlagi izkušenj tu in v drugih deželah vemo, da ako hočemo res delavsko kulturo, tedaj jo morajo gojiti le socialistične organizacije. Takozvana samostojna napredna kulturna dTu-štva so običajno napredna le v toliko, da njih člani "k maši ne hodijo". Tudi med ameriškimi Slovenci niso samostojna napredna kulturna društva v splošnem boljša kakor druga. Klubi J8Z imajo v svojih pravilih za delo na prosvetnem polju začrtane velike naloge. Zdaj je "poletje, čas piknikov in zabav na prostem, ampak klubi se morajo vzlic vročini že zdaj pripravljati za sporede v prihodnji sezoni. Klubi, ki bi odlašali s tem delom, ali ga prepuščali drugim skupinam, bi škodili najbolj samemu sebi in prav tako delavski kulturi. Do4žnost sodrugov je, da dekijejo kot socialisti v socialističnih, ne pa v polovičarstyh organizacijah. Ako se bi ravnali po tem pravilu toliko kot se bi morali, bi bilo maše gibanje jačje, aktivnejše in vplivnejše. To so dejstva, o katerih je dobro razmišljati, da ne zgrešimo dvojih nalog. . V Pkiladelpkiji, ki ima naziv "mesto bratska ljubezni', »i delavci skušajo izboljšati svoj položaj na edini način, ki jim preostaja v tak rasmerak, to ja, s pomol jo stavk. Ampak policija ni v mest« "bratska ljubezni" napram stavkarjem prav nič bolj obzirna, kakor drugod, kar pri-čata tudi gornji dve sliki. Oportunizem komunistov PIKNIK ČIKAŠKIH SOCIALISTOV CHicago. — Letni piknik Idili gibanje, s katerim bi mo- o k raj ne social intimne stranke se je letos nekoliko odrinil. Vršil se bo v znanem Pilsen parku na 26. cesti in Albany ave. v soboto popoldne in zvečer dne M. avgusta. Na programu bodo razne atrakcije — športne igre, umetni plesi, petje in govori. Nekdo bo dobil zastonj tudi lep Philco radio. Za plesalce je preskrbljena dobra unijska godba. Pilsen park je privlačnost že rala resno računati tudi bur-žvazija. 8 svojimi aktivnostmi v Illinois VVorkers AHiance, organizaciji brezposelnih, in tudi v unijah, je socialističnemu gibanjiu v tej državi odprta široka pot med delavske mase. In T prihodnjih mesecih je treba te ugodnosti izrabiti v polni meri. Če hočemo priti na glasovnico prihodnje leto. V to svrho pa potrebujemo sredstev za nastavitev organizatorjev. sam zase. Je najlepši prostor; Sicer obstoji možnost, da pride za take priredbe v mestu. Kra- do prihodnje kampanje do or-sijo ga lepe cvetlične grede, ganiziranja delavske stranke, senčnato drevje, s peskom po- katere del bo tudi socialistična suta pot, trate in lep pavilijon. Pa tudi klopi je dosti, da se človek lahko odpočije, se pogovarja s prijatelji ali pa mirno opazuje vrvenje množice. Ampak za zavednega delavca ni to glavna atrakcija. Za nas jc glavno socialistično in delavsko gibanje, ki je v borbi za nov družabni red. In v»*iav-sko gibanje ni kakšna abstrakcija ali nekaj meglenega, ampak zelo konkretna stvar in dinamična sila. Tvorimo g« živi ljudje, vsi v stranki a'li drugih delavskih organizacijah aktivni ljudje. In čim več nas deluje za preobrat sedanjega gnilega sistema in za družbo bodočnosti, tembolj dinamično je delavsko gibanje in tem bližje stranka. Toda na to se ne moremo preveč zanašati, ker or- poselnega delavstva ne bodo ^topile v akcijo same od sebe. In če bi se prav to zgodilo, bi bila to drhalska akcija, ki ne prinese niti začasnega uspeha, da ne govorimo o trajnih uspehih. Na čelu teli mas mora (biti socialistično gibanje. Ako tega ni, je s stranko, s socialisti nekaj narobe. In kaj ima vse to opraviti * socialističnim piknikom v Pilsen parku dne 24. avgusta?, bo mogoče kdo rekel. S pikniki res ne bo prišlo do preobrata niti do organiziranja delavskih mas. Ampak so dobro merilo vstvarjajočih sil vsake organizacije. Za okrajno socialistično gibanje je ta piknik velike važnosti tako iz moralnega kakor gmotnega stališča. Vsak čita-telj teh vrstic lahko po svoje ... . . , pomaga do uspeha. Prvič je po- ganiziranje močne in resnično ' . . . . . „ ,, . . , 4 , . ... trebno, da ne ostanete doma ali delavske stranke ni lahka1 Bog s kajzerjem in Hitlerjem Adoll Hitler se je povrni'! s počitnic, da je zapretil opozi. ciji z zatrtjem, če se ne umiri. Ako nas mine potrpežljivost, vas bomo zdrobili tako grozovito, da vam prihodnjih petnajut let niti v glavo ne bo padlo, da nam bi še nagajali, jc dejal der fuehrer. Nato je izjavil: "Pred petnajstimi leti sem imel samo energijo in vero. Da. nes je naše gibanje osvojilo Nemčijo in jo preobrazuje. Ali bi to bilo mogoče, če ne bi Vsemogočni blagoslovil naše delo in napore?" Ako bi Hitler ne imel tako kratkega spomina, se bi domi-slil, da se je pred vojno kajzer slično hvalil in ob neki priliki dejal: "Jaz in bog!" Vprašanje nagote v Clevelandu Upravitelj javnega kopališča na St. Clair Ave., v slovenskem delu te ulice v Clevelandu, je odločil, da se dečki "'lahko poslužujejo to sezono bazena brez kostumov. . ." Sramežljivi krščanski ljudje protestirajo. Izraze zgr ižanja objavlja Ameriška Domovina. Kev. Matija Jager kliče na pomoč slovenske matere, da se dotično odredbo ukine. "Ne ubijajte v naši mladini moralnega čuta", pravi Jager! čemu ga naj nagota zgolj radi nagote ulbija? Ali so Skandinavci, ki se kopljejo nagi — vsa družina skupaj — bolj nemoralni, kakor Slovenci, ki se kopljejo doma nagi le posamično in zaklenjeni? • Svoboda v Jugoslaviji četudi slovenski klerikalci v Ameriki trdijo, da je notranji minisier dr. Korošec vrnil demokracijo Jugoslaviji, se je pod njegovim režimom dogodilo nekaj dejanj, ki so vse kaj drugega kot demokratična. Predvsem razpust kulturne zveze "Svoboda", ki je storila za vzgojni In športni podvig slovenskih delavcev toliko, da ima v tem oziru neizbrisne zasluge. Kljub temu je bila razpuščena. Socialisti v Jugoslaviji pač ne morejo dosti pričakovati, dokler ne bodo spet uvedene svobodne volitve z enako in tajno volilno pravico. Nove fare v Johnstownu Slovenska naselbina v Johnstownu, Pa., je bila do pred kakimi petimi leti prosta župnij. Zdaj ima štiri, kakor poroča John Gračner in kakih pet duhovnikov. Nekoč je bila trdnjava napredka kljub provokacijam in špijonaži kompanijskih traban-tov. Gračner meni, da bo še. Ampak to, da morajo ameriški Slovenci vzdrževati par sto duhovnikov, nun in drugih v svojih župnijah, poleg pa plačevati visoke dolgove, ne more biti brez škode zanje. Napredne skupine imajo pred seboj resnejši problem, kakor pa si večina v svoji brezbrižnosti predstavlja. Nad osem tisoč hiš v Clevelandu se bi moralo porušiti V t levelandu je 8,806 hiš, ki so popolnoma neprik'Iadne za človeška bivališča. V njih stanuje 14,000 družin. V teh hišah ni niti stranišč, niti ne drugih ugodnosti, kakršne nudijo človeku ' x. , i pa greste kam drugam, marveč stvar. Na drugi strani je pa o-jda pridete v Pi,8en park I)ru_ nekaj komforta. 3,870 družin nima vode v svojih stanovanjih jacanje in obstojanje močnega socialističnega gibanja funda-mentalna potreba tudi v slučaju organiziranja delavske stranke, katero naj tvorijo razne delavske in farmarske organizacije. Glavna dinamična sila, ki ve kaj hoče, mora biti socialistično gibanje. Nobenega dvoma ni, da stojimo v Illinoisu, kakor tuai v deželi na splošno, pred važnimi pridete gič lahko pripomorete do uspeha tudi z osebno agitacijo med svojimi prijatelji in delavci. Vstopnina v predprodaji 25c, pri vhodu bo pet centov večJ Tudi ste lahko vi tisti, ki bo zastonj dobil lep Philco radio. Rezervirajte si torej soboto 24. avgusta za socialistični piknik. Član. Resolucije, kakršne je sprejela z ozrrom na taktiko ameriška komunistična stranka v času svojega postanka, so danes brez vrednosti. Prav tako menja svoj pHašc kominterna. L. 1919 je sprejela načelo, da je boj za socialne reforme ob I smo velikemu preobratu, enem boj za podaljšanje življenja kapitalizmu — vsled tega Socialistično gibanje v Illi-proč z reformami! » noisu je danes sicer bolj razšir- Danes komunisti v tej deželi zagovarjajo bonus za bivše jeno in močneje kakor kdaj vojake, zahtevajo prosto to, pronto ono, podporo tu, podporo prej po razsulu stranke. Toda tam — koncesije farmarjem neglede kako bi bile sdbične, hočejo krajši delovnik, višje plače, izboljšanje kjer mogoče, vse to pod kapitalizmom neglede na njihovo nekdanje razodetje, da so reforme voda na mlin izkoriščevalcev. Pred leti so se komunisti norčevali iz buržvazne demokracije in tolkli po vsakem, ki bi jo branil. Danes predlagajo v njeno obrambo združenje vseh sil, ki so zanjo. Razlog je seveda fašizem, na katerega bi komunisti, če bi bili dalekovidni, lahko že pred leti računali. Komunisti so proti cerkvi. Ampak v Nevv Yorku je z njimi vred korakala 1. maja fanatična množica bigotov, katere vodi Father Divine. Socialistično gibanje v tej deželi se ni še nikdar toliko degradiralo, kakor so se ob tej priliki komunisti. Dolgo so trdili, da ne marajo s socialističnimi vodji nika-kega združenja. Končno so zavrgli tudi to nezmotljivost in danes iščejo združenja s komurkoli. Ni ga socialističnega zborovanja, ki bi ga komunisti ne povabili v enotno fronto. Prej so socialiste zmerjali s slugami buržvazije, izdajalci, socialfašisti in še celo vrsto takih nazivov bi lahko našteli. Zadnji