Imerati te »prejemajo in veiji triatopna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat,
1 s	**
11 a >1 it - »i n n o n ^ *i Pri večkratnem tiskanji se •ena primerno tmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefraukovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravuiStvi. administracija! in ekspedicija na Starem trpi h. St. 16
PolitičBi! list n slrasfci uarol
Po pošti	preieman velja:
Za ceio leto	. . 10 jI. — kr.
ta pol leta	. . h ,, _
ta četrt leta	. ,	50 u
V administraoiii velja:
Za ceio leto . . lj gl. 40 lir.. r.a pol leta	4 „ 20
ta četrt leta . . li ,, LO
V Ljubljani na dom pošilja velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo ;e na Bregn nišna , Siev. 190.
Izhaja po trikrat na teden iu mo r v torek ■ četrtek .u «uoo'o.

Neodvisnost cerkve in države.
(Konec.)
Gotovo je tudi neodvisna država od cerkve; ona ni postavljena čez svetne reči in tega tudi nikdar ni učila. Ne tujini, da so se posamni škofje iu papeži preveč uiešali v svetne reči, a v principu nikjer. Seveda preobširno bilo bi tn zavračevati zgodovinske opazke liberalcev o ti reči; to tudi ni moj namen, ki se pečam s principi. Le to naj opomnim, da marsiktera reč je pretirana; marsiktera reč se popolno lahko razloži, ako se ozira tudi na to, da je veljava cerkve nad državo; glavno pa se moramo ozirati ua različni čas, ko se države in posamni verniki tudi zavzemali drugače mesto nasproti cerkvi. S takim ravnanjem morejo se pojasniti vse prikazni, od kterih bi se zdelo na prvi pogled, da nasprotujejo izrečenim načelom. Gerkev ima gotovo tako veliko in vseobsežno nalogo, da mora v njeno spolnovanje napeti vse moči. zediniti vse pripomočke , ne da bi se vtikala v svetne zadeve, ktere se je ne dotikajo.
Tako ste toraj neodvisni obe družbi ena od druge vsaka v svojem krogu. V svojem krogu, pravim; daje pomenljivo in važno, kteri je krog svetne oblasti, ne bom določeval natančneje; določuje ga namen državin. Tudi cerkvenega določuje namen. Naj tedaj v kratkem rešim vprašanje, kaj da spada k cerkvenim rečem ; ta določba bo podlaga poznejim člankom.
Trojno oblast strinjal je v sebi Kristus; on bil je učitelj, veliki duhoven in kralj; to trojno oblast pustil je svoji cerkvi, in v izvrševanji teh oblasti mora biti neodvisna.
Cerkev je učiteljica narodov. Ko taka ima dolžnost, pa tudi pravico, učiti vrske in nravne
resnice; razširjati sveto vero med vsa ljudstva; določevati iz sv. pisma in ustnega izročila, kaj se mora verjeti, kaj ue. In sicer ne določuje ona samo notranje vere, ampak uči tudi, kakošna mora biti vnanje, kako mora se pokazati. Ko taka ima tudi pravico do šole; kajti Kristus davši to oblast: „Pojdite in učite vse narode" — nikogar ni izvzel, najmanj otrok, kteri so pogoj njene rasti in napredka njenega. Cerkev ima nadalje oblast duhovsko; ona deli svete zakrament, med kterimi je po vsta-novi božji tudi sv. zakon; ona opravlja sv. skrivnosti, vreduje in izvišuje sv. obrede, deli odpustke, vodi slovesne sprevode, določuje praznike in poste. — Nazaduje ima sv. cerkev tudi kraljevsko oblast; kar ona zaveže, zavezano je tudi v nebesih, kar ona razvežp, razvezano je tudi v nebesih , in kdor nje ne posluša, je kakor neveruik in očitni grešnik. Ona toraj daje postave, ktere se zadevajo cerkvenih reči, vezajoče vse vernike; kdor jih prestopi, njega kaznuje. Ona določuje vso disciplino, čisto neodvisno; cerkvena vstava in uotranja vprava je njena reč. — To so njene obksti; te oblasti, dolžnosti in primerne pravice določil ji je njen božji vstanovitelj in v izvrševanji vseh teh je popolnoma neodvisna, prosta. Da pa more izvrševati te svoje pravice, mora imeti pravico do nji potrebnih oseb in do potrebnega imetja ; tudi tukaj toraj je ne-odviMia od države, v zbiranji in razstavljanji svojih oseb in v oskrbljevanji svojega premoženja.
Določili smo toraj po moči delokrog cerkveni; velik je in obilne poinembe, pa tudi neizrečeno blagonosen za vse človeštvo. Gotovo cerkev ne bo segala v pravice državine; naj se le ona ne vtika v cerkvene; nji ostane še veliko, veliko; naj skuša v svojem napredo-
vati in v zvezi s cerkvijo voditi človeštvo k pravi sreči. Država pomni naj globoko pomenljive besede, ktere je govoril sivi Ilozij, škof Kordovski, arijanskemu cesarju Konstan-ciju. ki je enako sedanji materijalistični državi preganjal škofe in hotel prestvariti cerkev po svojem kopitu, da bi jo ložje zapeljal v arj-janizem: „Ne mešaj se v duhovne reči in ne dajaj nam o takih rečeh ukazov, temuč ravno narobe, daj se nam podučiti. Tebi je dal Bog cesarstvo, nam je zaupal cerkveno. In kakor se oni ustavlja naredbi božji, ki ti hoče vzeti cesarstvo, tako boj se, da se hudo ne pregrešiš ti, sebi jemljoč cerkvene reči. Pisano je: dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega; ni naša reč, vladati zemljo, ti pa nimaš oblasti, natresati kadila." Zlate besede v resnici iu vredne premisleka! Naj jih pre-vdari država in ne išče podreti samostojnosti in svobode cerkovne, da ne podkoplje sebi tal in si ne prikliče jeze božje! Le o neodvisnosti cerkveni močna je veljava države; sužnja cerkev bo nji sami v pogin!
