21. At^Mika. 3 nć. m* 18. febramji neto dae 11 fefcr«wja lt»S.) 1898 ■^ftl ■O®- Tečaj rXiI! Itbojo po trikrat u (Ufcjlb ob tovhlh, an Zjntronjo Udaaje t* ' ui! ijjti j, eioroo p« ob 7. tri rr. ~ Oboj »o tlduja ataae ; *■ . (. 1.—, iivaa AratrU« L 1.SG m tu aaaao. . . S,— . • • 4 JO n pol lata . . . 8,— . , ■ »— ■a na lata ... 19.— • a • 18 -Naretalao It plaAovatl aapraj aa fiOi *m pilleloae ••rotila« m aprava aa Mira fooaaaiftno Morilko •• dobivajo t pro- J»j*lnioah tohako v Trutu po ■ bt4, Utou Trato po 4 ifi, EDINOST Oploai ao rakuna po tornu v p*ut' : «-«ulo»e a doboliai Srkoaai ao pioi'i prostor, kolikor obaofo aorodoi^ »ra Poalono. oanirtmoo ia joraa *ak««io ••Ai oglaai Itd. ao računajo po pf. o Vai dopiai aaj to poiiljajo u( ,Ne dam se prekaniti; jaz peznam te stvart' Napesled je Pelževa razburjenost dosegla vr-hnnee. Sel je ua klop, pa nagle ustal z nje, prijel ie sa glavo in dalje Časa ni vedel, kaj mu je storiti radi težke negotovosti. Nakrat je pogledal An-drejčka, in v glavi mu je zabliskala srečna misel. .Pojdi sem, Andrejček !■ je rekel faatu, snemii si Jermen z beder. ,Oj, oče, ne tepite me", je zavreičal fant, kateremu se je zdelo ie kakik par ur, da ga te-penje ne mine. *. . r.'» m r f da jih na zaleti dogodki, pripravljajo se na naj-skrajneji hoj. Tužaa perspektiva v bodoftnost. Preko čeikih livad se je razlila pnfnttrmj^* tndi v naie sloveaske pokrajine, zlasti se morajo saii bratje na Štirskem boriti tem penečim vele-nemškim valovjem. In kaker vedo povedati ljudje, ki ee umejo na politiška ugibanja, vlada ni na saii strani. Ob tej zmešnjavi, ko slava nemškega šovi-•izma mori evatja hratoljubja in pravičnosti... t tej sapi se počutijo dobro nali sodeželani italijanske narodnusti, da uprizarjajo prave orgije in divje gonjo aa ubogo ljudstvo naše. Lahek jim posel. Za slavno centralne vlado kakor da ni naših pri-morskin pokrajin 11 Kdo misli danes na to uboge ljudstvo v tej pokrajini ?! Kdo misli na obupne barbe tega ljudstva ? V deželnem zboru istrskem se kruto gazi vse, kar je temu ljudstvu dragega in svetega ia baron Gautsch molči.....Ni ga dema za nas Primorce. Za barona Gautscha menda aa eksistira primorsko vprašanje. In vendar to vprašanje ni le primorske, am* pak je slovensko-hrvatsko in je po takeia sestavni del splošno avstrijskega vpraianja ti Tudi tu doli gre za vitalne koristi drŽave, tudi tu doli treba, da st^je na braniku teb koristi — vsi, zlasti pa oni, ki se že radi sebe iilentifikujejo s temi koristmi! A vlada uaolči k vsemu, kar se godi v Pulju. Ne le da ni storila aičesar, ampak tudi znamenja ni dala od sebe, da spluh hoče kaj storiti Tako amo v temi tudi glede primorskega vprašanja. Znak sedanjega položaja v Avstriji je torej nejasnost na vseh straneh. Čuje se, da vlada misli razpustiti državai zbor. Kaj pričakuje od tega? Mi jej povemo lahko že danes, česa sme pričevati: ljutih borb, rasgrevanja strasti ia pa zbornice, ki bode približno taka, kakor je sedanja, ali pa — ie slabit!! .Nič ne pomaga!« je trdil Polž. „Predrzaa si; včeraj s: zbijal šale z gospedičem, danee pa ai žlekodral pred samim grajščakem... Lezi na klep !.." „Oj, oče, pustile me!« je prosil Andrejček. Stanke ja objel očeta za noge ter mu jekaje po-Ijnboval kolena; Magdalena pa je sdirjala k gospe-dinji na dvorišče. .Prav m ti: lezi na klep, dokler sem dober!..M je klical Polž. .Ko dobiš danes svoj delež, ne bodel ee več pajdaši! s tem paglavcem Janketom... Lezi takoj !.,.* Med tem je Polževa silno potrkala na okno. .Pejdi urno, Jesip", je dejala, .ker novi kravi se je nekaj pripetilo. Tako *e valja...« Kmet je spustil Andrejčka ter skokoma zdir-jal v hlev. Tu pa je zapazil, da vse krave stoji pri jaslih id mirno jed6. .Očividno jej je odleglo«, je dejala žena, .toda tako se je valjala, pravim ti, kakor ti včeraj«. Polž je ogledal kravo pozorno, dotaknil ae njenega hrbta ter zmajal z glave. Domislil si je, da ga je žena hotela s to zvijačo odpraviti od Andrejčka. Ker pa je fant med tem že smuknil is hiše, ter je oftetu jeza prešla, torej se je tudi zvriila na ničem, kakor jc sploh navada v podobnih slučajih. (Pride še). Deželni zbor istrski. VIII. ujadm 9 /etrm—rjm 1898. (Oalj-.) Poti h a c K o a p a r e je sakljoćil svoje interpelacijo : Proti teau sklepa delelnegs šolsk. sveta, ■lotil« je davčna občina Plavje dns 4. ju. 1896. pritežbo h^ c. kr. nasčoo ministarstvo. Razlogi u to ao bili sledeči : I. Obči.tarji Plavja vzdrtsjejo le vedno vse razlog", naveden® t svojem prve« protesta na del. sol. dvet, ker isti ni mjednega razlega ne riteričao itupiivljtl, manie ovrgel, II. Pomožua iola aa Pla»ji obstoji te čei 12 let, in jo kakor tako pripozsavajo Šolske oblasti ravno toliko Časa. Glasoa 61. det. i. zakoaa od dne tO. mare.