kongres kominterne v Moskvi je svoje načelo enotne fronte še »bolj poudaril, kajti dogodilo se je prvič, da socialistično gibanje ni bilo zmerjano ob vsakem predlogu, kakor poprej. Kominterna je šla v oportunizem, kakršnega obsojajo mnogi komunisti, posebno še komunistične skupine, ki so se ločile od svoje internacionale. Vzrok spremembam pa ni kako novo razodetje ali bližajoča se svetovna revolucija, ki so jo obetali. ampak koristi sovjetske Unije. S tega vidika so socialistične stranke lahko bolj revolucionarne kakor komunisti, ker bodo taktiko uravnavale na podlagi dognanj in potreb, ne pa zato, ker bi bila v korist tej ali oni deželi. So za obrambo Rusije, ne pa za podreditev svoje taktik" Rusiji. Komunisti ne morejo početi drugače kot delajo, ker se nočejo zameriti kapitalističnim vladam, kajti te se lahko združijo in navale na USSR. Socialisti imajo v sedanjih razmerah veliko l&glje stališče, zato bodo v praksi lahko bolj radikalni kakor pa komunisti, četudi jim je bila revolucija glavna beseda in cilj. prisiljena storiti vsaka vlada. O yes, dobili smo tudi draginjo. V najboljšem slučaju smejo pod sedanjim sistemom pričakovati le počasno stradanje, potreibno je večjega ojačenja, j Te razmere morajo prej ali slej da bo kos svoji nalogi. Pred- učinkovati na mase in jih povsem potrebuje gmotnih^sred- gnati do točke, ko bodo priče-stev za razširjenje organizaci- le zahtevati pravico ao pošte- poliUčnimi spremembami. Roo- K • delamo v Detroitu seveltov "new deal je da'i brezposelnim in brezpravnim Detroit, Mich. — Na proši. masam 'le — relif. To bi bila seji kluba št. 115 JSZ (zapa- u,m {j in 81,280 družin pa samo mrzlo vodo. Nad 17,000 hiš v Cleve-landtjje brez kleti.« PTe in slične podatke je objavila zvezna preiskovalna komisija za odpravo beznic in brlogov. Tudi Dunaj je imel nekoč tak problem. Socialistična administracija ga je odpravila z gradnjo hiš, ki jjh je na to dala delavcem proti zelo nizki stanarini. Ampak te človekoljube je avstrijska vlada deloma pobila ali pa zaprla. Demokratom in republikancem v Clevelandu se ni bati takega konca, čeprav so omenjene številke dokaz, da bi morali biti prvaki obeh strank, ki sta odgovorni za tako stanje, poslani v prisilno delavnico. Potreben bi bil sodnik, ki jih bi obsodil v delo pri podiranju hii "kakršne niso niti za pse" (slednja ugotovitev v narekvaju je iz Ameriške Domovine). je. če bi na primer mogli poslati med delavstvo vsaj tri organizatorje, ki so pripravljeni delati le za stroške, bi v šestih mesecih ali v enem letu zgra- nega življenja, pravico do dela in poštenega zaslužka. Nobena stvar pa ne pride sa ma od sebe. Tudi mase brezpravnega in v veliki meri brez RAZŽALJENJE VELIČANSTVA Spomini na Adowo Abestovski cesar Menelik If. je v bitki dne 1. marca 1. 18D6 pri Adowi italijansko armado popolnoma porazil Italijo je vselej aram, kadar ji kdo omeni Adowo. Ali bo Mussolini s svojo invazijo bolj srečen? Bombastični govori so eno izmed sredstev diktatorjev. Množica jim ploska, tudi ako ji kaj ne ugaja. /MAH * tUHf{>* VHt »0», *\>rt * »' Nof on yoiir tintype Fiv« hisfoncol by c»ne whc i urtlil oly ituati £fts «t 4 Neki ameriška revija je priobčila karikaturo, ki je povzročila, da je japonska vlada naslovila vladi v Waskingtonu protest • sugestijo, da te naj take ialitve v kodoče prepreči. Na Japontkem je norčevanje iz cesarja naj-večji zločin, kajti mikado ni tamo vladar, ampak boianttvo ob enenv Na •liki na vrku ja japonski ce.ar, {n baaadilo pod njo, da je dobil Noblovo mi-rovno nagrado. Prva vrstica na vrku pravi: 4'Huay Long odžal v samostan/* Stavek spodaj sa v prevodu glasi] "Pat zelo nemoftnih zgodovinskih situacij od anega, ki za ja naveličal vedno enakik naslovov." dna stran) smo obširno razmo-trivali o možnosti ustanovitve rdečih Sokolov (Red Fa'lcons), katerih hrbtenico naj bi tvorila naša mladina. Poleg telovadbe bi se vršila tudi perijoaična predavanja o vitalnih delavskih problemih. Načrt je bil v principu soglasno sprejet. S. A. Chesnik je pa izjavil, da bo prve razrede sam poučeval, ker ima o telovadbi izkušnje iz starega kraja. Direktorij Slov. del. doma nam je pa zagotovil dvorano za vaje brezplačno. Za nabavo orodja, krojev itd. so pa potrebna gmotna sredstva. Zato se je v klubu ustanovil tozadevni sklad, ki je pa \za enkrat še prazen. Da se ga vsaj deloma napolni, je klub sklenil prirediti v ta namen zlet v nedeljo 18. avugusta in sicer na Martin Horvatovo farmo. Ta je na Gulle.v Rd., pol milje od Te-legraph Rd. po West Warren ave., nakar obrnite na Gulle.v Rd. na desno do prve farme. Prostor je zelo idiličen ter moderno urejen. Glavna atrakcija bo balincarska tekma med vzhodno in zap. grupo, vstopnina bo samo lOc. Samoobsebi je umevno, da bo tudi za ples, jed in pijačo v obilni meri preskrbljeno. * Zabava se prične že ob 10. dopolcne. Ker je prebitek te priredbe namenjen izključno za vzgojo vaše mla line, ste prošeni, da se udeležite v obilnem številu. Detroitske gospodinje so organizirale takozvano mesno stavko (Meat strike) proti obstoječim oderuškim cenam. Vsled tega bojkota je že mnogo mesarjev zaprlo svoja vrata, drugi- pa komaj še životarijo. beg, v slučaju, da se bi jez podrl. škoda je ogromna. Po nekaterih krajih v tem teritoriju ni bilo tolikšne povodnji /.e od leta 1888. Ljudi tepe depresija, zdaj pa še ta nesreča. Nalivi so pogosti in iz malih potokov nastanejo deroče reke. Pravijo, da premogovnik Stanley stalno preneha z obratom. V naši dolini sta samo dva premogovnika, ki sta obratovala le po 4 dni v tedmu. Zdaj so enega zaprli, kar je težak udarec za premogarje, kateri so še ob ta bori zaslužek. * V nedeljo 18. avgusta bo seja tukajšnjega soc. kluba št 11. časa je veliko, torej uaele-žite se je vsi. Urediti moramo končni obračun za United Socialist Drive in sklepati o drugih važnih zadevah. Federacija SNPJ bo imela svoje zborovanje v nedeljo avgusta v društveni dvorani na Boydsvillu. Med drugim bo razprava o pikniku, ki bo na I>abor Day na Rilley Hillu na G. Thomasovih prostorih v Bridgeport, O. — Tu so letos Worwoodu, VV. Va. Piknik fe-divjale velike povodnji. Prvič deracije, ki se bi imel vršiti 4. je vršila svoje uničevalno delo julija, je preprečil dež. Vsled 4. julija. Dne 2. avgusta ponoči tega je odbor federacije dolo-je voda zopet privrela, v neka-idil'v ta namen Ubor Day. terih krajih celo dvakrat isto, * noč; potem zopet v nedeljo 4. avgusta dopoldne, največja po- a bi se organiziralo v konsumna društva (zadruge) potom katerih bi v doglednem času osvojilo monopol nad vso trgovino in — privatne trgovine bi same od sebe propadle. V Angliji in skandinavskih deželah je delavstvo v tem pogledu že napravilo ogromen ..oraK naprej. Za zadružno trgovino se je pričela akcija tudi med detroitskimi Slovenci. V bližnji bodočnosti se bo sklical v ta namen shod, na katerega se bo povabilo strokovnjaka, da nas upelje v skrivnosti poslovanja zadružnega sistema. Nad vse zanimiv Članek o zadružništvu je napisal v Pro-sveti z dne 31. julija Jos. A. 8i-skovich iz Clevelanda, kjer imajo rojaki kar tri zadružne trgovine. Detroitskim rojakom toplo priporočam, da o njem razmišljajo in da javno izrazijo svoje mnenje. Frank Česen. RAZNOTEROSTI plava pa je bila dne 6. avgusta. Prizadela je kraje v vzhodnem in centralnem Ohiu in pa deloma v W. Va. V bližnjem Val-ley Grove, W. Va., je napravila ogromno škodo, kakor tuai Vsem. ki so prispevali v pomoč družini John Slanovca, kateri je povodenj 4. julija uničila vse, sporočam, da bodo njihova imena v kratkem objavljena v listih. Družina se za kazano podporo vsem iskreno v tej okolici. Voda je odnesla zahvaljuje. Otroci so tako hiše in zemljo s polja, razdrla °traAeni vs,ed P™*tanc Rr°ff mostove na železnicah in cc.|da kadar grmi ali sc pnpravijs drugi-pa komaj še životarijo. ' ; ,7, . v Hn*in *tnr$e d» Dosedaj »e ceno ie niso znižale,' "•P'«v.U veliko dru*c ^ fe«iu pršijo ker mrvgočna roka mesarskega ^m'0-trusta daleč seže. Vsekakor jc Ko to pišem, je v veliki ne-pa akcija posnemanja vredna, varnosti vodni rezervar v Mas- Take in slične bojkote bi delav- silionu, C). Ljudi so obvestili. sivo že davno lahko ukinilo s da naj bodo pripravljeni na naj umaknejo od struge, ni dno, kajti biti v takem neurj« v hiši. iz katere jim ir voda it-hod zaprla, pretrese živce H J tako močnemu. — Jo»* Snoj. ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČ1Č. (Nadaljevanje.) "Se morem izbirati, dokler ne vem, kaj v^etd!"