Borin.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. februarja.
Avstrijske dežele.
Obravnave med dunajskimi in oger-skimi ministri 5. t. m. zopet niso imele za-željenega vspeha. Komaj odpravijo eno zapreko, prikaže se jim zopet druga. Zdaj si glave belijo o pravicah, ki naj bi jih vodstvo nove ogerske banke imelo.
%r državnem zboru je poslanec Wiirtz 5. t. m. slavil predlog, da naj se odgovor ministrov na zadnjič omenjeno interpe-
Nekoliko dni pri Hprvatoviču.
(Obrazci iz bojnega tabora.)
(Dalje.)
IV. Čete.
„Najznamenitejši dogodek o mojem bivanji v taboru je bil Bolgarskih legij prihod. Ko sem prvi pot videl ta ljud, verujte mi, da nisem znal, kako bi si bil razjasnil njih revščino. Raztrgani so bili tako, da je človek do živega videl jim skozi obleko; opanke so imeli razdrapane, mnogo pa jih ni imelo celo nika-koršnih opanek, ter so bili bosi. Njih orožje so bile dolge Belgiške puške z bodaki vred; samo nekateri so imeli tudi revolver ali nož. Vračali so se z Balkana, do cčla so bili premrli vsled same zime in lakote. Prišli so Ilorvatoviča poprosit kruha. Žalosten je bil pogled, nd-nje, zlasti tistemu, kateri je znal, kako so zapustili dom, in kedor je znal, da so to največ imovitih rodoviu ljudje, kupci in dijaki. Mnogo jih je po mnogo dni živelo samo ob travi, ki raste Balkanu po strminah, a ko so
bili začeli zopet kruh jesti pri nas, razžalostili so se vsled tega."
„Treba je, da o zgodovini teh čet kaj povem , — povem o njih početku in konci, zato ker znam , da je svet le malo zvedel o njih."
, Bolgarski upor je poknil maja meseca; pa to je bilo prevred, iznenadil je ta vstanek vse vodje in deležnike, ki so bili na tujem. Pogovorili so se bili, da Bolgarska sme vstati še le takrat, kedar Srbska in Črna gora Turkom oznaniti vojsko. Ali na veliko nesrečo priprave na vstajo niso všle Turškej pozornosti ; poleg tega pa so „hodži" in ,,molahi" že marca meseca hodili po deželi in kristi-janom oglašali, naj se pripravijo uasmrt, kajti predno mine trideset dni , potolkli bodo vse pravoverci; Mohamedanski fanatizem, Moha-medanska oholost je rastla in rastla ; vsak dau so na vseh straneh davili in lupežili, mučili in zapirali. Turki in Čerkezi so menili, da so v raji, kar žejni so bili neverske krvi. Upor je moral vstati prevred. Začelo se je, ali prilika je bila jako neugodna."
„Deležniki zunaj Bolgarske so hoteli, da j bi zbrali vsaj mlade junake, hlepeče po Turškej krvi, in da bi z njimi planili v Bolgarsko, ter vzdržali vstajo in razširili. Središče so odločili, da jim bode Srbska trdnjava Kladovo na Donavi, Turn-Severinu nasproti, ker od tii bi se bili lehko zedinili z Valahijo. Kar je meni znano, tega podvzetja načelnik je bil kupec P. G. Zivkov. Prišla sta tijakaje znana vojvodi Panajot in Ilija — in jela sestavljati čete. Zbrane prostovoljce je bojevati učilo nekoliko Ruskih dostojnikov v Srbskej službi. Ilijina četa se je preselila v Boljevec v Zaj-čarskej; največje bila iz ljudi iz pornejnih krajin, od Niša, Pirota, Belogradčika, Vidina itd.; med njimi so bili stari hajduci, Ilijini torariši, ki so z njim vred nekedaj napadali Turško."
„Ko so se čete shajale v Kladovu, sešel sem se jaz v Belem gradu z vojvodo Filipom Totjem. Prišel je bil iz Valahije in hitel je v Kladov. Z njim na poti je bil tudi nekov Bolgar, Kikerov, Ruske vojske dostojnik. Videl sem, da sta trdno odločena, da pojdeta, kakor
lacijo vzame v razpravo, ker on in tovarši njegovi z njim niso zadovoljni. Gospodje liberalci so nedavno sicer trdili, da bi jim bila taka razprava vgodna, ker nočejo, da bi se liberalni stranki očitalo, kar je 1. 1872 na Češkem počenjal Cbabrus, vendar so se med tem zopet premislili in s 94 glasovi proti 37 predlog Wortzev zavrgli.
Dalmatinski deželni zbor bil jc 5. t. m, vsled najvišjega povelja skleujen. Volitev prejšnjega deželnega glavarja Ljub ša je zavrgel.
\ nanje države..
Iz Carigrada se poroča, da je moral veliki vezir M i d h a t - paša , oče nedavno oklicaue turške vstave, pobrati kopita iu se iz Carigrada umakniti. Namesto ujega postal je Edhein paša veliki vezir in se je sostavilo tudi uovo ministerstvo. To je zopet nov dokaz, kako pravi Turki sodijo o vstavi in o reformah, vsled kterih bi Mohamedanstvo poginilo. Tudi vnanje vlade bodo zdaj menda sprevidde, da je upanje, ki so ga stavile na Turčijo, prazno, zlasti če se potrdi novica, da so bosenski Turki začeli klati tamošnje kristjane, kterih je zopet 3000 pobegnilo na zemljo Avstrijsko. Da se taki žalostni dogodki odvrnejo, ne bode ostalo druzega, kakor da vnanje vlade zasedejo dele Turčije.
lCliska vlada je objavila pismo, v kterem poslancem svojim na Dunaju, v Berolinu, Parizu, Londonu in Rimu priporoča pozvedeti, kaj da mislijo dotične vlade zdaj storiti, ker je Turčija njihove nasvete ua konferenciji za vrgla.