« 1870. morala ki ae kila sistemizo-vsti ta lola ti po a letih ; a o so torej iolska oblasti zanemarjale 10 let te t sakona utemeljene delžno-it, ne more ta zanikeruoit ustvariti kak pre- • judic obstanku šol« na Plavji. III. Šolska komisija od dne 21. doc. 1893. j« vsprejela obljubo od strani lastspuikov Plavja, da hočejo v določeuea obroka sezidati iolsko pe* slo p je. Ko je občina Plavje agsdila tej komisijski zahtevi, j« nemogoča, da se odtegne zadana beseda (da se dovoli sistemisacija lole) Ako bi tadi ne bilo vsega tega v komisijskem zapisnika, interesenti s Plavja jamčijo svejia poštenjem, da se je razprava vrnila tako. IV. Sklep občinske seja v Miljah od dne 27. junija 1895. je moral vendar priti do znanja političnim oiila»tia, ki ok enea imajo predsedništva ▼ c. kr. okrajnea in v det. io). svata ; in vendar niso te oblasti učinile nijednoga koraka, da zaustavijo zidanje. Občinski zastop v Miljah ravnal ja tn v zmislu g. 62 sakona od dna 14. maja 1869. V. M.jrdri aisli c* kr. de«, šolski svat, da bi sistemizacija lole na Plavji ostvarila nevarnost, da se prepreči v seji 22. nov. 1895. osnovana ustanovitev dvorazredne lele na Škofiji. Ali ta ■isel Ditaa realne podlage. Ako ki aamreč morali obiskovati naaerovano rivorazredao ielo na Škofiji za šolo godni otreci s Plavja, Škofij in Hribov* tedaj bi znašalo število otrok po izkazih eas. kr. okr. loj. sveta 370 slovenskih in 124 italijanskih — skupno 494 otrok —. Spadalo bi tora; na slovenskega učitelja 870, na italijaaakega 124 otrak. Tako število otrok aa eno učno silo bija v obraz določbaa zakona. Za toliko otrok na aerota zado-štovati d v-a razreda; to mara ividati tadi aai, ki ai šolski strokovnjak. Za to število otrok treba najaaaj pat razredov. Naj se torej ustanovi dvorazredna Ijadaka iola na Škofiji; ta priporočajo podpisani toplo, ali aaj ae obzirem na okoliičina sisteaisaja enoraz- rsdaa Ijadska iola na Plavji in eaorazradna lela ■a Hribih. VI. Ali naj ae aaili taka izvratao dovriano, uzorno šolsko poslopja na Plavji ? Ali je pravičao, da boda zavrtani tako veliki stroški ubaga davčne občiae Plavja, posebno V tah nesrečnik letih? Ali je paaetse, da bi aa jia aalotili ia aavi traiki za zidanja Iola na Škofiji ? Vsled tega podpisani stavijo sledeča vprašanja do visaka a. kr. vlade: I. Ali ja vis. e. kr. vlada voljaa v najkrajšem časa storiti potrakne koraka, da se sedanja poaotna Šola aa Plavji sistemisira kakar radaa aaorazradna Ijadska iola ? II. Ali je visaka e. kr. vlada volj®* lkraiitl potrebno, da se esaaje dvoraaradna Ijadaka iola na Škofiji se svojim šelskia ekrotjea, bras ohsira aa davčna občiae Plavja in Hribi F III. Ali hoče vis. eea. kr. vlada atoriti potrakne korake, da aa tadi na Hribih oaaaja ljad-•k* iola ? (Slada podpisi.) Obe interpelseiji posl. Kompareta stl bili prsiitani jedino v italijanskem prevoda. Mod čitanjem teh dveh interpelacij aa prigovarjali pojedini členi večiaa, kakor Beaaati, Oaabiai itd. Vladni zaatepaik ja odgovarjal v imena vlada ■a razna vprašanja. Na detičao interpelacijo dra. D. T r i n a j s 11 i a je odgevaril, da je ta tako odredjeao, daaa vladna podpora, aaae-njena kednema prebivalstva, aore porabiti tedi za aakavo t i v e t a po vsak o k r a j i k I a t r a. Ker je vladni z*atopaik govoril italijaaski, veklikatl je post; Trfosjstič: .Jaz sea stavil Interpelacijo v hrvatskem jezika I*, na kar je občiaatvo a« galeriji ftariročile proti ajaaa, klicaje: zitte I Posl. B e b h a je predlagal, da aaj se rek za predlešenje (asije o osebai duhodarini podaljša do 31. aarer. O tem predlogu se je razpravljalo najao in sa je isti vsprejel soglasao. Stavbeni red za meato Polj se ja vaprajel v II. in III. ii tanja. Posl. B o n a a t i je poročal in predlagal v imena ekonoariškega odseka, da naj se odobri predloženi načrt zakona sa razdelitev krajne obline Porajan