_Je čemerno zagodrnjal Mangien, ki ga Je takoj 1 prekinilo Abtovo porogljivo krohotanje: "Potem, potem vam bo šele te-iko izbirati. Zakaj se tako obirate in lovite? Saj j*to vaš recept: eden ukazuje, drogi drži jezik za zobmi in sluša — le da danes izjemoma ne ukazujete vi. Danes je svet narobe! Vidite tisti mali, beli gumb tam na steni, in tu grdi, preklani noht na tem raapokanem kazalcu? — Pravi zamazani prst delavca. A ie pritisne na tistile gumb, bo gospodu ba-ronti trda predla! Danes je pač tak dan, da proletarec lahko pozvoni slugam — torej se mu je treba pokoriti! To je vendar jasno ko befli dan. Ne? Mangienove oči so nemirno begale sem ter tja, ad Abta k Mimi in spet nazaj k Abtu: ni mu bilo jasno, kaj pobalin prav za prav hoče. _ i. "Pazite dobro, gospod baron!" je prešerno dejal Abt. "Želim — ali ne: ukazujem, da ivite tri dni čisto kakor siromašen delavec, reba je, da poskusite, kako lepo je biti navaden proletarec! Ne za dolgo! Kje neki. Tudi nočem, da bi bil umazan — kakor ste hoteli meni z nekaj bankovci zapreti usta, Uko použijte tudi vi le eno samo žličko siromaštva, najboljšega, le smetano: tri praznike brez dela—to vendar ni preveč? Ko bo tistile zvonec spet vam na razpolago—povejte odkrito, gospod baron, ali boste zadovoljni, če me ie po treh dneh izpustijo iz luknje?" Mangien še zmerom ni razumel, ni maral razumeti, na kaj meH Abt. Ni odgovoril in napravil je tako neumen obraz, da se je Abt obrnil k Mimi: "Menite nemara, da zahtevam preveč? Trideset let so bile vse dobrote sveta fo#podu baronu na razpolago. Te tri praznike naj se zdaj godi dobro meni, gospod baron pa naj stopi v mojo kožo — to vendar ni —" "V vašo kožo?" — je bruhnil Mangien — "pustite vendar že to trapoglavo čenčanje! Kaj lahko slečete svojo kožo?" "Saj res!" je vskočil Abt posmehljivo in zamišljen ogledoval svoje izprožene roke: 'Tole skorjo pač moram obdržati, trideset let sem jo strojil, kar čez noč se razpokline ne zacelijo. — A to nič ne de! V vaših rokavicah bodo tudi moje lopate kakor nežne ka-valirske šapice, in gospod baron sam ne bo verjel, kako podoben bo prostaškemu delavcu, kakor hitro obleče moje cape! Takšenle razcapan jopič in siva srajca, lahko si baron, kakor hočeš ..." "Kaj? ... Jaz? Jaz naj oblečem vašo obleko? Tega ne boste doživeli!" "Počasi! Le lepo počasi, gospod baron, ne nozabite gumba na steni! čemu bi se človek obira'l in obiral, ko moraš nazadnje le nekoliko popustiti. Kar zabavajmo se dalje! Se vam nemara studijo moje cunje? Po gartro-žah sicer res ne dišijo—a lahko bi bili naleteli nagrše, na mnoge grše!--Nisem se oženil, kakor so se drugi, le zato, da se ne bi popolnoma zasvinjal — tako redko se dogaja, da bi delavec lahko vso svojo plačo porabil sam zase! Dobili'boste svojo kamrico, moja pražna brkljarija visi v omari — če vas je volja, se lahko postavite. Kaj staviva, da ne iztaknete v vsej svoji tovarni enega, ki bi vam lahko ponudil kaj boljšega kakor jaz?" Baronu je postalo skoraj slabo, ko je ogledoval zmečkano, zamazano sivo flanelasto srajco. Mislil je na smrad po znoju, ki je udarjal v njegov avto vselej, kadar je prehiteval kolone svojih delavcev, ki so se vračali z dela. — In on naj — On ? "Znoreli ste! Kaj res mislite, da se bom s to ntaskerado —" "Dovtipov zabijat nisem prišel," je mrxo za-trozil Abt. Tu v žepu suknjiča je moja de-*V8)ca knjižica, na prvi strani najdete naslov. Tu je kuverta z vso mojo tedensko plačo — £ti pfeniga nisem še zapravil. Desetak morate dati jutri zjutraj starki, ki vam prinese ka-v«; ostalo smete pognati v treh lneh, ker ste Pa* boljšega življenja vajeni. Ne maram, da to me opravljali, češ, da sem stiskač. Za božič Je moja gospodinja kamrico lepo očedila in Posteljo preoMekla. Niti za hip ne pozabite, kakšno srečo imate! V nedeljo zvečer vam vrnem vse, kožiuh, obleko, listnico — in tudi •voj denar — bore malo bom porabil. Nočem dobtfka. (Poštena zamenjava. Dam vam najboljše, kar imam: tri dni brez dela — jaz pa bom živel tako, kakor gre vam zmerom — samo božične pravnike, potem se poberem spet k svoji stružnici in nisem viael nič in ne yem nič, na to se lahko zanesete! Besedo držim, čeprav nisem drugega ko umazan prolet. Na mojo* besedo se lahko vsakdo zanese! Dami sp ni treba bati. Toda nikar me ne poizkušajte prevariti! Svarim vas! ... če me speljete na led, vam zagodem tako, da je vse žive dni ne boste pozabili! Zdaj sem pač jasno povedal. To je moja cena! če jo boste plačaii, vam nikoli več ne pridem pred oči. Če ne, zibobnam vso hišo skupaj. Sam gospod bog ni tako bogat, da bi lahko drugače odkupil moj molk!" Mangien je stal zmeden, z napol odprtimi usti. — Kaj početi? — Kaj res ni drugega izhoda? Njegove oči so iskale Miminega pogleda, toda Mimi je v zadregi gledala mimo njega; razjedala jo je nestrpnost, videti vse želje nevarnega nasprotnika izvršene. Njej vendar ta maščevalni človek ničesar ni hotel. Bila je Mangienova dolžnost, odvrniti i.a vsako ceno nevarnost, ki jo je bil pahn?l vanjo. Kakor nehote je stopila bliže k baronu in mu proseče pošepetala: "Je t'en supplie, cheri, fais iemblant, je te donnerai d ta h&bita de Bodo, apres."*) Z igrano veselostjo je odprl Mangien vrata v kopalnico ter se postavil ravno ko lakaj: "Prosim, izvolite! Toda prosim vas, pred mano! Samo za vami, kajpada!" Že je hotel Abt slediti povabilu, a se je vrgel spet nazaj na stol: "Se ne da nič pomagati, gospod baron! čisto iz zadnje moke nisem:-Kakor hitro od-ideva odtod in ne bom mogel vleč pritisniti na tistile gumb, boste vi spet na konju. Samo namigniti vam je treba policiji, pa bodo našli vaše stvari pri meni, izmislili si bodo tatvino ali roparski napad — ne, ne, poznam te reči! Treba je vse do zadnjega lasu pretuhtati, korak za korakom, da me ne boste mogli potegniti za nos! Znova vas svarim! Od tu jo mahnete naravnost v mojo sobo ter ležete spat v mojo podrtijo — za kontrolo poskrbim! če bi se moja gospodinja čudila ali če bi kdo drugi preveč izprašoval, recite, da ste moj prijatelj iz mladih let, iz Hamburga, to navsezadnje tudi ni čisto iz trte izvito! Ali se pišete Miiller ali Knepke, to je vseeno, samo — s poklicem morate biti pa že nekoliko previdnejši. Spričo vaših nežnih ročic vam živ krst ne bo verjel, da ste delavec, toda recite kar: krojaški pomocniK, to gre! V Hamburgu ste izgubili delo, zdaj bi ga radi našli v Berlinu in boste čez božične praznike stanovali v moji kamrici, ker nimate nikjer drugje zavetišča. Vse drugo bom že sam uredil, ko se vrnem. *) Prosim te, dragi, odnehaj vsaj na videz, dam ti potem Bodovo obleko. (Dalje prihodnjič.) AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca» V»e naročnine, ki jih poiljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so itete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pciije eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. VIIL IZKAZ. Anton Jankovich, Cleveland, O. ...... 36 Bartol Yerant, Aliquippa, Pa. . .... 27 Chas. Pogorelec, na agitaciji po Ohiu . 23 Caroline Macerl, Chicago, III. ____________________23 Jacob Rožič, Milvvaukee, Wis. _____23 Anton Tomšič, Oakland, Calif. . . 14 Frances Zakovšek, No. Chicago, 111. 14 Rudy Fradel, Yukon, Pa. ........ . . 13 Anton Zornik, Herminie, Pa.__________9 Frank Stih, Sheboygan, Wis— ... ... 8 John Zornik, Detroit, Mich. .................8 Joseph Jež, Warren, Ohio ... .. ________ . 6 John Terčelj, Strabane, Pa. .. 6 August Tušek, Farmington, III. 4 John Vitez, Nanticoke, Pa. ... 4 Frank Zaitz, Chicago, III..........................4 John Rak, Chicago, 111...... ...........4 Anton Sular, Arma, Kansas ... ... 3'/i Joseph Snoy, Bridgeport, Ohio__________________3 Joško Oven, Clarendon Hills, 111. ... 2 Ludvik Wipotnik, Chicago, III. ____________2 John Goršek, Springfield, 111. ... ...... . 2 John Langerholc, Johnstovvn, Pa. ... 2 Frank Rataic, Forest City, Pa. ............2 Max Marolt, So. Chicago, III. ................2 Mike Krultz, VVillard, Wis. ....... ... 2 Frank Boltezar, Pueblo, Colo. ..... ..." 2 John Tancek, Girard, Ohio ... ....................1 Jacob Tomec, Crafton, Pa. ... ... 1 Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 250!* polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 190'/a. ■ —-- AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Prole- tarča pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. Protižidovska propaganda v Nemčiji N t tej sliki so tipični protiiidovski plakati, i kakršnimi minister Goeb-bels hujska proti "krivonoscem". Na vrhu na levi j« napis v nemškem letovišču, ki oznanja, da je sidom prihod v ta kraj prepovedan. Na desni je napis v Berlinu, ki pravi. ''Kdori kupuje pri iidih, je izdajalec svoje dežele." Spodaj, drug napis v Berlinu: "Žene in dekleta, iidje so vase uničenje." IZ NAŠEGA GIBANJA Salem, O. — Chas. Pogorelec poroča, da se je slavja 30 letnice Proletarca v Salemu u-deležilo okrog 400 ljudi. Priredil ga je klub št. 24. Poslal je 17 naročnin. Bearcreek-Red Lodge, Mont. VVm. Godina, tajnik kluba št. 35 je naročil 20 izvodov pravi'1 JSZ. Omenja, da je bil njiho/ zadnji piknikxuspešen. Govoril je James Graham, član eksekutive soc. stranke in predseu-nik montanske delavske federacije. Herminie, Pa. — Anton Zornik se je oglasil z naročnino, ob enem poroča, da se je pri popravljanju hiše pobil v nogo, zato bo mora'1 biti par tednov doma. Al iquippa, Pa. — Bartol Ye-rant agitira za Proletarca kadarkoli utegne. Prošli teden je poslal 16 naročnin. V par Krajih so ga vprašali, ako je še potovalni zastopnik tega lista. Na vsak način in to tudi ostane, kakor je razvidno iz njegovega dela in iz notice na drugem mestu v tej števil Ki. » Detroit, Mich. — Janko Zornik je poslal dve naročnini in oznanja, da priredi klub št. 114 zlet v nedeljo 25. avgusta. Klub št. 115 ga priredi nedeljo prej. V