Oče so 1. t. m. sprejeli francoski romarje iz škofije besansonske ter jim, kakor se ,,Vaterldu." piše, med drugim rekli: ,,Vsako romanje me tolaži in veseli. Vi pa ste prišli ob času, ko me še posebno veseli dobre kristjane okoli sebe zbrane videti. Prišli ste ob času, ko so možje, ki se drzno imenujejo zastopnike italijanske, javno v državni zbornici izrekali najstrašnejša bogokletstva zoper cerkev vstanovljeno od Jezusa Kristusa ... Toda ne, ne! Ni res, da bi bili zastopniki italijanski, oni so zastopniki peklenski. Rim je lastnina papeževa. Prišli ste pa tudi ob Času, ko pomoč božja za njegovo hudo stiskano cerkev ne more več daleč biti. Kjer je nevarnost največja, tam je pomoč božja najbližej.'- Med govorom so se sv. oče večkrat vdarli na prsi, kakor kak iskren mladenič ter so na ta način
najofitnejši ovrgli govorico tistih, ki so nedavno pisarili, da papež bolehajo. Komarji so jim izročili 150000 fr., ki so jih tamošnji verni zanje darovali.
Izvirni dopisi.
K dolilje l*t%k«', 30. jan. (Šolske in občinske razmere.) Odlašali smo do zdaj z obljubljenim nadaljevanjem dopisa razglašenega v , Slovencu št. 123 od 21. oktobra p. I. o napravi srednje šole na Notranjskem iu o koristi župan'j po svoji zdanji delavnosti, da vidimo, ali bode pozvano županstvo Postojnsko jirvi korak v imeuoveni šolski zadevi storilo, ter saj poskusilo vprašanje rešiti, ali je mogoče za to potrebne stroške brez preobloženja davkojdačevalcev skupej spraviti ali ne? Pa to se ni zgodilo, in se pod tem županstvom tudi težko bo. Od liberalno nemčurske stranke, ktera ima krmilo obč ne v rokah, se ni uade-jeti, da bi za slovenski narod kaj koristnega vstvarila. Da nemškutarji vso omiko in vso blaženost le v Nemčiji iščejo, da le ono, kar se zvunaj naše očetnjave na tujem godi, v rožnatih barvali vidijo, — našo domovino, nas, in celo še lastno svoje bitje pa zaničujejo, — da našo deželo, v kteri živijo in ktere kruh vendar le jedo, pri vsaki priložnosti grdijo, tega menda nam ni treba dokazovati, to je sploh znano. Ti odpadniki ne čislajo naše domovine, n^o vneti za naš narod in tudi ne ljubijo nas, domorodcev; niso torej in ne bodo nikdar skrbeli za naše, za občinsko dobro To naj si dobro zapomnijo občani za prihodnje volitve.
Da je mogoče potrebui denar za sozidauje šolskega poslopja in za napravo pohišuine brez preobloženja občanov v Postojni skupej spraviti, hočemo dokazati. Rnzmere v Postojnski občini so nam dobro znane, če tudi tam stalno ne prebivamo. Ko bode načrt in proračun napravljen, obrniti se more po jiristojni poti za podporo iz državne blagajnice in iz normalno-šolskega zaklada. Brez dvombo do-šla bode od tam zdatna pomoč. Da bode upravništvo Postojnske jame, kterega predsednik je blagorodni gospod Globočnik, c. kr. okrajni glavar in znani i-kreni pospeševalec šolstva, lep znesek v ta blagi namen dovolilo in nakazalo, se tudi sme za gotovo štet'. Dobrodelnost Postojnskih narodnjakov in vrlih Notranjcev sluje že od nekdaj, za to gotovo
tudi v tej važni reči ne bodo zaostali z do-brovoljnimi doneski. Ako se še na naj višjem kraju spodobno potrka, gotovo občani ne bodo veliko doklad imeli. Ne manjka tedej druzega, kakor marljive umne delavuosti Postojnskega občinskega starašiustva, ktere se pa, kakor smo že rekli, od sedaj gospodajočih nemčurjev ni nadejati.
Ko je modro postavodajstvo zapovedalo vstanovitev novih županij po postavi od 17. februarja 1866 potrjeni na podlagi zakona od . marcija 1862, imelo je pred očmi, da bodo nove županije ue le svojih lastnih reči samovladah-, ampak vsa druga domača in od vlade njim izročena opravila redno opravljale. Tako bi bilo mogoče armado c. k uradnikov zmanjšati, pri stroških za državno gospodarstvo veliko prihraniti, ter tudi velike davke zmanjšati.
Kako pa izvršujejo županije izročena njim opravila? — Večina gg. županov in njihovih tajnikov še opravilnega področja ne poznajo, tudi se njim od politične administracije še nikoli sanjalo ni. Nasledki tega so, da se opravila ne le lastnega, ampak tudi prenesenega delokroga redno ne rešujejo. C. k. okrajno glavarstvo more večino opravil, ki spadajo v področje županij, samo izvrševati, — županijski dopisi in poročila so navadno pomanjkljivi ter jih državne oblastnije ne morejo službeno rabiti. Zato je treba novih dopisov, spodbadov, novih pozvedb, torej dosti nepotrebnega dela, nadleževauje strank, nove zamude. Za izvršitev tac;h del morajo državne obla-tnije naravno imeti potrebno osobje in ga plačevati. To je vzrok da se število državnih vraduikov, torej tudi državnih stroškov — oziroma davkov — ne more zmanjšati.
Nove županije pa nas vendar le dosti stanejo. Znana nam je bližnja, srednja župa-mja. Za to se pobira naklad na vžitnino po 5°/0, ua prave davke po 12°,,. potem druge občinske takse, davek od jisov, itd. kar malo rečeno, ua leto 1500 dohodkov znaša.