v dva krsjai oblini, to je, Poajan in Mareaige. Protipredlog posl. M a n d i d a je dal pred* sedaik pročitati samo v italijaaskem prevoda. Ta protipredlog se je glaail : »Preko predloga politično-okonoailkega odseka, da se vaprejme načrt zakona, predloteni od detelnega odbora za razdelitev krajne občine Poajsn in Marezigo, se preide os dnevni red". Posl. M a n d i d je prosil besede k temu predlogo, kar je bilo v znamenje za sledeči nezaslišani prizor. Posl. M a n d i d: Prosim besade. (Na galeriji se jo čalo ivitganje. Predsednik je opominjal galerijo, da se vede dostojno in da bode mirna.).... Visoka zboioieal (na gsleriji vriič in ivitganje; predaednik je zvonil in je zaukazal galeriji, naj ao odstrani; galerija pa je popevala tisto sramotno pesem .Nella patria di Rossetti . . . Ob 11. uri 68 miant je predsednik pretrgal sejo, dokler se ni izpraznila galerija; ob 19. uri 8 mi not so je vrnil v dvorano m sa je nadaljevala seja) .... Visoka zborniea I . . . . (občinstvo, skrito na gornji galeriji, kakor tadi ono na doljnji galeriji je mrmralo in kašljalo).... Na mizi visokega pred sedništva se nahajata dva.... (na galerijah močno kafiljaaje, predsednik je opoainjal občinstvo ter aveail) na aizi visokega predsedništva se nahajata dva.... (na galerijah zopet močno kailjanje, predsednik jo opominjal).... na misi visokega predsedništva .... (na galerijah silno kašljanje in vriič, lato tako med člani veiine; posl. B a r t e 1 i je jel nabijati a roko ob mizo, predsednik je opominjal in zvonil) na mizi visokega predsedništva .... (zopet isti prizori s rasnimi psovsnji na hrvatsko-slovenske poslance. .Fora i ičavi* so se drli s galerije in poslanci iz veiiae).... na mizi visokega predsedništva (zopet isti prizori. Členi večine ao iviigali, bili po mizah, kričali; predsednik je zvonil neprestano).... ae nahajata dva nairta zakona, a katerima se hoče.... (strašen krik, tvil-gaije in razbijanje na galeriji in v zbornici; posl. Bar toli je neprestano aakijal na miso, potem po tari (nrni); predaednik je opoaiajal na mir.) . . . . . Meae, gospoda, ne razgrejete. Predao ae razgrajea j si, razgrejete se vi vsi.... (predsednik je poživljal govornika, naj aadaljnje: Sa, aa koragio I Saj vi lahko aadvladada ves ta krik 1) .... ne ae, nočem, dokler ne aapravite mira. Jaz nimsm svojih pljal za vale občinstvo, ampak za-se.... (krik je trajal dalje nepreatano) .... nahajata se na mizi visokega predsedništva dva načrta zakona, s katerima hočejo razdeliti dve krvatsko-slovenski občini Istra (na galerijah in med členi veiine grozen krik, ivitganje, razbijanje. Posl. Bartoli je zaprl trata dvoram m j« razbijal na ttjih).... in to oblina Pazin in občina Pomjan. Rekel sea : hrvatsko-slovenaki občiai.... (ie vedno iati prizori).... kajti oblina Pazin ustvarja 20 davčnih obciti, med katerimi je le v davčni občini Pazin nekoliko Italijaaov, med tem ko ao ostala davčne občine.... (posl. Bartoli je aepreataao aakijal na vrata; njegovi tovarili iz večiaa pa na mize; atralea krik, ivitganje, psovke; predaednik je zvonil).... dočim ao vae ostale občiae, 19 mjik po itevila, ćisto hrvatska davčne občine. Občina Pomjan pa ima lest tisoč tristo ia nekolike prebivalcev. Od teh je aamo 90 Italijaaov, vsi dragi ao Slovenei. Po vaej pravici smemo torej reči, da hočete raodaliti dve liato hrvatsko sloveaski občini .... Ćuli aao, kake ae je v vsej aagliei prečitale poročilo detelnega odbora ia danes smo čili poročevalca ad koc sa občino Pomjaa, ali iz vsega tega ae moremo priti na jasne, ker nimamo onih podatkov, katarik bi morali imeti, da bi mogli stvarao oponirati valim razlogom ia ovadbam. Čali amo aamo nekaj, ali nimsmo potrebnega gradiva, da bi se mogli postaviti po roba valim navalom z vso o i- ločnostjo in vaami silami.... (aa galeriji in med večino krik in nabijanja aa vrata).... Vi ste nu, gospOds, navlalč izključili iz vaeli odsekov, da le ne čujemo in ne vidimo valih sleparij, vajih «|»le» tek, valih pekleaakih načrtov, a katerimi Učete uničiti nas in nale volilee;to je, ve<'ia* prebival« stva te pokrajine Na lati način, kakor snnjtte danes svoje aepoltene nakane a dsljenjea fbčln, tako so svojedobno vali očetje zaokr«>ili zdanje krajne obline, ker so pričakovali od tega popolne uničenje nalaga naroda, ki je ie spal v teh