tej številki so trije dopisi iz Detroita. La Salle, III. — Po dolgem času se je Leo Zevnik zopet o-glasil. Njegovo pismo vključuje štiri naročnine. Farmington, III. — August Tušek je posla i 4 naročnine. Moon Run, Pa. — Tajnik kluba št. 175 je poslal vzpodbudno pismo in vsoto $10 listu v podporo. Klub je pristopil tudi v Prosvetno matico. Nanticoke, Pa. — John Vitez je poslal z antracita 4 naročnine. Na polju trdega premoga redkokdaj agitira za Proletarca. Upamo, da bo s. Vitez naselbine v svojem okraju večkrat obiskal na agitaciji, in istotako Frank Kataic iz Forest Cityja. Springfield, III. — Udeležba na pikniku našega kluba je'bila večja kakor smo se nadejau, piše tajnik s. J. Ovca. Na prošli ki ubovi seji so dolbili enega novega člana. Strabane, Pa. — Ko je prišel s. John Terčelj na sejo gl. odbora, se je otflasil tudi v našem uradu in nam izročil šest naročnin. Krayn, Pa. — l^ouis Sterle, ki vztrajno skrbi za širjenje Proletarca v svoji naselbini, piše, da ga je obiskal brat, katerega ni videl že 32 let. To je vzrok, čemu se nisem preje o-glasil, pravi Sterle. Johnstovvn, Pa. — John Langerholc poroča, da so nalivi zadnje čase tudi njemu napravili precej škode. Milwaukee, Wis. — Jacob Rožič, ki je poslednje tedne poslal že precej naročnin, jih je dobil spet 6. Chicago. — Klub št. 1 priredi v nedeljo 18. avgusta zlet na "kranjski.hrib" in klub št. 20 na Dam No. 2. Piknik soc. stranke bo v soboto 24. avgusta v Pilsen parku. Redna seja kluba se vrši v petek 23. avgusta. VVaukegan, HI. — Martin J ud nič poroča, da je bil v njegovi naselbini ustanovljen mladinski klub Rdečih .sokolov (Red Falcons). Ko je njegova j hči prečitala list The Falcon Call, se je za stvar navdušila in s pomočjo Možekove hčere sklicala sestanek deklet in dečkov, ki so se nato organizirali v klub. Ako se jim posredi dobi pravo osebo, ki bo dala svoje znanje in čas v korist tej mladini, bo njen klub napredoval. • Cleveland. — Anton Jankovich je poslal spet 18 naročnin in je na vrhu izka<^a, priobčen v tej številki na 3. shrani. — L. Zorko poroča o demonstrac.ji brezposelnih in drugih delavcev proti 44relifn,im" plačam. Njegov dopis je v tej številki. Detroit. — V tej naselbini je nastalo vprašanje ustanovitve samostojnega dramskega društva. Janko Zornik pravi v dopisu, da sodrugi lahko koristijo svoji stvari in naprednim idejam veliko več, ako goje delavsko kulturo pod okriljem klubov. — Klub št. 115 snuje telovadni odsek. sprejelo v pravila določbo, katera takim odsekom dovoljuje separatno (blagajno, so te ovire odstranjene. Najboljše za zbor in klub je, da se z delom nadaljuje, kajti tisti, ki so zahtevali omenjeno pravico, so namen dosegli. Vzrok za kritiko o diK-taturi kluba je zdaj tudi odstranjen. Zato apeliram na člane zbora "Svoboda", da ko začnemo zopet z vajami in reorganiziramo blagajno, da postanemo ponovno aktiven zbor kakor v prošlosti. Sodrugi in sodružice, pokažimo vsi dobro voljo za delo v področju klwer Strait) v korist klubove blagajne. Začetek zjutraj. Zbirališče bo pred prostori Slov. nar. doma med 9. in 10. uro. Zadnji piknik, ki smo ga priredili v korist soc. stranke, je dobro uspel. Apeliram na sodruge in vse druge rojake, da se udeleže tega izleta in s tem pomagajo nasi skupni stvari ter socialistični ideji. Na svidenje dne 25. avgusta! * Zadnjič je bi'la v Prosveti sprožena ideja za ustanovitev nekakega dramatičnega društva z naprednimi tendencami. To se lepo sliši, ampak ali bi to koristilo naprednemu elementu in našim klubom, to je drugo vprašanje. V Detroitu imamo tri klube JSZ, namreč št. 114 in 115 in pa angleško poslujoči odsek. Vsi ti goje dramatiko, od kar obstojajo, posebno še klub št. 114. Na polju dramatike je že veliko storil. Njegove zasluge v kulturnem delovanju so velike. Mar so naši klubi postali nesposobni, da bi vodili petje in dramatiko naprej kakor doslej? V našem klubu imamo pevski odsek "Svoboda". Ali ni "Svoboda" uspesno gojila dramo in petje skozi 17 let? Seveda, in upam, da bo to nalogo \ršila v naprej enako uspeAno. Pri "Svobodi" smo sicer imeli nekak spor radi blagajne. Ker pa je članstvo na referendumu O konvenciji brezposelnih Chicago.— VVorkers' Alliance of America je danes najvažnejša organizacija brezposelnih delavcev. V Illinoisu ima nad 100 krajevnih podružnic. Na prošli konvenciji, ki se je vršJla nedavno v Springfieldu, jih je bilo zastopanih 4o s 12o. delegati. Socialisti so v VVAA zelo delaven in vpliven faktor. Na konvenciji v Springfieldu sta se izmed Slovencev posebno udej-stvovala Simon irojar in Joe Brinocar. Prvi je zastopal slovenski klub brezposelnin v Chicagu. - Brezposelni so se uverili, da jim je lastna organizacija potrebna. Izvojevala jim je pri relifu mnogo koncesij, zdaj pa vodi boj- proti nizkim plačam, ki jih je določila Rooseveltova administracija pri relifnih delih. Konvencija v Springfieldu se je izrekla za ustanovitev velike delavske stranke in za podpiranje zadružne akcije. Ustanavljanje zadružnih prodaja-len je za delavce zelo važna in koristna naloga. Predlog komunistov za združenje je bil odklonjen. Ako bi med delavci ne bilo hlapcev in skebov, ne bi bila nikdar nobena stavka izgubljena. FENO/S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA ! 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tal. Cravrford 138.. o Pristna In okasna domača jedila < Cen« smerne. Postrežba točna. J < KI ic na konferenco JSZ in Prosvetne matice dne 25. avgusta Bridgeville, Pa. — Klube JSZ in društva Prosvetne" matice v zapadni Pennsylvaniji obveščam, da se vrši naša prihodnja -konferenca v nedeljo 25. avgusta ob 10. dopoldne v dvorani društva "Nova Domovina" št. 295 SNPJ na Fire Hill. Po konferenci bo piknik. Klube in društva urgiramo, da sigurno izvolijo zastopnike, da bo konferenca imela čim-boljši poset. Vse občinstvo v tukajšnjih naselbinah va/bimo, da pride 25. avgusta na naš skupni piknik. Pripravljalni odbor bo skrbel, da bo zabave obilo in da boste vsi dobro postreženi. Na svidenje na konferenci in pikniku! Frank Strah. Velika udeležba na pikniku v Salemu V Salemu, O., še ni bilo tolikšne udeležbe kakor v nedeljo 4. avgusta na pikniku kluba št. 24. Posetilo ga je okrog 400 ljudi iz raznih naselbin. Iz Clevelanda jih je prišlo nad 60, med njimi pevci in pevke pevskega zbora "Zarja". člani in članice so delali kakor mravlje. Ker jih je malo, so jim pomagali somišljeniki in pa sodrugi iz Povver Pointa. "Zarja" je zapela tri pesmi. Govorila sta Chas. Pogorelec in Louis Zorko. Slednji je predsedoval. Ljudje so bili zadovoljni s sporedom, z govori in z zabavo. Poročevalec. Naročite knjige iz Proletar-če ve knjigarne. .......... • iiiUitn immiintiimmiiitiitiiimHtiMiiiuiiiimiiiiiiii.immti Milwaukee Leader Največji amerižki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 | za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau Ave. MILVVAUKEE, WIS. i .• iiuMHai.ia ,'■ <■: iir a a .ai - BARETINCIC & SON f Tal 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA. iiiiini;isi;:Bi!ia:i>Bmia» PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMČENO 1727-1731 W. 2lit STREET CHICAGO, ILL. Telefonit CANAL 7172-7173 •••••••••••••••••aeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee« ♦SStSSSt»»ssaaaaaa NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE MltOI>\\ TISK A It .VI 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Ml tiska mo v slovenskem, hrvaškem. slovaškem, češkem. poljskem, kakor tndi v angleškem in nemikem jesiku. . NAŠA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCfc JANEZ SAMOJOV: NEMČIJA BO IMELA NAJBOLJŠO ARMADO V IMENU SOCIALNEGA ČUTA (Zgodba iz današnjih dni.) (Nadaljevanje.) Kemična tovrna je reducirala delavce že preti enim mesecem. Vdlod krize, je bilo rečeno. Denlffja ni in ker ni denarja, tudi ni dela. Sedaj pa je olj pritiskajoč« krize je podjetje prisiljeno, pristopiti k redukciji delavstva. V soboto ae rapia<6a sledeče delavce in se ji m izroče kinjiiice. . . Ko se kriza poleže in bodo naročila bodo zopet spre.itti v delo." (Sledila so imena reduciranib.) Delavci so se spogledali. Za-nidljiv, prezirljiv nasmeh jim je legel na usta. Reduciranim je zastalo srce, obrazi otrok in žene so se jim prikazali v mislih. "Ni naročil? Ha . .. Zakaj pa moramo delati celo nadure?" Ali zgodilo se je, kakor je bilo napisano na vratih. Drugi teden je delala samo polovica prejšnjih delavcev. * Zopet je bil zajtrk. Podjetnik je sedel pri beli kavi in sirovem maslu. Pil je, kadil in nekaj računal. Nasproti je sedela Kriza. "No, kak? . .. Nisem ti morda kaj škodovala?" "Hm," je rekel podjetnik. <4Skrbi si mi sicer precej povzročila, ali imel sem in imam dobre sotrudnike. Moje delavstvo mi je priskočilo na pomoč." "Kako! . . . Čudno vprašanje. Polovico delavstva sem poslal na dopust, ostala polovica pa je pljoinila v roke in izdela sedaj ravno toliko in še tuintam več, kakor prej vsi, ki so bili." Kriza je kimala z glavo. "Spretni ste. Pokazali ste mene delavstvu in to je pljunilo v roke, zategnilo pasove okrog trebuha in tako sem vam postaja prav za prav prikupljiva. * Nekdo je potrkal na vrata