Poglejmo pa na njeno poslovanje.
Našli bomo, ako se le nekoliko okoli sebe ozremo, naj si bode na ulice, poti, snago pri-studencih, vodnjakih, na izvrševanje zakonov in ukazov o poljedelstvu, na nadzorovanje pro-dajalnic, krčem, trgov, skrb za osebo in lastnino, zdravje, nravstvo itd. itd., našli bomo, da županstvo v vsih teh zadevah izročeno mu krajno policijo ali prav pomanjkljivo izvršuje, |ali pa celo nič ne.
koli, ua Balkan, in da bosta vstajo, ako je že[ ugasnila, zopet razpalila v ISolgarskej, kajti preverjena sta bila, da se jima takoj pridruži ljud. Odšla sta in v kratkem časi je Totjo zbral dobro „inteligentno" četo, ki je bila največ iz učiteljev, iz dijakov, kupcev in iz bivših vstajnih ,,agentov" v Bolgarskej, iz agentov, ki so prišli v Valahijo, iz Valahije pa v Kladov."
,,0 daljnjej osoditehčet imam obilo vesti, ki so mi jih pripovedali vdeleževalci sami, ali pa v pismih poslali verni prijatelji."
„Ko ste Panajotovi in Iiijini četi bili vredjeni, šle ste v Negotin , imeli ste blezu 750 mož; z radostjo so obe četi spremljali Kladovčani. Po kratkem časi je za njima prišla tudi Totjeva četa, močna 350 junakov; to je bilo 25. (13.) dan junija meseca. Že davno bi bili radi odšli v domovino, ali Srbska vlada jim ni dovolila tega do omenjenega dne."
„„V Negotin"" — piše mi prijatelj iz Tot-jeve čete, „,,prišli smo 29. (17.) dan junija meseca. Raztaknili so nas po gostilnicah, kder smo spali na slami. Ostali smo tii cel dan, zato da smo se oddahnili. Smeh me je silil,
ko sem gledal po cesti svoje tovariše, kako so se krčili, jedva so stopali na noge. Nežni ljudje, — pa bi bili morali biti čili vojščaki. Krepčala jih je samo ljubezen do domovine."" „„1. dan julija meseca (19. junija) — dan pred vojsko — prišli smo v Zajčar. Ko smo šli iz Kladova, imela je le naša (Totjeva) četa Boigarsk prapor, črn. zelen in bel z razjarjenim levom, ki je pod nogami imel poteptan Mohamedansk polumesec. Ali v Zajčaru je našemu polkovniku Lešjanin, Timoške vojske načelnik, ukazal, naj iz rok denemo svoj prapor, da tu je Srbska, pa ne Bolgarska, kar nas je močno presunilo. Brenkot z orožjem je vstal v vsej četi — in še-le ko so nam bili jeli žugati, da nas razorože, slušali smo. Ali še le nekoliko ur smo bili na mesti, pa smo zopet razvili Bolgarski prapor, preskrbela sta nam bila to naš ljubljeni načelnik Kinejev (Rus) in naš krajan J. S. Ivanov, prvosednik Bolgarskega društva v Besarabskem Kišinjevu. A ko so bili poblagoslovili 1'anajotov Srbski prapor, poblagoslovili so slovesno tudi naš Bolgarski prapor,""
,.,,Neznanski veseli so bili naši ljudje, ko so bili na poti k Turškej meji v Korito , kamor sta bila tnalo časa pred nami odšla Pa-najot in Ilija. V Koritu so nam oznanili, da se druge dve četi že tepete s Turkom in da potrebujete nagle pomoči. Vdrli smo takoj za njimi, da-si smo bili močno trudni vsled da-leke hoje. Šli smo pozdravit svojega dednega sovražnika, ali ne se sužniško pokornostjo, temuč z olovnicanii. To je bilo 6. dan julija meseca (24. junija). Naši mladi junaki so se borili čudovito srčno. Po davnem, nepomljivem časi je ta bitva bila zopet prva, v katerej sta se kavsala Bolgar in Turek.""
„„Odbili smo Turke in pahnili v neko Turško vas blizu Srbske meje. Bivalci so bili pobegnili vsi. Na spomin smo si nabrali vsako-jakili drobnosti, tudi ženske feridže (zavoje), katere so Turkinje o svojem begu metale od sebe, zato da se jim ni izpodtikalo in da niso padale po kamenenej eesti.'"' (Dalje sledi.)
Kaj nain torej take županije po svoji zdanji delavnosti koristijo? — Nič! Marveč nam škodujejo, ker skoraj nedosegljivi državni davki niso zmanjšani, vrh teh pa moramo še velike naklade in davke za potrebe nezmožne županije plačevati.
Kdor kak posel prevzame, naj dolžnosti spolnuje, ali pa naj gre rakom žvižgat.
Tifonta.
■k CiorlAke okolice, 31. januarja. (Vraže in sleparstvo.)
Da naše prosto ljudstvo, mej kojnn se pa žalib< že nahajajo tudi ljudje boljših in omikanih stanov, še zmiraj ni prosto predsodkov, ni prosto vraž, eopernij in drugih jednacih bedastih babjeverstev, da si je bilo uže dostikrat od eiganov, rokomavhov in enakih ljudi za lepe vsote opeharjeno, temu ni težavno iskati vira. Ves svet hrepeni po nečimernem bogastvu, da bi si z njim bodočnost ali olajšal ali pa oslajšal. Ker je to hrepenenje čisto naravno, čuditi se toraj ni, da se ljudje večinoma nižjega stanu, deloma tudi boljših krogov, poslužujejo sredstev, koji temnijo napredek omike, ilustrirajo slabe pojme o naravnih vednostih in nezaupnost do naj višega bitja, ali pa bedastvo. Ne da se tajiti, da se je proti prepričanju teh sredstev in zlorabi verskih resnic v tej zadevi uže dosti z leče govorilo, v časopisih in knjigah pisarilo in v odgojilnicah dosti podučevalo, — pa kaj pomaga, če ta razdira, kar je uni zidal. Gospodinja se da nepremišljeno od ciganke opehariti, ki ji prerokuje srečo; neskušena deklica se brzo vda vedeževavki iz kvart itd., samo da ji pove, kakšnega ženina da dobi.