občinah. Privezali so narod na italijaaska roe*trca s napačnim naroenoa, da ta masteea raznarodš prebivalstvo vasij po oksliei, in da se na*e ljuistve asimilira z onim, ki je staaovalo v rečenih mestecih* (Pride še.) DOPISI. Is Zadra. (Izr. dop.) Cenjeni go*po4 urednik 1 Obljubil aem Vam bil, da Vam bodea pisal pogost«. Vem da obljuba dela dolg, ali oprostiti mi morate vendar, ker uisem spolni! dane obljube. Preobloten sem bil z delom, verjemite mi! Jako mikovnih stvari sem imel Vam poroćatl, no, kar nisem mogel tedaj, kolom storiti sed^j * par besedicami. Kakor dragja tedaj, zboruje sedaj tadi pri nas v Dalmaciji slavni detelai zbor. Poslanci is raznih krajev Dalmacije prihiteli so v Zadar. Pe njihovem govoru bi akore mislil, da so prilli od kje iz slame Italijo; aikdo bi ne rekel, da niso pravi Toskanc/. Na ulici in v kavarni jih ne č^jai govoriti drngače, nego skoro samo talijanski. No, pa radi tega predočujejo zborovanja v detelnea zbora povsem drago lice. Ker se italijanski poslauci letos ne ndeletujejo zborovanj, čuti je ▼ zbornici le milo hrvatsko govorico. Seveda sem se često zatekel v detelui zbor in občudovanjem sledil razpravam, ki so ta ia tam jako interesantne, aaj je tn obilo govornikov* Divno je poslnšati Biaakinija, osivelega d.ra Čia-grijo, Prumbiča, Bal jak a in druge. Hrvatje in Srbi so ae tndi letoa malo pokrcali, ao hadega ai bilo, ia jaz mislim, da, ako bi hoteli odjenjatt malee jedni ia dragi, bi bilo to gotovo velike koristi za nas Slovana. Nazorom radikalae hrvatske stranka mislim, da oe bi pritrdil vsikdar tudi vsaki Slovenec, kajti tudi mi, ako bi ae združili s Hrvatske (kar Bog dq I) bi želeli iae> novati se vedno Slovence Hrvatske in težko bi se dali kratiti za aagoraka Hrvate. Istotako je gotove, da tadi Srbi nikdar ae opaste od svojega srbskega imeaa. Zato meaim, naj bi se postilo Srbom, da se imenujejo Srbe, sej ime samo na sebi k» je adea ia isti jezik, gotovo ne bodo škodovalo. Da pa bi bilo možno priti do prave sleg% to je najbolje dokazala tista slavna seja, o kateri ste obširno peročali tadi Vi, tista seja namreč, v kateri se je jodaeglaaao vsprejel predlog, da ae pošlje protest na msnisteratvo proti surovemu, po-atopanju nemških buriev. Manifestacija je bila imposantna, posebno pa je moral ganiti vsacega zakljačak seje, ko je iatoniral dr. Trojaaovid ,Hej Slovani*. Tako veljal Interesantna je bila tadi razprava o stavki za italijansko iolo v Spljetu Poslanec Bianklnije rekel: Vlada zahteva, da ustanovimo italijansko iolo za peičieo Italijaaov v Špljetu. Ali mi nočaaae ustanoviti te lole. Vlada pravi, da nas bode zabila. La naj, ali mi vaajadao ne aatsnovimo te iole* Škoda 1«, da ae gospodje po^lanei ob takib pri« likah ae aklissjejo tadi na aaia primorske pokrajine, da ne omenjajo sitega trtaiksga šolskega vprašanja in onega v Gorici. To bi bili najbolj argumenti za pobijanje italijanske nepotrebne iole v Špljetu. Pred čaaom je zapuatil Zadar dični in obio priljubljeni pesnik Katalinid - Jeretov. Zadarski Hrvatje ga bodo gotove pogreiali, on je bil edea tistih redkih, ki ao vedao ia vedeo govorili le hrvataki v kroga Hrvatov. Pustne zabava vrla se tudi pri naa kaj pridno) ao, le Hrvatje dremajo. Jediaa čitalaiea ima nekaj plesaik zabav, katere ao prav dobro obiskovaae in vidi so, da je tukaj auogo, maogo naše mladiae. Samo prehoditi bi jo morali iz spanja. Mladina bi ae morala združiti, ustanoviti si pevski in buraški zbor. Prirejaje koncert«; in zabave bi M i naše gospa polahko priučile sa*i govorici in postale to, kur so rodum.... Hrvatice. Ne T«a, kako je to, da ta ▼ Zadru ne opiiia nikjar nikakega pravega navdaieaja; vse kole pripadati edui ali drugi stranki, delati pa noiejo ni jedni ni drugi, ampak mečejo krivdo aavadno jadna stranka na drugo. Vgledali naj bi se v italijansko strsoko 1 Peščica Italijaaov v Špljetu je nabrala sa „Lejo* do 8000 gld. Hrvatje ia drultvo ,Sv. Cirila in Metoda" borih 200 gld. A kakor sdoa rekel: sedaj stečejo Hrvatje krivdo eden na drugega. Na delo in sicer navdušeno in sletno I Zadaraki in 3pljetsk< Italijani naj Tam bedo v primer in njihova radodarnoat za „Lego" v spodbujo tndi Vam t Fojačev. Poiitiikt vesti. V TRSTU, das 17 fsbravaija 1898. K položaja. Iz L rova javljajo, da poslaaee Javorski sklicu to dni eksekutivni