podjetnika. "Prosto." Vstopili so trije deflavci. "Kaj bi radi? Dela nimamo, če je to, lahko kar greste." "Ne. gospod,," so rekli delavci. "Pomožna akcija smo." "Za brezposelne?" "Da, za brezposelne." "Naša tmarna, kemična, saj ve^te, stoji. Pa bi radi sklicali sestane.k, da se pogovorimo, v katero javno ljudsko kuhinjo se naj za naš kraj stekajo dobrodelni prinosi za brezposelne. Prosto hrano bi dobivali." "Aha . . . No, in kaj?" "Vi imate del delavnice prost. Ali bi nam ne hoteli odstopiti za en večer tisti prostor za zborovanje?" Podjetnik se je pogladil po bradi, malo pomislil in rekel: "Drage volje. Sa-mo pridite. In kaj sem še hotel re^i? . .. Da. O kuhinji boste sklepali? Dobro, dobro. Jaz imam za svoje delavce in druge tako kuhinjo, kakor menda veste!" "Vemo. Tudi kemična tovarna jo ima, in ..."' "Bežite no!" je zamahnil podjetnik z roko. "Zaprla je tovarno, odpustila vse delavce in tam boste še jedli? Svojo kuhinjo Vam dam na razpolago. Poceni bomo naredHi, kaj?" "Sestanek bo odločfl." "Dobro, dobro. Ali smem tudi jaz priti na sestanek?" "O, prosim. V čast nam bo." In zgodilo se je, da jim je podjetnik dal prostor za zborovanje. * Glad brezposelnih je pritiskal na kljuke in tudi k temu podjetniku je pripeljal prej odpuščene delavce. "Gospod, spremite nas zopet v delo. Otroci so, žena, a pod zob ne grižljaja." Žalostne so bile oči prosečih, obup je ležal v njih. Podjetnik si je pogladil bra- VEČJI PROSTOR za NIČ večjo ceno urno $69.50 |5 neplačila Pr^atanrk v mefte&tih obroki h n« rn< un ga elektriko Velik popust ia izmenjavo vašega starega pralnika odvisno od starosti in stanja Drugi ABC norci •a m o «49 so POSEBNI ABC PRALNIKI Ta zvišane velikosti ABC! pralnik drii 8 do 10 funtov perila istočasno. Pralniki v vrsti istih cen navadno driijo samo 6 funtov. Za isti denar dobite večjo prostornino, kar pomeni mar\j časa za pranje, ftkaf je po novem načinu naguban. Izžr.malnik je varnostne vrsta "touch release", ki se k* s prstom lahko spravi v obrat. Oglejte si ta vzorec v svoji najbližji električni trgovini. I*hko poizkusite ABC v svojem domu brez vsakih obveznosti. T« th* pričet fn.ttJ in 0*1 r ' i, mnd mmrktd COMMONWEALTH EDISON .f mdditi.mm/ U»x Atk mkmmi tbe emir tonih 1% il H mrcmml erptmie_____ _____ pmrmemt plrnn A tmmllJ.un Kmlm. ci m 1.1 h/r o. r.mr FJectm Srn trr beti I. crtr tmttrn! mmd .tbemth, 0 100000 brni hngbtr prmw it rbmrptd f.r mppiimm* fi i.ld 00 me/errtm pmrneent*. FEDERAL Electric ( Dou nt9wn—12 W. Adsms St.— 132 S. Desrborn St. TeUphon* RASdolph 1200, L«ml 535 261S Mil wMtk«e Av«.. 4M4 S Astilend A V*., 4962 Brc*dw.y 29'0 E 92nd Si., «*2 W. 6Ud St .<11116 S M.chm.n Av«. 3460 S. StarcSt . 42)! W Msdi»oaSt..4S33 Irvla® Park Blvd. -y Od kar j« Hitler odredil v Nemčiji prisilno vojaško službo in posval mlad« mote ter fante v armado, sa j« poloaaj v Evr«pi b osirom na oboroaeno silo posameznih držav veliko spremenil. Nemčija, ki je prej imela dovoljenje drsati pod orožjem U 100.000 mož, ja danes spet velesila b najboljše opremljeno armado. To prednost ima radi tega, ker j« njeno orožje skoro vse novo in veliko boljše, kakor na pr. orožje francoske armade. Nemški inženirji so s pomočjo špijonov dobili modele vojne opreme vseh drugih držav, jih študirali, izvršili isboljžave in nato pognali nemško vojno industrijo v dir. Na sliki ja oddelek nove nemške armade, ki prehaja s svojo opremo b enega na drugi breg reke. C O U P O N S C I V E N do in se zamislil. Pa je rekel: "Kes, težko mi je... Ali tudi vas ne morem gledati tak&ne. Kako bi to naredili?" Zopet se je zamislil. V mislih je računal. Delavcem pa je u-panje zažarelo v očeh. Nato je rekel podjetnik: "Žrtvujem, kar morem. Lahko pridete delat, ali plačati ne morem. Denarja ni, banke ne izplačujejo. Pač pa vam dam hrano zastonj." Težko je bilo delavcem. "Vsaj nekoliko boste plačali?" Podjetnik je povesil oči in rekel: "Kad bi, ali saj sem rekel. Banke ne dajo kredita. Vzemite raje nekaj, kakor nič! Hrano. Ko se razmere izboljšajo, bom to upošteval." In zgodilo se je, da so sprejeli to ponudbo. * V tistem kraju, kjer se je zgodiia ta zgodba, je bila izobrazba delavcev slaba. Delavci' ni*o razumeli, da je njih rešitev in zboljšanju njihovega položaja v delavcih samih in so z upanjem v srcih poslušali na sestanku bodreče besede podjetnika, ki je govoril: "Potrpeti je treba. Potrpljenje železna vrata prebije. Krizo, ki nas je zadela, bomo premagali, samo žrtvovati se je treba. Pomožno akcijo podpiramo mi podjetniki z vsemi svojimi močmi. Pokazati hočemo s tem delavstvu, da tisto obrekovanje razgrajačev, tistih, ki pravijo, da so organizirani, ne drži. Mi nismo proti delavstvu, mi smo zanj. Sedaj v tej krizi se.m pripravljen dati svojo ljudsko kuhinjo na razpolago za ko«ila brezposelnim. Samo stroški se naj krijejo. In vi, cenjeni zbo-rovalci, delavci, ki ste tukaj, vi boste prvi, ki boste z menoj otvorili takšno kuhinjo, še poznejši časi bodo govorili, da smo ljudstvu nekaj dali. Nagovoril sem že tudi druge gospode. V imenu socialnega 6uta so mi obljubili, da se bodo zavzeli za to pomomožno akcijo in skupaj bomo ustvarili čudeže." Ploskali so zbrani govoru podjetnika. Samo tam v ktou so se spogledali trije in eden je pripomnil: "Pomožna akcija rodi tudi podjetnikom svoje obresti ... Kriza je pohvalno sredstvo, da jih vzpodbuja, da vrše tudi oni svojo ljubezen do bližnjega..." s s a V delavnici podjetnika, ki se mu je ljudska kuhinja razširila na vse prostore, je delala večina delavcev za hrano. Bolje nekaj kakor nič, je bilo v njih mis4ih... Delavski časopis pa je zapisal o tem kratko poročilo in pristavil: "Neorganizirano«^ rodi dandanes proklete posledice. Organizirani kapitalizem se je o-tresel krize, da je vsa zletela na neorganizirano delavstvo in z njim muči tudi organizirane . .. Kje ste, ljudje, da se ne zavedate, da ste ljudje? ... Ali kdo čita takšna obrekovanja ? (Konec.) SIJAJEN USPEH Salem, O. — Četrti avgust je za nami. To je bil dan slavja Proletarčeve 30 letnice. Se vedno mi je pred očmi izredno velika množica, ki smo jo imeli na pikniku kluba št. 24 JSZ. Toliko jih nismo pričakovali. "Zarjani" in člani kluba št. 27 so se odzvali v presenetljivo velikem številu. Mnogo ljudi je prišlo tudi iz drugih krajev. Naša naselbina še ni imela tolikšne udeležbe na pikniku, kakor na tem. Marsikdo, ki ne pozna naših klubov in društev;, je vpraševal: "Kakšna priredba neki je to? Toliko 'kranj-cev' je skupaj kot še nikoli v tem kraju." Pojasnila sem, da je to piknik socialističnega kluba št. 24, ki deluje v Salemu in okolici. Nato so se čudili, ker niso vedeli, da imamo socialistično organizacijo. Ta piknik je bil torej za naš klub zelo dobra reklama. Hvala soc. zboru "Zarja ', članstvu kluba št. 27 in drugim, ki so prišli iz Clevelanda, Ch. Pogorelcu, čigar govor je napravil močan vtis na udeležence, L. Zorku za govor in predsedovanje, sodrugom Zaverš-niku, Ambrozichu, Jerali, J. Kosinu za pomoč pri de»lu in drugim Girardčanom, Verbiču, Bogataju, Tušku in drugim, ki so nam pomagali z raznimi deli. Priznanje vsem našim tukajšnjim somišljenikom, ki so tudi pomagali v pripravah za piknik in na dan priredbe. Med udeleženci smo opazili s. Cvelbarja iz Farrella, "peč-larja" Koprivo iz Letonije, po-setnike iz East Palestine, Čer-neta in Kogovška iz Nillesa, B. Odarja in Rokusa iz Cantona itd. V tej množici na pikniku je bilo poleg Slovencev veliko Hrvatov, Poljakov, Srfbov, Slovakov in Američanov. Tudi okoliški farmarji so se odzvali povabilu. Klub si je opomogel gmotno in bo zdaj lahko nekaj prispeval Proletarcu v podporo. Dopoldne je kazalo, da s piknikom ne bo nič, ker je deževalo. A se je zjasnilo, na to pa smo brzeli, da pripravimo vse potrebno. Petje Zarjanov je bilo izborno in istotako ostali del sporeda. Upam, da so bili udeleženci zadovoljni s postrežbo, četudi nismo mogli naloge izvršiti kakor bi jo radi. Streči več sto ljudem, poleg pa še nadležnim muham, to za tako malo skupino članov št. 24 ni bilo lahko delo. V Salemu še nismo imeli tako velikega piknika, zato je naravno, da smo bili tega nepričakovanega uspeha še toliko bolj veseli. — Frances Mihevc. Peruskova razstava v dvorani SNPJ V četrtek 15. avgusta bo v dvorani SNPJ razstavljenih nekaj novejših Oljnatih slik, katere so delo H. G. Peruška. Vstopnina je prosta. Naše občinstvo je vabljeno, da se po-služi te prilike in pride omenjeni četrtek v gornjo dvorano, kjer bo razstava. Vsakdo, ki bo te slike videl, bo vesel obilega duševnega užitka, ki ga mu bo nudi»lo življenje, naslikano na platnu. Kar se tiče umetnika Peruška samega, ga nam ni treba predstavljati. Znan je vsakemu Slovencu, ki se količkaj zanima za kulturo in velik u-gled ima med vsemi drugimi, ki poznajo njegovo umetniško delovanje, ali ki so videli njegove slike v galerijah umetnosti. Isti večer ima v spodnji dvorani SNPJ sejo društvo ' Nada". Po seji bomo obiskali njene članice, ki bodo postregle udeležencem, da bo za zabavo poskrbljeno tudi s te strani. O izrednem občnem zboru JSPD Chicago, 111. — Prošlo soboto se je vršil izredni občni zbor delničarjev Jugoslovanskega stavbinskega in posojenega