Da se velika potuha ljudem daje z malo loterijo, mi nihče ne bode odrekel, ki okolino-nosti pozna. Razlagalci sanj in skladatelji številk molzejo ljudi in se maste z njihovimi dostikrat krvavo zasluženimi žulji. Lahkover-neži zastavijo slednji sold; kdor se pa temu zlo strastno vda, začne polagoma na premoženju hirati, kakor človek, kterega sušica muči, in pride naposled — ob vse imetje. Sicer se je v merodajnih krogih za odpravo te nepotrebnosti dosti govorilo, ali ker loterija državi leto in dan dosti dobička prinaša, bilo je dosedaj vse brez vspeha.
Ljudem ob Vipavi, bodisi v Vipavski, ali v Vipavsko-Goriški dolini, podajam pa tu za-vetno svarilo, naj se nikar ne puste za nos voditi od onega kopača zakladov iz Renč in od njegovega mešetarja iz Batuj.
Neki človek namreč s pomočjo svojega pajdaša tamošnjim prebivalcem pripoveduje o skritem zakladu, v kojem je 8 milijouov, in obeta uže več let, da ga bo v kratkem vzdignil. Lahkovernega ljudstva je že mnogo v zanjke vlovil, in iz takih ljudi, kakor se pripoveduje, že kaka 2 tisuča goldinarčkov iz-molzel.
Vipavčani. ako imate še kak groš, le dajte ga omenjenemu človeku, kajti on ga zna dobro pri oštirjih porabiti; vam ostane pa edino le zavest, da svojih denarjev ne boste nikdar več nazaj dobili.
Itadoslav.
I z Kostanjevice, 31 jan. (Tatvine. — Veselice.) Marsikdo je vže tožil v „Slovencu", da so nove kazenske postave premehke; marsikedo je vže kazal, da ravno to veliko pripomore, da se tako množi predrznost, krivica, rop, tatvina. Tudi jaz moram, žali Bog, trditi ravno isto. Tudi pri nas se je letos pripetilo prav nenavadno veliko tatvin, posebno v prigorju bi skorej vsaka druga hiša vedela povedati, da se jej je kaj odneslo, ali
pa vsaj poskušalo zmanjšati imetje. Resnica je, da marsikoga velika revščina napravi, da si skuša krivičnim potom potrebnega pridobiti; a gotovo je temu še več kriva stara navada, koje pa sedanji zapori ne odpravijo. Le poglej ga hudobneža, ki ti zapusti zapor ua ljubljan skein gradu, kakov je! Debel, rudeč in krepek, da je veselje. In če ga poprašaš, kako se mu je godilo, ti odgovori, prav dobro, bolje kakor doma; med desetimi kmeti tukaj ga ni enega, ki bi tako dobro jel, kakor sem jaz v Ljubljani. Je-li potem čudo, da se obrne tak „poboljšau" tat zopet k poslu, kojega je znal, predenj je prišel v zapor? Mislim, da ne. Da je temu tako, pač tudi le predobro čutimo.
Letine, posebno lanska, |so bile slabe; za živež nam manjka, vže sedaj jih skoro večina kupuje, da se borno preživi, ali glej, če pa le še kedo kaj ima, mu pa predrzni tat odnese! Res žalostno.
Pa če je tudi žalostna, naši purgarji, po sebno pa gospodje in gospe nočejo pozabiti, da je predpust. Predpust mora pa biti vesel; predpustom mora peta poskakovati. To se je godilo tudi pri nas v nedeljo; napravili so bal in pravijo, da so se prav dobro zabavali. Jaz jim to privoščim, kdo bi pač ne želel, vsaj za nekaj trenutkov pozabiti muko in teže dneva, koje dandanes morda bolj čutimo, nego kedaj poprej!
Prihodnjo nedeljo (4. febr.) pak se napravi v kloštru (gradu) beseda s petjem, godbo, tombolo in plesom. Ta me pa prav veseli, kajti razun razveseljevanja ima še drug jako lep namen. Koprivnik, vas tukajšnje tare, je po povodnji pretečeno in predlansko leto toliko trpel, da ljudje niso skorej nič pridelali, zato so prišli v veliko revščino. In glejte, tem nesrečnežem na korist se bode napravila veselica. Prav! Bog daj le obilno vdeležbo iu mnogo denarja za reveže.
Moja opomba v zadnjem dopisu od tod, da naj Kostanjevičani več bero, ni bila popolnoma brez vspeha; kajti vaš list res sedaj roma vže v več hiš, kjer se čita z veseljem. Bog daj, da ne bi bilo brez koristi posebno pri bodočih volitvah.
Ik Hrvatske, 3. febr. — (Iztočno vprašanje.) Čim bliže smo velikej katastrofi, ki bode rešila iztočno vprašanje, tim večo važnost dobiva Hrvatstvo in sploh Jugo-slovanstvo v višjih krogih na Dunaju In kakor se Madjari javno proglašujejo za brate krvoločnih Turkov, ter zahtevajo, da bode naša politika turkofilska, tako se dela potihoma na merodajnem mestu, da postane slovanski element ua jugu obramba za starodavno državo avstrijsko. Najodličneji možje vojaškega stanu, večidel Hrvati, so že pripravljeni, da rešijo to vprašanje, in te dni je bil zapovedujoči general v Hrvatskej, Mollynari, telegrafično poklican na Dunaj v tej zadevi. Sploh se pri nas misli in govori, da bo Avstrija zavzela Bosno in Hercegovino, kar bi bilo popolnoma na korist našej državi, kajti te dve pokrajini zedinjeni s sedanjo kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo činile bi lep kompleks; pa tudi dovolj snage bi imele, da okršijo malo rogove oholim Madjarom. Naši vladini krogi so menda tudi o vsem tem osvedočeni, zatoraj se ni niti sabor niti vlada proti Madjarom v zadevah iztočne politike nikjer jasno izrazila, saj tako ne bi bilo nič koristilo, Madjari pa tudi nas poznajo. Sicer pritiskajo na vse strani našo zemljo, s strašnimi davki, mešajo se v nušo avtonomijo, madjarizirajo kjer koli morejo, ali vse to s» znakovi zadnje sile in strašnega napenjanja, kar pa vse nič ne pomaga.