odbor desnice v posvetovanje, v katerem s« ima določiti po-stopaaje desnjce v prihodnjem zasedanju parlamentarnem . Jako vatna vest prihaja danea a Dunaja. Ta vest pravi, da naiueruje vlada — ako se parlament pokate nesposobnega aa vrienje svoje aaloge — suspendirati ustavo do konca leta 1898 11 — Ne da bi se hoteli izjaviti sa to eveutoval-oost — tem msnje, ker vemo, da bi v tem ne-natavneo. raeddobju dobila vso moč t roke biro« kracija, nasprotna nam po voliki večini — vendar moramo priznati, da po polotajs, kakor smo je naslikali v danainjem članku, ne bi se čudili nimalo, ako res pride tako daleč. V deželnem zboru dalmatinskem se je nadaljevala včeraj rasprava o adresi. Govorniki narodne Htranke so zagovarjali sdmtenje z Hr-vatako, zagotovljaje zajedno svojo nepornšno uda* nost do dinastije. Deželni zbor štajerski. Ko je poalanec dr. Del k o v včerajšnji meji šital neko interpelacijo v slovenskem jeziku, ao vsi nemiki poslanci zbežali iz dvorane in so se povrnili *e le potem, ko je bilo dovršeno čitanje. Potem je posl. Rokitanskj govoril o svojem predloga radi prepovedi, ki jo je izdala vlada v Pragi radi nošenja dijaških čepic in trakov. To priliko je porabil govornik, da j« zasrani o v al Slovane ter je pretvarjal dogodke teh dnij med visokošolci v Ljubljani, Govori je o slovanski zavratnosti in je zatrdil, da Nemci tive in mrjO za avoje piavo. Namestnik je odločno zavračal napadu na vlado. Vlada da je nsjenergičneje branila svojo avtoriteto, česar pa da ni smatrati kakor nenaklonjenost do nem«k h visekošolcev. Deželni sbor solnograski je sklenil so-glasno, da povodom jubileja cdpošlje deputacijo, katera naj Njegovemu Vsliftanstvs izrazi latila sdsnssti. Korupcija na Ogrskem. Kar je neki poslanic, ki jo bil do sedaj člen vi »dne veiine, očital Baiiffyju, je porabil tri ml i tone za volilne svriie, kateri denar as je razdelil med posamičnimi poslanci in pristali vlade, je predložila katolika ljudska stranka vsem drugim opozicij-akim skupinam, da bi zasnovali skupno akcijo radi teh odkritij. leti poslanec je povedal tudi, da so ae za volilne namene podeljevali čaetni naslovi, od> likovanja in poviševanja v službi. Najlepš je pa ta, da priznava dotičnik, da je tadi on sam dobil 5000 gld. Opozicijske sknpine se odločijo te dni, da-li se pridružijo katoliški ljudski stranki ali ho. Kralj Jurtf grftki je pisal carju ruskemu in angleški kraljici pismi, v katerih izraža najarč nejo zahvalo Grške Rusiji jn Angleški, ker ste prevzeli jrnnstv« za posojilo v poplačeuje vojne odškodnine. Iz Srbije. Polkovnik Ostojić je objavil v Beligrajskem .Dnevnem listu" odprto pismo de vojnega ministra srbskega, v katerem g* obdslžuje vsakovrstnih krivic ter ga hudo uapada. Miaiater ne samo da ni izdal nobene protiiajave in se ni opravičil radi tega, kar se mu predbaeiva, marveč ni hotel niti vsprejeti od Ostojida napovedanega me dvoboja. Več viših častnikov se je ie odpovedalo avoji Čaati radi tega. Isto atsre še drugi. V Be-lemgradu se pojavlja med ljudstvom velika ogor-čaaost radi teh dogodkov. Tužna Srbija! V Rimi se priredili včeraj visokošolci ve-like protipapetke demonstracije. Pred vseučiliščem so kričsli; ,2ivel Rimi" .Doli s duhovščino 1* .Živela Italija". Potem ae se podali po mesta, vskliksje: Živela Savoja 1 Živela Italija 1 Dell a duhovniki 1 itd. Žal, da sam ne pove poročilo, za koliko ae je zmanjšala po teh demostraeijah grozi a miaerija v Italiji. Različne venti. Trlaiki dsislnl zbor j« imel si noši svojo V. javno seje. Neitoliko poročila prinesemo prihodnjič. Tržaški mestni svet je imel sinoči svojo H. letošnjo javss sejo. Gospod Žapau je aazasnil, da je svetovalec Mauroner mlloiil tvoj mandat. Svet. Combi je predlagal, da naj bi sa predsedaiitvo isvzelo za to, da bi g. Maurener amakail avoje rezignacijo. Svetovalec Bratos pa se ie npr) tema predlogu a ezirom na dejstvo, da ie gosp. Mcmro-ntr od volitev sam U dveh ali trikrat prišel v sejo. (To iste trdimo vedno tadi mi. Zaaikernost gospoda Msuroserj* v izvrševanju mandata je te obče znana in atsra, vendar se daje voliti zopet in zopet. C*lo v mnuicipalno delegacijo se je dajal voliti, — dokler je bil zastopnik II. okoličanakega okrsja — kjer je vendar vsem členom aveta dolžnost, da — delajo 11 Tsk ja bil gospod Mauroner vsikdar, in tak