društva. Bil je sklican v namenu, da se članom pojasni sedanje težkoče in pa delovanje di-rektorija za federaliziranje o-ziroma za zavarovanje njihovih vlog bodisi od strani zvezne ali pa državne vlade. O splošnem stanju stavbin-skih društev je govoril F. K. Temple, pomožni auditor v državnem uradu. Nato je odgovarjal na vprašanja. Predlogi in poročila so prišli na dnevni red šele po 10. uri. Po mojem mnenju bi bilo veliko bolje, ako se bi člani direktorija sami pripravili za referate in si dobili informacij, s katerimi bi bili članstvu na seji na razpolago. Tako pa se trati čas in glavni namen pride na vrsto šele ko je članstvo več ali manj vzrujeno ali pa naveličano čakanja. Očitkov je bilo na seji precej. M. Kure, član nadzornega odbora, je med drugim dejal, da je bilo v upravi premalo sposobnosti in previdnosti, zato so zdaj težkoče. Drugi so odgovarjali, da bi tudi tisti, ki kritizirajo, ne 'bili boljši, čeprav bi ime^li vodstvo, Jtajti sejanje stanje je posledica krize, ne pa vprašanje nesposobnosti. Član direktorija Joško Oven in nekateri drugi člani so apelirali na tiste, ki absolutno vztrajajo, da se jim mora vloge izplačati takoj, da naj odnehajo, kajti le če ne bo takih zahtev bo proces za federaliziranje društva olajšan. S tem, da vztrajajo pri zahtevi, škodujejo društvu v celoti in sebi, kajti s takim vztrajanjem ne bo doseženega drugega kot da se društvo požene v likvidacijo, dočim je v korist vseh, da se mu omogoči normalno delovanje. Predsedoval je Otto Demul in zapisnik je vodil D. L. Lotrich. Spremembe k pravilom so bMe sprejete brez opozicije. Izmed članov je bil izvoljen odbor treh, v katerem so Anton Trojar, Vinko Ločniskar in Filip Kmetec. Njihova naloga je obiskati tiste delničarje, ki zahtevajo izplačilo svojih vlog. Ta odbor jih (bo skušal pridobiti, da se umaknejo s "čakalne liste". Tisti, ki so bili na seji, so to že storili. — Poročevalec. Iz Moon Runa, Pa. Felix Oliva ni, sin našega zna. nega rojaka in sodruga Urban Olivanija, se poroči z ta is* pav. lino Kasky. Njegova sestra M a-tilda Olivani >pa stopi v zakon-ski stan z Albert Uranijem. To dvojno ženitovanjsko slavje bo 27, avgusta. Mladima paroma oibilo sreče! Slovensko podporno društvo Moon Run, ki je samostojno, bo na delavski praznik dne 2. septembra obhajalo svojo 20 let-nico z veliko prireditvijo. To društvo podpira napredne usta-nove, je v Prosvetni matici in naročeno na Proletarca. Nedvomno zasluži, da mu napre-dna javnost ob tej priliki iz. kaže svojo naklonjenost. O sporedu bomo poročali po. zneje. — Jacob Skerl. Piknik soc. stranke 1 Cuyahoga okraja Cleveland, O. — V soboto 17. avgusta popoldne in zvečer se bo vršil na prostoru Bohe-mian Gardens, 4314 Clark ave., zapadna stran, letni piknik socialistične stranke v Cuyahoga okraju, na katerem bosta go-vorila Robert D. Dulea, ao:. kandidat za župana v Cleveland u, in Leo Krzycki, podpredsednik Amal. Clothin; Workers in predsednik ameriške socialistične stranke. Na programu bo več drugih zabavnih točk. Oddan !bo tudi popolnoma nov radio. Slovensko delavstvo je uljudno vabljeno, da se tega piknika udeleži v velikem številu. Nahajamo se v volilni kampanji za municipalne volitve. Letos mora vsak kandidat za župana, ko vloži peticijo plačati $46, in kandidat v City Council $9. Okrajna soc. stranka polaga važnost na zgoraj o-menjeni piknik, da bo prinesel toliko finančnih sredstev, da bo lahko postavila svoje kandidate na volilni tiket. Zato se obrača na simpatičarje, da ji priskočijo na pomoč. Kažipot: Vzemite W. 14th Clark Ave. street karo na Public Square, katera vas popelje do parka, kjer se bo piKnik vršil. Pridite vsi! — Odbor. = Basket piknik kluba st. 20 JSZ Chicago. — Klub št. 20 JSZ (organizacija srbskih sodrugov) vabi članstvo in svoje druge prijatelje na basket piknik, katerega priredi v nedeljo 18. avgusta v forest preserve, Dam No. 2. Truk odpelje točno ob 9. zjutraj izpred klubovega prostora na 2250 Clybourn Ave. Odbor. VOJNI PLES ETIOPIJCEV Italijansko časopisje slika na ukaB vlaue prebivalstvo Etiopije ta bar-barsko ljudstvo, katerega mora rsllll ia saostalonti ena ali druga velika de-žela. Ta "egodovinska naloga" spada po Mussovem prepričanju edino Italiji. Na tej sliki j* skupina Etiopijcev v "vojnem plesu'*, s kakršnim se podaniki "kralja kraljev" navdušujejo ts obrambni boj pred italijansko is?siijs. Vabilo na "kranjski hribček" | Chicago, III. — V nedeljo 18. avgusta bo imel klub št. 1 piknik v Willow Springsu nad Ste-žinarjem, na katerega vabim > vse naše prijatelje. Prvi truk odpelje na piknik ob 10. dopoldne. Zbirališče bo pri Fr. Udoviču in pa v klubu brezposelnih na 2544 S. Millard Ave. Drugi truk odpelje od kluba brezposelnih ob 2. popoldne. Kdor se ne pripelje z avtom ali s trukom, 'lahko vzame bus, kateri vozi v Joliet. Dobite ga na Kedzie Ave., na Crawford Ave., na Ogden in Cicero Ave., na Cicero in Archer Ave., ter na Cicero in 63rd St. Bus vozi vsako uro. Juatin Zaje. Priredbe v Chicagu PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Stan« sa celo lata $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova drultva. Deset članov (ic) je treba sa noro dru&tvo. NsrIov sa list i" sa tajništvo j«*, V Chicagu bodo to leto sledeče slovanske prireditve: Nedelja 18. avgusta: Piknik društva Delavec St. 8 SNPJ v fore* preserve na 114. c. in Avemie D. Nedelja 18. avgusta: Piknik klubt kt. 1 JSZ na Kranjskem hribčku t Wiik>w SpringKU. Sreda 11. septembra: Pri red i ter druitva Integrity SNPJ. Nedelja 28. septembra: Proletarfe" piknik pri Kc*lu v Wilk>w Spnogsu- Sobota 1». oktobra: Prireditev k 8. obletnici dru*. Victorians SSPZ ▼ Klas restavraciji v Cicoru. Nedelja 20. oktobra: Slavnost 25-letnice JSZ v dvorani CSPS. Sobota In nedelja 2-3. nov.: Sls* nost 10-letnice društva Pioneer. Sobota 18. novembra: Priredit«? društva Integrity SNPJ. Nedelja 27. novembra: Koncert pevskega zbora Prešeren v dvorsa SNPJ. Nedelja 24. novembra: Koncert pev. zbora "Sava" v dvorani SNPJ. Nedelja 8. decembra: vSlavje 25 letnice društva št. 131 .SNPJ v jednoti-ni dvorani. Torek 31. decembra: Silvestroft zabava v dvorani SNPJ. - 2657 S. Lavrndale Ar*. CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Stretf 1:80—3:30; 6:30—8:30 Dailj Tal. Crawford 2212 At 1868 W. Cermak M. 4:80—6:00 p. m-Tel. Canal 1100 Wedn«sday and Sundsj by appointments only Residence Tal.t Cravrford M*° If ae ansvrer — Cai Austin 8700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. ALI MORE SOCIALIZEM POMAGATI? NADLEŽNE MUHE Kaj bom s .socializmom? Saj pokazala pomoč, je ne bi znal ne more nič pomagati!,. . porabiti. Za delavca je pa ae Kdo :e ni slišal takih modrih prav posebno potrebno znanje besed i* ust delavca prekratkih in spoznanje, zakaj njegova misli? Socializem mu ne more beda je posebna reč. To nam-poma i A novel about three graiulsona of a Slovene worker BY LOUIS ADAMIČ Priče #2.50 Order from PROLETAREC BOOK STORE 3639 WEST 26TII STRF.KT, CIIICAGO. ILLINOIS O telovadbi, dramatiki, izletu itd. Detroit, Mich.—Že na dveh zaporednih sejah kluba št. 115 se je veliko razpravljalo, kakšne korake se bi zavzelo za njegovo ojačanje. Ta klub deluje na zapadni strani mesta že več let skoraj vedno z enakim številom članstva. Agitiralo se je že veliko, pa vedno brez pravega uspeha. Lahko bi se navedlo več vzrokov, kar pa ni moj namen. Največ je kriva brezbrižnost in pa raznovrstni faktorji, ki govorijo eno, mislijo pa drugo. Seveda je na sejah precej mrtvo, to je pa zato, ker še ti člani, ki so, se ne udeležujejo redno sej. če bi se jih vsi člani udeleževali, bi bilo bolj živahno in prej bi prišli do kakega izaključka. Na zadnji seji 28. julija smo vsi odobrili načrt, po katerem bi zainteresirali Slovence v naselbini, posebno pa še tu rojeno mladino za skupno delo v duhu prole-tarske kulture. Ao bo zadosten cdziv, se bo začelo najprej s telovadbo, in to lahko takoj ko postanejo večeri malo hladnejši. V ta namen je izvoljen odbor, kateri bo šel na delo. da se ideja tem prej uresniči. To so najlepše telesne vaje, katere so potrebne vsakemu človeku že zaradi zdravja. Uvedle se bodo tudi preiavalne pavze. To je, vsako uro desej minut bo eden ali drugi predavati tako, da se bodete lahko seznanili z delavsko kulturo. Glede sestanka bo poročano pozneje. Učilo se bo otroke od šestega leta naprej, ako se bodo utarši zadostno odzvali z otroci. Priliko bodo imeli pristopiti tudi vsi od-ra^čeni, kogar veseli telovau-ba. Tudi- ženske iu dekleta ne bodo izuzeta. Imeli bomo, če le mogoče, tri oddelke: moAki, ženski in otroški oddelek. Kakor vsako delovanje, je tudi to zvezano s precejšnjimi stroški, posebno še v začetku, zato bo klub št. 115 ustanovil sklad v ta namen. Za začetek tega sklada bo klub priredil piknik nli zlet 18. avgusta na Martin Horvatovi farmi. Vse občinstvo prosimo, da se udeleži tega zle-ta in s tem pokaže, da je pripravljeno sodelovati z nami, za čimprejšnje uresničenje te tako potrebne ideje. Vstopnina bo le deset centov. Balincarji so vabljeni, da pridejo z obeh strani. Slo se bo zopet za na-•rrfcdo. Prostor bo odprt ob 9. zjutraj. Torej kogar vesfli