Kocka je brž ko ne že pala, njihova slava po-temnuje in Slovan, ki po njegovem mnenju ni človek, bode vendar le tudi enkrat dosegel, za kar se že tako dolgo bori, in gotovo bode z vduševljenjem pozdravil tisto uro, ko bode dobil povelje od svojega presvitlega vladarja, da prekorači pobedonosno mejo ter zedini svoje brate pod žezlo habsburško, kjer bodo vživali vsaj človeško svobodo, ktero jim je Turčin skoz sto in sto let otimal. V to nam Bog pomozi!
Domače novice.
V Ljubljani, 8. februarija.
(Srednje in niže naše šole) sklenejo v soboto prvo poletje, in po pustnih praznicih v pondeljek in vtorek prično točno v sredo na pepelnico zjutrajob osmih drugo polletje! Pač jih navdaja menda misel ali svest, da je liberalnemu šolstvu koj v začetku klicati treba: Memento, quia pulvis es et in pulverem re-verteris! —
(t C. (j. Leopold Klinar), bivši duhovnik v kaznilnici na Gradu, je 6. t. m. pri svojem bratu pri Novištifti v fari sodražki za sušico umrl. Leta 1862 za mašnika posvečen, služboval je za kaplana na Vrhniki, v Šmartnem pri Kranju, v Radolici, in v Vipavi, od kjer je 1. 1872 prišel za kurata v tukajšnjo kaznilnico na Gradu. Zarad bolehnosti se je meseca novembra odpovedal svoji službi na Gradu ter se meseca decembra podal k svojemu stareje-mu bratu, duhovniku pri Novištifti, kjer mu živita tudi priletni cče in sestra. Ukljub naj prisrčnejši postrežbi, ki jo je pri domačih svojih imel, zapuščale so ga silno hitro moči iu 6. t. m. ob šestih zjutraj je sklenil svoje življenje v 38. letu svoje starosti. R. I. P.
(Umrlo) je meseca januarja 71 ljudi, 36 moškega in 35 ženskega spola.
(Opravičenje?) ,,TagbIatt" naznanja, da so mu ribniški učitelji na dopis iz Ribnice, kterega smo v „S1." obširneje pretresali, odgovorili s pismom, v kterem mu naznanjajo, da se drže liberalnih načel in vstavoverne stranke ter se nikakor ne čutijo poklicane
f......streči (Pfaffeuknechtdienste zu lei-
steu.) „Tagblatt" bi bil gotovo vstregel učiteljem in prebivalcem ribniškim, ki hočejo natančneje poznati može, kterim svoje otroke izročujejo v odgojo, če bi bil namesto odlomka objavil celo pismo s podpisi vred, da bi občinstvo vsaj vedelo, pred kom in česa se učitelji ribniški opravičujejo.
Razne reči.
—	Popravek. Za nesrečneže pri Zidanem mostu so lavantinski škof podarili 50 gld., ne 5, kakor je po tiskarni pomoti stalo v zadnjem listu.
—	f Anton M u ž i k. Ravnateljstvo akademije kristjanske. ktera vrlo lepo napreduje tia korist umetniji in cerkvi na čast, z globoko žalostjo naznanja, da je Previdnosti Božji do-padlo, poklicati v večnost častitega gospoda Antona Mužika, duhovua, profesorja in katc-heta na prvi c. kr. viši realni gimnaziji v Pragi, člena ravnateljstva Akademije itd. Previden s sv. zakramenti je dokončal tek svojega življenja ter šel k počitku večnemu dne 31. jan. 1.1. star še le 32 let. Cerkevje zgubila v njem zvestega branitelja, mladina pobožnega vzgojevatelja, književnost branitelja marljivega do konca, Akademija člena za nje pospeh jako skrbnega. Telesni ostanki umrlega so v soboto 3. febr. ob dese-
|tih dopoldne v cerkvi Etnauski ua Slovaneh
bili blagoslovljeni in po sv. maši na grobišču Višehradskem pokopani. V vabilu k pogrebu sta podpisana starosta dr. M. Karlah, pa predsednik vednostnega odbora dr. K. Borovy.