je bil v najnoveji čas, kakor amo čuli iz ust svet. Bratona). Gosp. Combi pa j a vztrajal pri svojem predloga, ki je bil tudi vsprejet Ne svojedobno interpelacijo svet. Bratosa je odgovoril župao, 'a se je odredio, da se morajo videči rdri o zidanju stavb preskrbeti 20 cm. visokim podr-žalom. Za tem s» razpravljali o službenem polo-taju dušobritnikov v bolnišnici. Župnik bede dobival 1000 gM. ia stanovanje (ali stanarino S50 gld.), kooperatorja pa po 650 gl. plače in stanovanje (ali pa 210 gld staaarine) Sklenili so tadi, da so v Trstu ustanovi šola za glahoueme V Trsta je kakih 100 teh nesrečneiev in od teh je prilično četrtina v dobi otrok, godnih aa šolo. Do sedaj jih je bilo od vseh teh le 7 nameščenih v zavoda v Gorici. Csssri&ina udova, nadvojvodi njs Štefanije je obolela aa influenci, vsled le, da ai moči priti do živega takim zastrnpljevalcem javnega tivljenja in sovralaikom medsebojnega miru. Prsvzviftsei vladika Strossmsysr ki je slavil dne 16. t. 60-letnico mašništva ali dijamanti« uf, maše, je bil rojen dns 4. februrarja 1815. v 0«ieku in je ondi dovršil gimnaz jo, filozofijo na Škofija1* ?m liceju v Djakovo, a leta 1834. je bil v Pesti pov-zdignen v doktorja filozofije; novo mata je slutil 1«. febr. 1838. Do leta 1842. je bil za kapelana v Petrovaradinu, potem je šel na dunajski avgustinej, kjer je bi povzdignen leta 1844. le v doktorje bogoalovja ,cum aplausu" (z veliko,« odliko). Na to je bil profesor v Djakovu, a kmalu je b i pozvan za ravuatelja avgustineja aa Dunaj, a ob enem je bil dvorni kapelan, dne 18. dec. 1849. js bil imenovan škofom v Djakovu — in od tedaj pričenja njegovo blagodejno delovanja na slovan* akern jugu. — Lets 1860. je položil temelj akademiji 50.000 gld., leta 1866. s 60.000 vseuči!iš!u, sezidal katedre!ko v Djakovu sa 1,200.000 gld., ustanovil galerijo slik v Zkgrebu »^300.000 gld., podaril akademiji znanosti 110.000 gld. itd. Mnogo je še svot pod 20.000 gld. — Slava telikem« rodoljubu iu dobrotniku naroda I Setev gre v klanje. V Ljubljani je prišlo ob belem dnevu in na javui ulici do spopada med slovenskimi visokošolci iu nemškimi burši. V ljubljanskih listih čitamo. Prvikrat so trčili slovenski in nemški dijaki akupaj v ponedeljek v obližju pošta. Od nemške strani je pala psovka .Lausbub", kar se je pri« merno kvitiralo. Profesor Bi nder jeavojim bratcem priletel takoj na pomoč. Občiaatva se je nabralo na atotine, slovenske dame ao navdušeno klicale .Slava I" slovenski mladini. Nemci so jo popihali v kazino, a mej potom se še zmerjali nale dijaka, da na Dunaju in Gradcu tro nemški krnh. V torek ao slovenski dijaki nastopili še bolj krepko. Kar-nijolci so si upali zopet letati po Ljubljani. Skupili se jo v Zvesdi. Morali so drtati čepice v rokah in oditi v kazino, katero je slovensko občinstvo uprav obkolilo. Karnijelcise morali odložiti praae-fllske znake ter oditi domov brez čepic! Daaas se govori po Ljubljani, da pridejo^ iz (Gradca ia Dunaja Karnijolcem na pomoč nemški burši. Do* brodošli v Ljubljani, da ji vsdramite slovenski tivelj I — Dem onstracije se danes nadaljujejo. Osirom aa te je abod krščanskih socijalistov, ki ae je vršil oa Viča pri Ijubljanl, vsprejel nastopno reaolucijo: »Javni abod aa Viču protestira proti issiva-jočesu, surovemu naatopu tistih nemških Kar-nijolcev v Ljubljani, ki so na Dsneju in v GradsB napadali slovaaake vseuiilišenike, ter s svojim napadi onemogočili za nekaj časa nadaljevaaje študij aale vseačiliške mladine. Priatejae oblasti se posivljajo, da nošnji fra'ikfurtarakih trakov nomadoma atrore konec, ker tndi slovansko delavstvo ne more več ohraniti mirne krvi, v očigled temo, da ae Nemitvo upa razgrajati celo po nali slo-vesaki Ljubljani, katere alovenaki zaačaj smo pri-pravljeni braniti da akiajaih posledic*. Ko sa je ahod zaključil, so vdeleiuaei aavdušeao zapeli ,Hej Slovani" t Včeraj ae> predstavila županu Hribarju deputacija slovenskih visokošoleev, ter je istemu izročila spomenico, v kat»ri ae slikajo krivica, ki se jim gode od strani uetulkih buršav na domačih tleh Spomenica zahteva atroga in pravične pre-lakave ter pričakuje od župana, da ae bode v tem kritičnem času potegoval za alovoasko dijaltvo ie njega praviae. Vabile ee občai zbor, katerega priredi .Kmetijska in vrtnarska podrutnlca" v sv. Krilu v