se lahko Be dopoldne poveseli v prosti naravi. V slučaju slabega vremena se vse vrši v Slovenskem del. domu. Ker gre ves preostanek tega zleta v zgoraj omenjeni sklad, se pričakuje velik odziv občinstva. Nekaj let pred to depresijo se je detroib. da bo v bodoče dosti te/je za posamezno društvo ali klub kaj večjega prirediti. IJa se temu odpomore, bo sklican enkrat drugi mesec sestanek vseh, katere veseli drama in petje za sKupni nastop. Ustanovilo se bo Če le mogoče samostojno dramsko društvo, katero b* delovalo lahko v celi naselbini. Dobro bi pa bilo, da se čim več rojakov in ljubiteljev drame o-glasi in pove svoje mnenje še predno bo sklican sestanek. Na zadnji seji kluba št. IU smo tudi razpravljali, kako bi na najbolj dostojen način proslavili tridesetletnico Proletarca. Sklenili smo, da se vrši proslava enkrat oktobra v SDD. \ ta namen je izvoljen odbor, da se o tem dogovori s člani kluba št. 114 za skupno proslavo. O programu in drugem bo poročano v P ros ve t i in Proletarcu. O tem se bomo lahko pogovorili tudi na 18. avgusta na zlc-tu. — Udeležite se ga! Anton Chesnik. S. Yerant je se potovalni zastopnik Proletarca A!iquippa, Pa. — Bil sem vprašan, ako sem še potovalni zastopnik Proletarca. Seveda! Kadar mi čas dopušča, obiAčem to ali ono naselbino ali prireditev v teh krajih, v svrho a-gitacije za naše glasilo. Bartol Yerant. Stavka proti visokim mesnim cenam Stavka gospodinj proti visokim cenam mesu v Hamtram-cku in v Detroitu je bila proglašena za komunistično provo-kacijo. V resnici je nastala iz vzroka, ker je meso predrago z ozirom na današnje dohodke delavcev in pa ker je vrhutega tudi umetno podraževano. TISKOVNI FOND PROLETARCA IX. IZkAZ. Moon Run, Pa. Kluui» Humar $1. (Poslal J. Tordolj.) Milwaukee, Wis. Ix»onard Alpner Strabnne. Pa. Paul Put« 2fic. Me*dowlnnds, Pa. Vrnoont Potornol Skupaj v tem izkazu $17.45. Prejšnji izkaz $21)2.07, skupaj $310.12. IVAN VUK: H0M0 LUPUS Piše zgodovina, piše pota nova, v«e svetlejše riše, pa če tudi borno lupin na v»e kriplje ) načrte » krvjo briše . . . In zgodilo se je, da je morala zopet obveljati resnica: Pravica in pravičnost nosi v XX. stoletju obleko, kakršno ji oblečejo vsakokratni homo lopusi in kakor si to pravico in pravičnost sami predstavljajo. Prisega je sveta le, če sedi ob desnici homo lupusa. Če pa se prisega ne podredi homo I upu so v i volji, je naenkrat zaznamovana kot ziločin. Tako je bilo leta 1871 v Parizu, ko je zapisala zgodovina v svojo knjigo nepozabni in neizbrisni naslov "Pariška komuna". Nešteti, ki so resnično ljubili domovino, so bili decimira-ni in za cilj strelskim vajam, da se vidi stena, kjer so stali, še dandanes. Tako je bilo leta 1905 v Rusiji, ko so nešteti hoteli svobodno Iiusijo, a so spomeniki na to letnico, vešala, še se videli leta 1916. ko sem hodil po Rusiji. In še so letnice in če bi jih zapisal, bi jih bila dolga vrsta. In tiste letnice so vedno nova stran v knjigi zgodovine, so že-lcznocementni tlak novim cestam človečanske veličine, ki ječi pod pestjo homo, lupusa. Prepojene so z znojemin krvjo, a tako lepe, da so kakor svetel sijaj v glirtii noči zablodi vsemu popotniku. In zgodilo se je ieta 1934., sredi februarja, da je liomo lupil s zopet dvignil pest, in prisego, ki jo je dal, pogazil. Tiste pa, ki so to prisego branili, je prpglasil za zločince ter postavil vešala. Svet je zastrmel in rodila so se vprašanja: "Kaj je taka pravica? Kaj jc juridično mogoče postavljati sodišča in soditi branilce ustave in prisege?" In svet je videl, da je mogoče. Kajti pravica je fatom, ki kaže vedno tak obraz, kakršnega ji naslikajo trsti, ki govore o pravici. In zgodilo se je celo, da so se mnogi za krohota^' kakor jastrebi in gavrani, ko zaduhajo pojedino. Zacvilili so kakor hijene, ko zavohajo kosilo. Zgodovina pa je pisala. Pisala je, kakor je pisala 1871. leta. kakor je pisala 1905, leta in kakor je zapisala leta 1917. * Kaj nas uče dogodki v Avstriji? Kaj ne govore, da je človek le ime, sestavljeno iz 6 črk, a vse drugo prazen dira? Ti so o bližnjem, o ljubezni, o bogy? Ali niso le samo leposlovni izrazi? Ali ne pričajo jasno in izrazito, da sta na svetu dva pojma o človeku? Gospod in hlapec? časopisi so pisali: *) (Morek volk. "Čtarhemberg pobija socialiste." In v teh besedah je bilo 'jla-'sno povedano; Knez sme pobijati vkljub 7. božji zapovedi, ker socialisti niso ljudje, nego produkti narave, ki mora služiti sinovom boga očeta, t In so pisali: "Bratomorni boj V'Avstriji." če je bratomorni boj, torej boj brata z bratom, kogt naj bog blagoslovi? Katerega iz bratov? Tistega, ki uči, da so gospodje in hlapci, ali tistega, ki oznanja ljubezen vseh ljudi, da ne sme biti gonpo !ov in ne hlapcev, iiejiro samo človek? Kivnica, da je D<;»llfuss in Iružba knezi Starhemberga pljunila na zapriseženo u*tavo cr z orožjem pobijala tiste, ki so branili to ustavo, je zapisala zgodovina. In zgodilo se bo, da bo ob priliki pokazala to stran j in obtožila krivce. In tako nas vsi ti dogodki, vse ti^to, kar se vrši protinarav-m< . uče, »la dokler l><> živel homo lupus, ne bo sijalo »Onče človeAki-ga dostojanstva. In mi vsi moramo vedeti, da je rešitev iz zakletega carstva, iz rok homo lupusa, le v naši za>esti, da smo ljudje, da tisto prekletstvo izvirnega greha moramo stresti s sebe 'in dvigniti glavo visoko, vkljub vsem topovom, strupenim pjinom in j mitraljezam, da odrešimo človeka. In to bo, če ne bomo klonili pred nobenimi potresi, pred nobenim ognjem, pred tuljenjem zverin, nego stopali odločno s korakom neomahujočim k zmagi vseustvarjajoče sile človeka. Kajti, zgodovina piše, pota nova, vse svetlejše riše . . . Demonstracija brezposelnih v soboto 27. avg. Cleveland, O. — Eksekutiva VVorkcrs Alliance of America je določila dan 17. avgusta za 'oane demonstracije brezposelnih proti beraški plači pri relifnih delih (WPA) in proti odloku zvezne vlade, da bo u-kinila vso relifno podporo. V bodoče naj skrbijo posamezne države in okraji za svoje brezposelne itd. V Clevelandu se bo protestna demonstracija vršila na Public Se commonly realize^h Yet there atiljImoaU vvithout alleging that they had is beitif prtHluccd on a colossal »cale in €ennany, France ia supplyin«r the brass, Britain the nickel. The battle any tfre less convinced that the administration does icrazy T. r., of th, m.tter , ^ n|'^OOf COUNTV SO. only scares but real wars are promot- j . ClALIST PICNIC .. ed by racketeerirvg profiteers. To I promote their "pockebbook inte>rests," j Social st Party of Chicago and that ge*vtry will ravish a continent, /Cook County wiU hold its annual picnic Saturday, August 24; a t Piben Park at Albany Ave. and 2<>th St. The afternoon program vivi-ll consist things. Folks do not have to be crazy in order to do crazy stunts. You never can teli vvhat it vvill do next, for it has n ) coherent plan. Neither can you rely on vvhat it says. kili millions of their feLk>wa and even "During the campaign of jecpardiz« ci vil »zaton it^lf. 1932 Mr. Roosevelt said, 4*I ac-' Here is an ansvver to per-v>0who, cuse the present administration P»rrot-like, repeat the fear^Aat So- (Hoover's) of being the great- production of we«lth for . .. , ... .. JH' in-^ead of for profit—vvill des-• est »spending administration in troy i„itjative. The fai.t s that thej piece time, in ali our history— charge is trae; Socialism vvill destroy one vvhich has piled bureau on initiative to fool, chea.t and kili ibureau, commission on com- whkh caPitahAm has fostered. mission, and has failed to anti- Under oap taJwm, d. tain, but the profit« of the ments iirdustry are.—T. N. L. arma- Reading I^ibor Advocate. Socialist Party Picnic in Cleveland ■r Cleveland, O. — The Socialist Par-ty of Cuyahoga County is holding its annual pkmic and dance in the Bo-hemian (lardens, 4314 West Clark Avenue. on Saturday, August 17. of bali games, races, dri 11* by the The.park vvhere the picnic is bei-ng hangs about it a etiriou« "odor of alway» been an evil and even that sanctity" vvhich results in any pro-J they had been ori«rinally estahlished posal of further amendment rousing by designing men for the punpose of an emotional stress that makes songeating the population and so thoujjhtful consideration difficuk. i rait»vng rents. These latter, vvith the There are those vvho see red at any best of intentions, probably did as .suggestion that our fundamental law, much as did the former to delay a.s framed by the venerable fathers of the republic back in the eighteenth century, is not just as good novv as vvhen they devised it. On the other hand, there are those vvho, in order DTJ and other features of ontertain-ment. In the dance paviion Jose Ri-va's orchestra vvill entertain the I dance lovvers vvith good mus c. One of the afternoon speaker« vvill be comrade Maynard Krueger. VVe urge ali comrades to seli at least tvvo tickets for this affair to help make it a suecess. Invite your In my opinion, it is the most direct and effective contrrbu-tion that government can make to business.' And again he said, "Remember vvell, that attitude and method—the way vve do things, not