Bil je rojen Mužik v Novem Gradcu 1. 1845, za mašnika posvečen 1.18G8, kaplanoval v Proseku in pri sv. Vojtehu v Pragi; 1. 1875 postal katehet na češkem višem realnem gimnaziji. Bil je z mladega goreč slavista, in poznal je do dobrega jezik svoj materin, iz kterega je naredil bil skušnjo za višo gimnazijo ; naučil pa se bil tudi vseh drugih jezikov slovanskih, v kterih je dopisoval pogosto najslavnejšim katoliškim možem raznih slovanskih plemen, in kar je v njih izvrstnega vzlasti na polji duhovnega umetnega govorništva osledil, tolmačil je v jezik češki. Ni ga bilo katoliškega društva, početja, časopisa itd., da ne bi bil mu družnik, da ne bi bil ga podpiral z besedo in peresom, in z malim svojim premoženjem. In deloval je v obeh ozirih, v cerkvenem in narodnem, neutrudno do konca. Dopisoval je v razne časnike katoliške, na pr. v Čeha, v kterem je časih povedal ktero o Slovencih in tudi po „Slovencu"; v Časop. kat. duhoven-stva, v Blahovesta, Školnika itd., v koledar ,,Poutnik". Prestavljal je iz slovanskih jezikov različne povedke, izdal „Listy o Bosne" in izvrstno molitevno knjigo „Poklad svato-Vac-lavsky". Največi spominek pa si je postavil s svojim delom „KazateIe slovanšti", s kterim je obrnil pozornost češke duhovščine k vzorom nam bližim, nego so vzori po vse nemški. Mužik je preblagega našega A. Slomžeka teko priljubil Čehom, da najrajši pridigujejo zdaj njegove homilije in govore, in da si prekladajo zapored v češčino njegove cenjpne spise. Škoda, da jc prezgodnja smrt učinila konec tako mnogostranski in vspešni delavnosti njegovi. Vendar „brevi vivens tempore implevit tempora multa"! Bog mu bodi za to na veke plačnik I
Hram ali cerkev v Emausih, kjer je bil v soboto postavljen mrtvaški oder in na njem ranjki v rakvi, napolnjen je bil okoli desete ure s pogrebci, in na straneh okrog odra so stali dijaci višje češke gimnazije z gorečimi svečami. Na rakev so položili razni čestitelji mnogo vencev; tako na pr.: vredništvo „Čeha"; Akademija kristjanska, učiteljstvo gimnazijsko in dijaštvo in mnogi drugi. Veliko mašo je služil kan. Hora, in ob' stranskih altarjih bile ste sv. maši zanj. Po blagoslovu se je sprevoda vdeležilo mnogo in razno občinstvo, med njim bil je nekdanji g. minister Jireček itd. Na Višegradu je cerkvene obrede opravil kan. Kavka. Sploh se je videlo, kako občna je bila žalost po tako rano umrlem tolikanj blagem in zaslužnem rodoljubu. Bodi mu na veke blag spominj!
— Na vislice obsojen. Iz Celja se piše „S1. Gosp.": 25. jan. bila je tukaj pri porotni sodniji žalostna razprava — morivca lastne žene so porotniki enoglasno obsodili k smrti na vislicah. Iludodelnež je bogat posestnik — pravijo, da glešta 30.000 gld. — iz Jurjevca v ptujskem okraju, Martin Drven-šek. Prič bilo je zaslišanih 34, ki so skoro vse zoper njega pričale. Drvenšek je sedaj 42 let star in od I. 1861 oženjen. Žena je bila pridnih starišev hči, zala iu pridna mati peterim otročičem, kojih najstarejše ima komaj 9 let. Ali dekla je med zakonska spravila nemir, nezvestobo, prepir, kreg in — uboj. Lani je nesrečna žena nezvestemu in silovitemu možu ušla domov k svojim starišem; ali črez 3 mesece se je zopet vrnila v hišo svojega moža. Tretji večer potem sta se sprla. Sosedi
so slišali ženo klicati: če me hočeš ubiti, pa me le! Žene potem ni bilo videti več; črez nekaj časa jo najdejo v Dravi, vso razjedeno in gnjilo k mlinskemu kamnu privezano. Moža je sodnija takoj zaprla, ki pa je vse tajil. Naposled izpovedata 91etni fantič in 4letno dekle, kako je omenjeni večer oče tepel mater, da je kri tekla in potem v klet zaprl. Ko so porotniki enoglasno izrekli, da je Drvenšek uboja kriv, mu je predsednik naznanil, da je obsojen k smrti na vislicah. Iludodelnik se je zajokal, a obstal ni ničesar.
—	Madjarski pa turški softe. — Videla je žaba, kje se konj kuje, pa je tudi ona dvignila nogo, piše „Obzor", pripovedo-vaje po madjarskem listu, da februarja ali marca pride deputacija 12 softov iz Carigrada v Budapešt, da vrne br&tovsko obiskanje. Svetovali bi turškim mladinskim romarjem, naj se potrudijo, da dospejo v Budapešt, predno mine pust, ker bi se mogel lahko peštanski Ladislavus bubus izvračiti ali ozdraviti od svoje mamurnosti, vulgo mačkodera (Katzen-jammer). In kakor se kaže iz ne še prav zanesljivega vira, prinesti hočejo turški softe v v zahvalo za častno sabljo — častno črnilnico (tintarnico) kot pomenljivo znamenje, da se je v „črnilu" bratovska mladež peštanska i cari-gradska zopet našla! Sicer se od madjarskih študentačev bere, da bi bila barka , na kteri so se vračali domu, najprej skoraj pogorela, potlej pa se potopila, in da so oni divjaci vsi prestrašeni dospeli v Varno. V Bukareštu, kjer se je bila raznesla novica, da pridejo ondod, hotli so jih pozdraviti, kakor so jih bili tje gredoče v Trstu. Iz Sevnice se piše v „Slov. N.", da so ljudje, otroci in ženske, ob Savi po obeh straneh zajemali olje, ki je iz ponesrečene oljarnice poleg Zidanega mosta priplavalo, vpili in kričali, in mimo se pripeljejo Madjarji Košutarji ter mi-lijo, da to njim velja in sporočijo v svoje liste o ljubkem pozdravljanji v Krškem in v Sevnici, v resnici so se jim ljudje le posmehovali in po svoje pačili!
—	Hrvatska bibliografija meseca januarja 1877.
1.	Regulacija Save za tem izsužba i natapanje Posavja u Hrvatskej i Slavoniji uz osobiti obzir na hrv. slav. krajinu. U Zagrebu. Knjižara Albrecht i Fiedler. vel. 8mina. 312 str. Pet zemljovida.
2.	Kras hrvatske krajine i kako da se spasi za tiem kraško pitanje u ploške, izdano po naredbi c. kr. glavnoga vojnoga zapovjed-ničtva, k jednu zeinaljske upravne oblasti hrv. slav. vojničke krajine, napisao Josip Vesely. Zagreb Albrecht i Fiedler. 46. pol. vel. 8mina 1 zemljovid.