nedeljo dne 20. t. m. pop slu d ne ob 3. uri v prsato* rik g. Frana Košate. — Dnevni rad: 1. Nagovor predsedaika, 2. Poročilo tajnika, 8. Poročilo blagajnika, 4. Volitev aovoga odbora ia 6. Razni predlogi. ObSni zbor .Gospodarskega društva" Škoduj« (ukajitene zadrnge z neomejene zavese) se beda vrlil v sedel jo, dae 6. marca t. I. ob 3 V« uri psp. v gostilni g. Gašparja Saucina, po domače Mam. Dnevni r«d bode sledeči: nagover predse laike, porečilo tajnika, poročilo blagajnika, razni naaveti In morebitni predlegi. ODBOR. Goriftki „Sokol* priredi na puatni torek,, dae 29. febrnvarja t I., v dvorani „Slovenske1 Oital-aice* v Gor ci veliki ples v mask a b in kostumih. S vir al bode vojaški erkeater. — Začetek ob 8 V« sveder. Vsi bratje Sokeli in vabljeaci s rodbinami se aljudno posivajo, da se udeleže plesa mnogoštevilno. Vstap je dovoljen le v sokolski ali plesni •pravi ter osebam v kostuma ali pa v čedai maski. Hrvatska iitaoaica v Kastvu priredi v nedeljo dne 20. t. m. sabavo v prostorih .Narodnega doma* v K»«tvu. Slovenska kričansko-socijalna zveza vabi aa predpostao veslico, ki jo priredi v sedeljo SO. febrnvarja t. 1. točne eb 7. ari svečer v veliki dvorani .Katoliškega Doma* na Turjaškem trga. Tem povodom se otvori gledališki oder in nastopi prvikrat ilraštveni tambsraški zbor. Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu so darovali povodom velikega plesa sledeči gospodje : Ces. k. namestnik grof Goflas 80 kron, kreditna banka 12 kron, Economo 10 kron, KalisterFr. 8 kron, baron Reinelt, ravnateljstvo Lloyda, Ko-vsčič Ivan in Potočnik Fran po € kron, deputa* eija društva „Kolo*, Prelog Ivan, c. kr. policijski rsvnateij Busicb, Albori Iran, Trnovec Bogdan, Leiteubuin pl., Kvas Anton, Lonček Urban, dr. Pretner, dež. sod. preda. Urbančič Miha, Mahne Josip, Perhsvc Jakob, dr. Pertot, Ribarič Matija, Mankoč Jakob, Horak Edvard, Godni k Fran, Ži vic Matija, Truden Miha in Haggicosta po i krone; Ruftička Anton in Požun Ivan po 3 krone; Volčič I-, deputacija veteranov, dr. Ryttf, Klodič pl. Sabladoski, Pcgorelec Fran, dr. Glaser, Mnhorčič Miroslav, dr. Gregorin, ŽDona Andrej, Počkaj Anton, Hra t Anton, Abram Fran, Klemene Jakob, Resic Fran, Žitko Autou, Skočil- Valent., Hmelak Fran, MacAk Ivan, Kocjančič Jo-m p, Hacker Emil, Lampf E lvard, Urbančič Josip, Abrana Ivan, Satler Jakob. Cink Frau, Dejak Anton, Godnik Vekoslav in I)t Ikjt, Dragotm po 2 kroni ; Žagur A., Vato-vec I., Luin Josip, VogriS J., Parernost I., Hreš- 19 nč. Fiagiaeoma so zaprli še isti dan. Včersj pa do dovelli Kaiserja lastni stanši aa pul cijaki komisarijat, kjer je bil izprašaa. Rekel je, da je bila vse le šala, in da bi bil ie vrnil Ballabasa denar, in sa to da je tndi tekel sa tretjem, ko mu je ta z.naknil denar. Odveli so deftka pole« v zapore. Ubogi stariši 1 Če so njih otroci Se po-h sliši tskt, kaj bode pa, ko odrasejo f Noorota. Kočijai Jakob Rapudee povesil )o včeraj na rudečem trgn 80 letno starko Terezo Cibean. Starko ee prenesli na zdravniško postajo in od ted v bolniisice. Kočije! jo moral pa sa policijo. Ker pa je dokssal, da jo nedelioa, in da je del znamenje, izpustiii so ga takvoj. Toga sna-menja ni slišala itarka zato, ker je popolnoma gluha. Nosavoot. Na trgu 4eUe Legna padel je včeraj v aesavest pestreiček Kamil Paglr.ni. Komunalna straiarja Ćuk in Cervinsky sta ga dvignila, sprovola aa sdrsvsiiko postajo in petem na njegovo stanovanja. Spodletel poskus uloms. Sinoči okolo 11. ure zvočar sta našla stražarja, da so glavna vrata hiio it 4? v alici Barriera veeehia odprta. Usto-pila sta aotri, ker se jims je dosdevale sumso. Takoj sta sasliiala lahen ropot ia hkratu sta ugledala dva malopridneža, katera sta aretirala takoj. Ka sta bila pouečna obiskovalce že v varnem, vrails sta se strsisrjs v eprsmetva svojega in* ipektorja sopat semkaj, kjer so našli 1 težko te-leso, 6 vetribov, 1 ključ in kos sveče. Zaprta ličke sta neki lSIetni Ivan Milič in Svetko Mieoli. Prvi je priznal, da je orodje njegova lastnina, drugi pa je navel že proveš najlvei izgovor, da je spremljal Milita, — ne da bi bil vedel zakaj. Vo|no ladlja eksplodirala, zagorela in utonila. Včeraj dne 16. t. m. ob 1. uri pop. užgalo se je na amerikanski vojni ladiji .Mainu", zasidrani v Inki Havana. Grozen je bil prizor. Vsled eksple-zicije