just the way vve say things—is nearly al-ways the measure of our sin-cerity.' "Then, after he vvas elected, he proceeded to spend as much as vvas spent foy aH other ad-ministrations in the first 124 profit system fostere. Branch Outing Sunday Chicago, III. — Sunday, August 18, the members and sympathizers of branch 1 JSF vvill sojourn to Willow Springs for an outing on "kranjski hrib". A rgood time vvill be had play-ing 'bal in a, horse shoe and enjoying other entertainment that vvill take held is an old time Socialist picnic ground, aml is reached by street car (We*t Hth-iCJark-Denison) from Public Stjuare. Featured speakers at the picnic will be comrades Rol>ert D. I>ullea the needful change. Tke Evolutionary View As vvith physical struetures, so is it vvith political institutions. What is to justify in their ovvn minds any ' harmful today may very vvell have change no-vv pr<»(N>sed, have to con- benef cial a generation or a jvince themselves that it vvas a pretty century ago; and vvhat is novv desir-faulty sort of thing from the start, ab,t* would perhaps have been disas-if not positively and essentially l»ad. trous before. Social conditionn change, doing away vvith old needs Ona Hiitorical Eiample an(j bringing new ones. If the ma- The emotionalism of the stand- tciety of the late eighteenth century. The most povverful element, because far the most numerous, vvas that of the smali vvorking farmers. On the vvhole, they got vvhat they vvanted out of it. Influence of "States Right." And it vvas th\s democratic element, this large and self-reliant agrarian democracy, which, against the vvill of the moneyed men, the riich merchants and at least a part of the large landovvners, put into the Constitution just the one feature vvhieh novv more than anything else stands in the vvay of legislation that is needed by tboth the vvage-vvortting masses and the vvorking farmers of our time. * The principle of so-called "states' rights," the limitation of the scope of federal legislation, vvas a democratic provrision, a safeguard for po-pular interests, a defense against the agg-ressions of the rich, vvhen the Constitution was adopted. Under that kind of political system the masses prospered and effective democracy of the kind that could then exi»t gained ground for many deeadea. If today it us the capitalists, and es- think as objectively of this in the P^cially the financial super-capital- the Socialist nominee for Mayor of Cleveland. and Leo Krzycki, vice- ♦kl.t^!urrV/i!IT „ .. e a a • 1.1 —^ -.....- .......-.......... president of the Amalgamated CJoth-, ^ . f lt iriB T 7'ra friends along and spe ml an enjoy- iag Workera and National Chairman ™ , ^u ^^ able even ng at Pilsen Park, Satur- of the Socialist Party. ^ ^ hltrh,y de!ilrab1^ at dav Auiruat 24 _ P r ! tirne in the ]>ast. 1 • ^ Mus <• for danoing will be furnished j In Euroj>e ba<-k-in the Muldle Age s by Frank Mates' WJAY Radio Or- every city wh oh was able to do so chestra. A program of games and en- ^urrounded itself vvith a high wall tertainment for young and old is and a deep moat to save its inhabi-berng planned for the afternoon and Unt8 from beilHr pUm.jered and abus-evening. .< r(>h,ber barons rounda/bout. ---— ■ I An unvvalled city had little chance to {proaper and to grovv. VVhere they H. Prusheck To Exhibit;:i;;r:s T' ,am" parts, thc l>urghers inereaseers and in vvealth, and in the f ght- LET IT CRACK No matter vvhose the lips that vvould fpeak, they must be free and ungagged . . . Tho c:»mmunity vvhieh pecialized production for the general istst who vvelcome Supreme Court de-cusion, based on the theory of limited povvers, it is because, vvhile economic and social conditions have profoundly changed, this feature of the basic law stili remains. As with the city walls, wha-t once meant proteetion for the masses against exploiters, novv means proteetion for a nevv type of exploiters and an obstacle to* the progress of the masses. vears of the nation's evUtenrP w,n a,so be plentiful as ! I 1 Inatl0n 8 iXlstence no doubt plenty of Savans vvill be pre- put together! "Novv, vve are not sorry he spent it—alt-hough vve are very DEPRESSION NOTE v The budget of the Department of Commerce, big business* favorite, vv 11 be only $33,981,5000 during^the coming f's-al vcar. sorry he did not spent it more wisely. ?ent to entertain us vvith a fevv metodi es. Trucks vvill leave at 10 a. m. and 2 p. m. from the SNPJ Hali. Don't miss this affair but come out Sunday and enjoy the day vvith our friends and comrades at this outing. Paintings At SNPJ Hali Chicago, III. — Harvey G. Prusheck vvho has just returned from a v ac a t ion trip in Minnesota vvill dis-play a large collection of his oil paint-dngs Thursday, August 15, at the S\PJ Hali. Some of Prusheck's ^>aintings have , won prizes and recived honorable mention in some of the leading Art Institutes in the country. We urge SOBERING FACT S There are fevv more »obering facts today than the failure of recovery to lift the burden of unemployment and general poverty. If the fmall but »ure measure of recovery enjoyed in this cour»try since the summer of 1933 has in late months been faltering bad-ly, is it not because the burden of relief had become too heavy for either government or business to carry? What vve have here, it should be noted, is a phenomenon characteristic of every country today. A recent re-port of the Foreign Policy Assn. calls it "the paradox of recovery." The "e«bb-tide of the depression," says the vvriter of this report, "for the vvorld as a vvhole . . . occured in the early summer of 1932." Sirtce then, "aml like the situation—a vast produetive maohinery, equipped vvith techno-logical labor-saving devices of ever mounting efficiency, aH in the hamis of a small class of money ovvners. So long as this condition prevails, nevv deal or old, vve are never going i to get anywhere. — Unity. If orily Colunvbus hang vvill be has seemed to come everywhere an ' held Sunday, August 18. Ali members "upturn." But "the vast majority of i are urged to be present. the world's population" didn't feel it In any way! Thus, in Australia, where "a budget surplus is in prospect," the n-um(l»er of unemployed "remains ap-palli,ngly high." In Great Britain, where buainesa has greatly improved, "employment has not kept pace vvith production," and there is "a further inerease in the number of persons in receipt of poor relief." * In America, in spite of hundreds of mi»Hions of dollars poured out by government, the situation as regards the masses of the vvorkers gets no better. The tide of relief is steadily mounting, and the vohime of unem-ployment, cut do«wn for a time, is novv inereasing again. Ali this raises the question as to vvhat "recovery" means. What good d4>es it do for a nation to "recover" The Pennsylvania Socialist summer school is going to be held at Camp Hofnung in Pipersville start-ing Saturday, August 17 aml ending Siwiday, August 25th inelusive. Algernon I^ee, Joseph Shaplen, Darling-ton Hoopes, James Oneal, August Claessens and several others vvill be the instructors and discussion leaders. The sUbjects that vvill be discu*se;l are Socialist Fundamentals, I*bor ProMems, I^bor and Socialist His-tory and Party Organi74ition. From •branch 5 JSF the undersigned vvill attend. The Moxham Slovene Bani vvill hold a picnic at Zlobe Park in Ix>rain ..___, . . Boro on Sundav, August 18 A vveek if the people remain as miserable m ... . V . ,, , ,v.r? In «hi. of mir. workin«r !J,v TJ L'" " " P "y "L." Mili to (h. profit only of thw, pitet. u, .bmk,„, i odu.tr i. I i. t«, me.tor,. spo- "TT.v. « 7 . 'Vmp.th.zrr. to rulaton, «ho .h.orb in.t.ntly . lih. 7'TL? " ^ A°*urt ,8' *narwions vvith more efficient institutions than our ovvn. There are any number of Building and Ix>an Associations vvhich are in perfect liquid state today after six years of the depression because they have had good management. Bad management has put many an institution "under". This meeting heard the reports of the auditing committee which revievved the hi*tory of the Association for many number of years back pointing out why vve are vvhere vve are and demanding a change of the tactics. This institution is more or less a cooperative institution. Socialists are interested only in seeing it function properly. VVe do not look for personal gain. We are therefore, interested in seeing it managed more efficiently. That vvill restore confidence aml enable divi-dend pavments to stockholders. We are glad to learn that things improved considerably for the National Office since the interna! strug-flos wort omoothered out. This bida well for a good vv nter šeason for the Socialist movement. To vvin anything vve must vvork vvith fervor. THEN AND NOW Where 100 vvorkers vvere empJoy-ed to produce a given output in 1932. novv— Only 71 are needed in blast fur-naces, s*eel vvorks and rolling miil«; Only 83 are needed in the auWfore the j we'd have a "boom, and ankinm vvooM start, Mayl>e they wore reft-rrinf t4> the booming of Mu««oIini'a cannoos.