3.	Statistički ljetopis za god. 1874. Izdao ga statistički ured kr. dal. hr. slav. zem. vlade. Zagreb. Tipografički i litografički zavod. C. Albrechta. 37 tisk. pol. u vel. Srnini, hrv. i njem.
4.	Ribarka. Pripovjedke iz Norvežke. Pre-veo Josip Subotič. Pančevo. Nakladom knji-žare broče tovanovic. 109 str. 12. tini.
5.	Božič. Dar dobroj djeci. Pančevo. Kod Tovanoviea G3. str.
6.	Teorija pedagogije ili nauk ob uzgoju. Sastavio Stjepan Basariček, učitelj na kr. pre-parandiji. Zagreb. Nakladom knjižare Lavoslava Ilartmana. 144 str. 9. mini.
7.	Moj rod na saboru hrvatskom g. 1877 i 1876. Posvečuje svojim izbornikom. Jos. Bcruta. Zagreb, tisak. dioničke tis. str. 122.
Poslanica.
Te dni potikal se je po naši fari človek, čegar pravo ime je Jan. Čadež, doma iz Tržiča ua Gorenjskem, ki se je iz jako nesramnih namenov izdal za mojega očeta. Ker se je omenjeno človeče, dobro znano v domačem kraji, zelo razžaljivo obnašalo, primoran sem naznanjati, da imenovani človek ni v nika-koršnej zvezi z menoj; tedaj je nar manj moj oče. Ob enem tudi odločno trdim, da vse govorjenje, vse opravljanje njegovo je gola izmišljija in grda laž. Vsem pa, ki so se spod-tikali „nad tem mojim očetom", rečem z lehkim srcem, da pravemu mi očetu — hvala Bogu — ni treba slepariti ljudi. Toliko, da varujem svoje in svojega očeta poštenje.
V Dolini 5. februarja 1877.
Val. Alijančič,
Dolinski kaplan.
Umrli so:
Od 31. jan. do 5. febr. Jak. Krigota, pisač, 56 1., za prchlajenjem. Matej Oblak, del., 58 1., za mrzlico. Neža Kant, kov. 2. , 29 1., za pljučnico. Marija Osenar, del., 40 1., za jetiko. Leonija Zupančič, vrad. o., 8 m., za vnetjem možganov. Jožef Čamernik, del. o., 11 in., za kašljem. Antonija Kukec, vrad. v., 80 1., za mrtudom. Kari Lapajne, viš. col. oskrbnik , za uremijo. Franc Artač, gostač, 35 I., za prisadom. Sint Kuritz, sedla', 49 )., za pljučnico. Maksimiljan Perz, fotograf, 24 1., za jetiko. Konstancia Schiebl, godč. o., 4'/,, 1., za davico. Jobana Foltrin, del., 24 1., in Jožefa Prebil, miz. ž. , 38 1., obe za jetiko. Matej Kremžar, del. , 2C 1., za vodenico. Urša Cunder, in. reva, 71 I., za mrtudom. Ernestina Miulleret, parovoz. o., 2 1., za vtriplj. pljuč. Frančiška Kovač, zdrav, ž., 42 1., za vnetjem trebušne mrene. Jožef Sterle, m. revež, 78 I., vsled starosti.
Eksskutivne dražbe.
8.	februarja. Fr. Hodnik iz Gorenje vasi (3661 gl.) v Logatcu. 3. Andr. Janežič in Dolenje vasi (1225 gld.) v Logatcu, o. Blaž Korene iz Ziberš (1640) v Logatcu. 3. Jak. Milše iz Cirkniee (740 gld.) v Logatcu. 3. Mih. Otoničar iz Cirkniee (1223 gld.j v Logatcu. 3. Jak. Pečjak iz St. Mihela (759 gl.) v Žužemperku. 3. Mib. Škufca iz Vizaj (1160 gl.) v Žužcmperku. 3. Mark. Plečnik iz Hotederšice (400 gl.) v Logatcu. 3. Jan. Martinčič iz Jezera (1130 gl.) v Ložu. 3. France Vilar iz Pudoba (340 gl., 350 in 1060 gl.) v Ložu. 2. Pr. Marenik iz Krope (50 gl.) v Ra-dolici. '2. Andr. Sigmund iz Poloma (1000 gl.) v Kočevji. 2. Ant. Zurl iz Morave (1750 gld.) v Kočevji.
9.	febr. 3. Plim. Lukan iz Šuzarice (2933 gld-) v Kamniku. 3. Jak. Lukežič iz Tominja (1000 gl. v Bistrici. 3. Gašper Šoklič iz Bleda (2400 gl.) v Kadolici. 3. Jos. Logar iz Toininja (800 gl.) v Bistrici. 3. Jan. Ausec iz Bele cerkve (240 gl.) v Rudolfovu. 3. Jan. Gerl iz Tominja (1450 gld.) v Bistrici. 3. Jan. Mali iz gor. Tuhinja (3759 gl. v Kamniku. 3. Jan. Magajne iz Studena (1342 gl.) v Pjstojni. 2. Jak. Miklavčič iz Tmovca (450 gl.) v Metliki.
Telenrailčne denarne cene 7. felnuarij«. 'Papirna renta 62.80 — Srebrna renta 68.40 — Zlata ronta 74.80. — 18B01etoo državno posojilo 110 80 Bankin« akeije839 — Kreditne akcije 148 60 — London
123.--Srebro 115 25.— Ces. kr cekini 5 87 - 20-
trankov 9 87.
Pijančevanje,
tudi brez vednosti dotičnega človeka, odpravljam nevtegoma in tako gotovo , da se človeku pristudi. Zahvalnih in pohvalnih pisem imam veliko. Komur je treba, naj se pismeno oberne do Tl». Houftttk?, Droguen-handlung in Grilnberg in Schlesien. (5—4)