razpršila ne je vsa ladija in se goreča takoj potopih. Vfliko vojakov je uemrtjenih, veliko jih je utonilo in mnogo je hudo ranjenih. Častnikov se pogrešata samo dva. Ob eksploziciji pretvezo se je vso mesto. Pravi uzrok eksploziciji še ni zanan. Ranjenci se nahajajo na španjski ladji B Alfonz XIII," čak Ja>.oU, Grebene Vet shv, Lamp* Ivan, Ko- j ki ^ prii|H na pomo6) in na jedneln l)arobrodu sove! i n Valentin po 1 krono. j združenih držnv ai^riksnskib. Podp.sano vodstvo izreka tem potom v imenu j m b|, dovo(j brijh GfetJi6il. If$n a jfj druJtva vsem gg. darovateljem najtoplejšo z,hvalo. { pmepaJ ^ fjek(> Qft ^ ^^ ^ _ . • „ . „ L 1Vod8tv0, . to stražar, ki ga j« tudi takoj odvel s ugrabil temu društvu podarjenih S4 gld. Gg. trgovski po- { j s. s j »t, mečniki smejo pričakovati vsikdar najkrc^U-jo podpore od stilni društva „Kolo". Podporno društvo za slovensko visokoioloo : g, ter ga je ugrabil pri čemer pa au zdrsnila o^a po tlaku. Stražar j« i»i Vf I iit serte/ja v lukujo, h h m del na zdravniško postajo radi ran na obrazu in na desni roki. na Dunaju (Dalje.) V Gorici: g. dr. Tuma Heu j Ponarejale! rubljev. Iz VarAave poročajo dno nk, odveto. kand. 5 gl.; v Gornjem Gradcu: g. j xB. t. m., da je pklicija v Dublinu na Rusa je bila sestavljena is osmih oseb. Ko je prišla policija, da jih aretira, so ne jej ponarejalci uprli ter so se hudo branili. Imeli so skritih mnogo priprav z t ponarejanje lubljev. 9od' se, da je raztresenega mnogo ponarejenega denarja tudi izven Rusiji. Loterijsko številko, izžrebane dne 14. t m.: Praga 78, 64, 86, 61 55 Lv.iv 11. 81, 74, 88 46 okraja Bo.lrogkd: je položenja- t" mir.i^ Včeraj so /.-ipih 4 >.a.}ovo.lje vs-ga ^ibt ija. V t-uj po-poludne so t« 4 socijaliste v sp/ensitvo 20 or»l-ailco- u jedn-K !Oi, an ju u Iveli \ lui-aj-nje zapore, kjer so bili zas šini takoj. Budimpešta 17. jt»,k» zaklan«- ob- javlja i/otrjeui zan n u ki*«;evi.b iuiioju. Carigrad 17. Da dokaže B , g r-ki in nje knt«rn uvoie prlfarefstVo, odposlal jaltan posebno komuijo v ><)aiet UOskftb. V^i rali d >g»da«iv v t-*( pokraj.n« zap-ti Bolgait boio pum io-čem p . J p.ig je t, 'k pr }, j> /v - T o''». 15 ~ .i o'h • b- totencev voU> kjzi-vvaui v i anb-* i'.ie1. T" odredbe a j voljile ru splošno, vendar vla in n«»»r-je;ije da trrba^io trainib odredbah 1* t"vr.i ran' v teli vijiletih. Havana 17. Po »-ki ! />}i ^*ot-riVati^ki okUpnicii .il »ine' je o |.» uoitili -- kaKor ie kazano ofic j«Juo 2 ča^iuika in 253 m »z. Mn go o-eb je ranjen h. 8LCDALIŠ6E ARMONIA V soboto 19. februvarja 1898. ob 10. uri zvefier SIJAJNA telovadnega imStva „Tržaški Sokol". filedališse bede sijajno razsvetljeno in odičene. Priti je t kostumu, maski ali r plesni obiski. Svirala bodi vijaika godba c. ia kr. pip. baron tfValdst&ttn it. 17. U8T0PNINA: za gospode v eirUni opravi . . . jld. 1.— sa kostimirane, maske, dame in Člene t sokolski opravi.......—.50 Lože v prizemlju.........5.— „vi. redu.........4,— x ▼ "......... a- n r m n........„ 1- Predznambe na lože sp.ejema sa vsaki dan od 9.—IS ure zjutraj in od 4 7 popoludne v ulici Molin plccolo it 3 Q. nadstropje na levo. Isto tam se dobivajo ustopnics. Nerazprodane lože prodajal« se bodo 19. febr. r gledališču. Ustopnice je dobiti tudi ▼ kavarni Commercio. Orl'.vn« <'n i IV. fnbvuvarja > tki t- 'in »H. včeraj >02 40 j 02.40 1 Sil »5 102 80 '<64 20 J20 10 H.53 I.76 '5.30 dnnes 10L>.50 10y.40 122.HA 102.85 864. tO 1'iO.lO 9.6S 11.76 45.35 Gakerim 200krat slajši, nego sladkor iz repe loo tablic ma gld. 1.KO, 200 ,, „ „ 3.S0, &00 „ „ „ 6.SO. Cnkerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe JOO tabUc aa gld. » SO, u m »» , 600 „ „ „ 9.-, Pošilja po poštnem povzetji J. vojtćolt, Itele-Praga gtT Ako so pošlje denar naprej, se po Sije blago poštnine prosto. dr. Andrej Kukar, not. kandidat 3 gl., Dragotin j Žagar, dei. blagajnik, 3 gl., Job. Martinak, c. k. j Natnovnji© veatl. dež. sod. svetnik. B gold., Raim. Perniek, c. kr. : D j-,, o . Tl .. .. . ... A • ' . ' " ' i Budimpešta 17. .Pester Lbji" javi a i« profesor, 2 gld., Viktor Ruhrman, trgovec, (dru- S*toraja-Ujb-ly: V Czigandu in drn? h občinah Itveni ustanovnik), 2 gl., dr. Janke Babnik c. k. l sodni tajnik, R gl., Ivan Murni k c. k. y Tržaikl poballsi. Pred nekaj čssa zgrabila sta 15-letni I. l«Va|iaconao in H-l